Nasvet

Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…


Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

9.729 Responses to Nasvet

  1. Miro says:

    »AKO JE VESELJE NA SVETU, GA IMA ČLOVEK ČISTEGA SRCA. IN ČE JE
    KJE STISKA IN BRIDKOST, JO NAJBOLJ POZNA SLABA VEST.«

    (Tomaž Kempčan, Hoja za Kristusom)

    Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!

  2. Hvala says:

    LETA 1854 JE V TURINU IZBRUHNILA KOLERA, KI JE MNOGE DRUŽINE POPOLNOMA UNIČILA. DON BOSKO JE PONAVLJAL NAJ STORIJO, KAR JIM BO NAROČIL IN NIHČE SE NE BO UKUŽIL:

    REKEL JE: “ČE NE BOSTE GREŠILI, VAM ZAGOTAVLJAM, DA SE NIHČE NE BO OKUŽIL.”

    Poglejmo:

    KOLERA 1854

    V začetku avgusta 1854 je v Turinu izbruhnila kolera. Don Bosko jo je napovedal in že maja dejal svojim mladim: »Letos bo v Turinu razsajala kolera in naredila veliko škode. Če boste storili, kar vam naročam, boste rešeni.«

    »Kaj moramo storiti?«

    »Predvsem morate živeti v Božji milosti, nositi svetinjico, ki jo bom blagoslovil in razdelil ter moliti Oče naš, Zdrava Marija in Slava Očetu v čast sv. Alojziju.«

    Umrljivost se je hitro povečala na 50 dnevno. V treh dneh je presegla 1.400. Najbolj prizadeto območje je bil Valdocco, kjer je bil tudi Oratorij. Mnoge družine je kolera popolnoma uničila, mladi in osebje v Oratoriju pa so bili kolere obvarovani, čeprav je večina pomagala bolnikom po domovih in zavetiščih.

    Don Bosko jim je preroško ponavljal: »Če ne boste grešili, vam zagotavljam, da se nihče ne bo okužil.«

    Don Boskova obljuba

    Ko je don Bosko prosil za kakšno milost, je imel navado reči: »Če bi radi prejeli milost svete Device, opravite devetdnevnico.«

    Za uspeh devetdnevnice je don Bosko priporočal:

    1. Ne upajte v niti eno človeško krepost: le vera v Boga.
    2. Prošnjo v celoti naslovite na Jezusa v presvetem zakramentu, ki je vir milosti, dobrote in blagoslova.
    3. V vsakem primeru sprejmite pogoj »zgodi se tvoja volja«, če je to v dobrobit duše, za katero molimo.

    https://donbosko.si/izredna-devetdnevnica-k-mariji-pomocnici/

  3. Miro says:

    POMEN ZADNJIH MARIJINIH BESED V SVETEM PISMU (Aleteia)

    ZADNJE BESEDE, KI JIH V SVETEM PISMU SLIŠIMO OD MARIJE, VSEBUJEJO ZELO POMENLJIV NAUK ZA VSE NAS

    Sveti Jožef skozi vso Novo zavezo ne spregovori niti besede, večkrat pa imamo priložnost prisluhniti Devici Mariji. Posebej zanimive so njene zadnje zabeležene besede.

    Najdemo jih v evangeliju po Janezu, v pripovedi o svatbi v Kani Galilejski. Marija, vedno pozorna do potreb drugih ljudi, opazi, da je mladoporočencema zmanjkalo vina. Stopi k sinu Jezusu in mu pojasni, kaj se je zgodilo. Nato pa izgovori svoje zadnje besede, zabeležene v Svetem pismu.

    NJEGOVA MATI JE REKLA STREŽNIKOM: “KARKOLI VAM REČE, STORITE.” (Jn 2,5)

    MARIJA VODI H KRISTUSU

    Marijine besede so pomenljive in o njih lahko premišljujemo vse življenje. Besede “karkoli vam reče, storite” namreč niso namenjene le strežnikom na svatbi, ampak vsakemu kristjanu v vsej zgodovini Cerkve.

    Njeno poslanstvo je bilo, da je druge vedno opozarjala na svojega sina Jezusa in jih spodbujala, naj spoštujejo njegove zapovedi. Marija druge vodi h Kristusu in s svojimi besedami danes nagovarja tudi nas. Še več, te besede poudarjajo potrebo po našem dejavnem življenju kot Jezusovi učenci. Ne zadošča namreč, da zgolj izpovedujemo svojo vero v Jezusa Kristusa, moramo jo tudi živeti in izpolnjevati vsako njegovo besedo.

    Katekizem Katoliške cerkve pojasnjuje to stvarnost, ko govori o zakramentu svete birme: Birma izpopolni krstno milost; birma je zakrament, ki podeli Svetega Duha, da bi nas globlje zakoreninil v Božje sinovstvo, nas tesneje včlenil v Kristusa, naredil našo vez s Cerkvijo trdnejšo, nas bolj pridružil njenemu poslanstvu in nam pomagal pričevati za krščansko vero z besedo, ki jo spremljajo dejanja (KKC 1316).

    Če naj bi upoštevali Marijine besede, si moramo temeljito ogledati svoje življenje in razmisliti, v kolikšni meri spoštujemo Božje zapovedi z besedami in dejanji. Ali kot pravi stara modrost: “Dejanja so glasnejša od besed.”

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2019/05/12/pomen-zadnjih-marijinih-besed-v-svetem-pismu/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    • Miro says:

      JEZUS in MARIJA nas nenehno kličeta k molitvi, delu, pokori,
      zadoščevanju … v moči SVETEGA DUHA!

      MOLIMO ZA DRUŽINE:

      Sveti Troedini Bog, ti si ljubezen. Milostno se ozri na
      družine, da bodo uresničevale tvoj načrt. Staršem in starim
      staršem vlij moči, da bodo sprejemali odgovornost in z
      zgledom mladi rod opogumljali za zakonsko in družinsko
      življenje. Ozdravi boleče spomine v razbitih in neurejenih
      družinah. Naj v bolnih, starejših in invalidnih osebah
      prepoznamo tvoj obraz. Opogumi pare, ki še ne zmorejo
      zgraditi varnega odnosa in se odločiti za poroko, da to storijo.
      Izročamo ti mlade, ki iščejo življenjskega sopotnika, ter
      zakonce, ki ne morejo sprejeti življenja. Izročimo naše
      družine tudi varstvu Marije, Jožefa in drugih zavetnikov.
      Sprejmi naše prošnje in jih usliši po Kristusu, našem
      Gospodu. Amen.

      Več molitev na: http://www.zupnija-smlednik.si/molitev-za-druine-zakonca-stara-otroke.html

      Marija, Pomočnica kristjanov, prosi za nas!

  4. Hvala says:

    ZAHVALJUJ SE ZA PREIZKUŠNJO!

    PREIZKUŠNJA PRINESE BLAGOSLOV

    Sorazmerno s količino molitve pri meni narašča hvaležnost in zaupanje v »Božji prav«. Narašča zelo počasi, a narašča. In to je najpomembneje. Zavedanje, da bo Bog vodil mojo pot tudi takrat, ko mu jaz popolnoma ne zaupam. Ko mu želim vsiliti moj načrt in ga prepričati, da naj me obvaruje pred preizkušnjo. Ampak – ne! Bog me ne obvaruje pred preizkušnjo, ne poskrbi, da je v življenju vse lepo in prav, ampak naredi nekaj povsem drugega – poskrbi, da znam v preizkušnji najti blagoslov zase in za bližnje.

    Potem, ko pričneta naraščati hvaležnost za preizkušnjo in zaupanje v Božjo voljo, se prične tisto pravo, kar si Bog želi zame. Takrat pričnem spoznavati, da preizkušnja ne pomeni le trpljenje in odrekanje, temveč da prinaša s seboj tudi obilo veselja, hvaležnosti in radosti.

    https://www.iskreni.net/zahvaljuj-se-za-preizkusnjo/

  5. Miro says:

    V MEDŽUGORJE JE ŠEL ZARADI DEKLETA, TAM PA JE NAŠEL VERO IN POSTAL REDOVNIK (Aleteia)

    HOTEL SE JE PRIDRUŽITI SVOJEMU DEKLETU IN PREŽIVETI NEKAJ DNI DOPUSTA OB MORJU. TODA BOŽJI NAČRTI SO BILI PRECEJ DRUGAČNI …

    Cristoforo Amanzi je odšel v Medžugorje, kamor je poromala njegova izbranka, da bi jo prepričal, da skupaj preživita nekaj dni na morju. A edino morje, ki ga je tam srečal, je bilo morje njegovih solz. Kot pravi papež Frančišek: “Prav solze nas pripravljajo, da vidimo Jezusa.”

    O tej življenjski zgodbi več na: https://si.aleteia.org/2021/11/29/v-medzugorje-je-sel-zaradi-dekleta-tam-pa-je-nasel-vero-in-postal-redovnik/

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  6. Miro says:

    PROSIM, LAHKO TO STORIM? TI JE VŠEČ, ČE NAREDIM TAKOLE?

    PREDEN KAJ STORIMO V DRUŽINI: “PROSIM, LAHKO TO STORIM? TI JE VŠEČ,
    ČE NAREDIM TAKOLE?” TO JE VZGOJENA GOVORICA, POLNA LJUBEZNI. IN TO
    PRINAŠA DRUŽINAM VELIKO DOBREGA.

    Misel iz kateheze papeža Frančiška, 13. maj 2015

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

  7. Hvala says:

    ŽELJA PO SAMOTI -Tomaš Špidlik

    “KADARKOLI SEM ODŠEL MED LJUDI, SEM SE VRNIL MANJ ČLOVEK.” Še danes ponavljajo ta Senekov izrek.
    IZRAŽA IZKUSTVO, DA VČASIH BLIŽINA LJUDI BOLJ PREPREČUJE KOT POMAGA K POSAMEZNEMU DUHOVNEMU NAPREDKU.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    Veliki misleci, umetniki in svetniki so iskali samoto. Platon je govoril, da pravi filozof ne pozna poti na javni trg.

    Pitagorovi učenci so morali prestati preizkušnjo dolgotrajnega molka in ločitve. Plotin je zapisal, DA JE BOG SAM, IN DA ZATO ŽIVLJENJE V SAMOTI VODI K BOGU.

    Ni torej presenetljivo, da so mnogi kristjani iskali pribežališča v samoti.

    V EVANGELIJU SO BRALI O JEZUSU, KI JE ZAČEL SVOJE DELOVANJE V PUŠČAVI (Mt 4,1) IN SE VEČKRAT ZATEKAL K MOLITVI NA HRIBČKE TER SAMOTNE KRAJE (prim. Mt 14,23).

    Sveti Arsenij naj bi zaslišal IZ NEBES NASVET, KAKO REŠITI DUŠO:”BEŽI, MOLČI, ŽIVI V MIRU!” Kasneje je izjavil, da ne bi mogel biti hkrati z Bogom in s človekom.

    Od tistega časa obstaja v Cerkvi močan tok, ki odločno zagovarja nujnost “PUŠČAVE” , TOREJ SAMOTE IN MOLKA. ČEMU?

    Da bi lahko v miru razmišljali, so se že filozofi umikali ljudem; veliki ljudje se izogibajo družbi, da morejo nemoteno ustvarjati.

    Krščanski menihi hočejo biti sami, da bi mogli prav moliti. Še danes poznamo “molčeče”, redove: KARTUZIJANE, CISTERCIJANE, TRAPISTE, EREMITE KAMALDOLENCE itd..

    Vedno pa se morajo braniti pred kakšnimi ugovori. Ali ni krščanska popolnost v bratovski ljubezni? S KAKŠNO PRAVICO SODIMO DRUGE, KI SE ODDALJUJEJO OD BOGA , KOT SLABE? Ali ni edina pot rešenja Cerkev, skupnost vernih?

    Odgovor krščanskih eremitov je bil od vsega začetka pravilen. Ne sodijo drugih, ne obtožujejo nikogar, AMPAK PRESOJAJO SAMI SEBE. Imajo se za nepopolne in slabotne in zato vznemirjene v navzočnosti drugih.

    Krščansko ljubezen do bližnjega želijo izražati ne z zunanjimi deli, ampak z molitvijo. SLEDNJA JE VEZ POPOLNE EDINOSTI. Gotovo pa je, da vsi ne morejo biti eremiti.

    Z DRUGE STRANI MORAMO PRIZNAVATI PRAVICO DO SAMOTE TISTIM, KI SPOZNAJO, DA JIH TA POT VODI K BOGU, IN DA DRUGAČE NE BI NAŠLI NE MIRU NE KREPOSTI.

    “TEŽKO JE VIDETI KRISTUSA V MNOŽICI, ” PIŠE SVETI AVGUŠTIN.
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    “UM POTREBUJE NEKAJ SAMOTE, KER BOGA VIDIMO V SAMOTI DUHA. V GNEČI JE HRUŠČ, VIDENJE BOGA NAJDEMO V SKRITOSTI.”

    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Ja, vsakega človeka Bog pritegne po drugačni poti k sebi, dejstvo pa je, DA V CELODNEVNEM HRUŠČU IN VRVEŽU TEGA SVETA, ČLOVEK NE BO SLIŠAL GLASU BOGA.

    Sama to nekako skozi vse obdobje svojega življenja tudi opažam in doživljam pri sebi. Poslušanje nerganja, zavisti, stokanja in kritiziranja, me spravlja iz tira. Bolj sem iskala Boga in se mu bližala , bolj se mi je tak govor ljudi dozdeval kot ” prebadanje z mečem”. Vendar smo vsi različni.

    Nekako nisem še čisto dojela zakaj je bilo takšno “jamranje” glede samote, izoliranosti v času kovida? Ne vem, ali človek res ne more prebiti nekaj ur sam, da bi se umiril, pustil da mu Bog spregovori, bral knjige, pisal, risal ali ne vem kaj počel itd.?

    BOG LAHKO OSAMI ČLOVEKA, TUDI KADAR GA ŽELI OČISTITI, LAHKO MU ODVZAME ŽELJE PO POSVETNIH REČEH itd…Zato je neumesto kazanje s prstom na tiste, ki ne želijo hrupnih zabav in želijo samoto.

    BOG JE VSAKEGA ČLOVEKA USTVARIL KOT UNIKAT, ZATO TUDI VSAK UŽIVA DRUGAČNO HRANO, IMA RAD RAZLIČNE BARVE OBLEKE, ŠPORT itd..

    Glejte, kakšen velik čudež je Bog naredil: na svetu je milijarde ljudi že bilo in koliko jih še bo do konca sveta ne vemo, vendar dva obraza na svetu nista bila enaka, tudi sedaj nista in ne bosta kljub temu da imamo vsi OČI, NOS, USTA, UŠESA! ALI NI TO ČUDEŽ?

    Torej ima vsak človek tudi unikatno ustvarjene lastnosti.

    Vsak ima drugačen okus glede hrane, Bog pa daje dober okus vsakemu človeku posebej, čeprav jih ogromno število ljudi uživa enako pripravljeno hrano itd…Bog dela vsak dan čudeže, nekateri živijo leta in leta brez hrane, živijo od Nebeške hrane. Magdalena Gornik ni zaužila zemeljske hrane 47 let pa je živela.

    ALI JE MOGOČE BOGU KAJ PRETEŽKO?

  8. Miro says:

    PROSIMO GOSPODA ZA MILOST, DA BI NA VSE IN
    VSAKOGAR GLEDALI V BOŽJI LUČI!

    Kličem k tebi,
    o moj Bog,
    izrekam tvoje sveto ime,
    ne da bi te mogel kdaj koli
    popolnoma spoznati.
    Gospod, moj Bog,
    večji si od naših besed,
    tišji od naše tišine,
    globlji od naših misli,
    višji od naših želja …
    Daj nam, o Bog,
    ki si tako velik in tako blizu,
    živo srce, nove oči,
    da te prepoznamo
    in te sprejmemo,
    ko prideš k nam.

    Molitev sv. Frančiška Saleškega, Daj nam nove oči

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  9. Miro says:

    »KADAR NEBEŠKA MILOST IN PRAVA LJUBEZEN PRIDE V SRCE, NI VEČ V SRCU
    NE ZAVISTI IN NE TESNOBE, TUDI GA NE PREVZEMA SAMOLJUBJE.«

    (Tomaž Kempčan, Hoja za Kristusom)

    Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!

  10. Miro says:

    KAKO SE JE ATEIST SPREOBRNIL V MEDŽUGORJU IN POSTAL DUHOVNIK (Aleteia)

    25-LETNI SEBASTIEN BIERE JE V MEDŽUGORJU DOŽIVEL SPREOBRNJENJE, KO SE JE TAM ZNAŠEL ČISTO PO NAKLJUČJU. ZDAJ JE KOT DUHOVNIK ŠE VEDNO TESNO POVEZAN S TEM POMEMBNIM DUHOVNIM SREDIŠČEM

    S človeškega vidika si nihče ni mogel predstavljati, da se bo Sebastien, sramežljiv in umaknjen edinec, vzgojen v družini, ki je bila brezbrižna do verskih vprašanj, nekega dne odločil, da se bo posvetil Bogu

    SPREOBRNJENJE V MEDŽUGORJU

    “Doma je k maši hodila zgolj babica moje mame. Ona je bila tista, ki je končno prisilila moje starše, da so me krstili. Miniti je moralo deset let, preden so ugodili njeni prošnji! Spremljal sem jo k mašam za božič, cvetno nedeljo in veliko noč, ne da bi karkoli razumel. Tudi katekizem me ni pritegnil.”

    SOLZE SREČE

    Kot mladeniča ga je stric, ki ga je romanje v Marijino svetišče v Medžugorju močno ganilo, spodbudil, da se tudi sam odpravi tja. Sebastien je privolil, da ne bi prizadel strica. Ko je prišel 23. decembra 2002 v Medžugorje, je šel takoj k maši. Cerkev je bila polna ljudi in misel, da bi moral stati eno uro, mu ni bila v veselje.

    Nato pa je prišel trenutek posvetitve: medtem, ko so vsi klečali, je Sebastien nenadoma začutil solze, ki so mu tekle po licu. “Nisem razumel, kaj se mi je dogajalo,” je pozneje zapisal, “razen tega, da so bile solze veselja, ne žalosti.”

    “MARIJA ME JE PRIJELA ZA ROKO”

    V Francijo se je vrnil kot druga oseba. “Bil sem vesel, kot da bi z mene odpadlo breme, začel sem moliti rožni venec vsak dan in hoditi k maši vsako nedeljo. Marija me je prijela za roko, da bi me vodila k svojemu Sinu. Moja okolica je bila začudena, a tudi spoštljiva.”

    Leta 2003 je Sebastien večkrat obiskal Medžugorje: njegova vera se je okrepila in mu dala občutek izpolnjenosti. Leta 2004 se je tja odpravil še s svojo punco Isabelle, ki jo je to potovanje popolnoma spremenilo. Prav ona je prepoznala poklic fanta, ki jo je želel zaročiti.

    “Niti za trenutek nisem pomislil, da bom postal duhovnik,” je dodal Sebastien. “Bog mi je to razkril preko nje. Po letu dni razmišljanja sem se odločil, da se odzovem na ta klic, in to mi je dalo velik duševni mir.”

    Pater Briere, ki je bil leta 2011 posvečen v duhovnika v Katedrali svetega križa v Orleansu, svojim župljanom vsako leto predlaga romanje na kraj svojega spreobrnjenja. Leta 2018 je bil imenovan za rektorja bazilike svete Marije v Cleryju v Franciji, kjer čudežni kip Matere Božje romarje privablja že od 13. stoletja.

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2022/06/19/kako-se-je-ateist-spreobrnil-v-medzugorju-in-postal-duhovnik/

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

Dodaj odgovor za Miro Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja