Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…
Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.
| Cookie | Duration | Description |
|---|---|---|
| cookielawinfo-checkbox-analytics | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics". |
| cookielawinfo-checkbox-functional | 11 months | The cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional". |
| cookielawinfo-checkbox-necessary | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary". |
| cookielawinfo-checkbox-others | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other. |
| cookielawinfo-checkbox-performance | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance". |
| viewed_cookie_policy | 11 months | The cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data. |
KAKO VAM MARIJA LAHKO POMAGA PRESTAJATI VSAKO TRPLJENJE (Aleteia)
DEVICA MARIJA IZ PRVE ROKE POZNA BOLEČINE IN TRPLJENJE, KI JIH IZKUŠAJO MNOGI LJUDJE
Težko je prestajati bolečine, trpljenje in preizkušnje, če je človek sam in osamljen. Kot človeška bitja potrebujemo bližnje, da nam pomagajo nositi težka življenjska bremena.
Oseba, ki nam vedno stoji ob strani, je Devica Marija. Morda ni ravno navzoča s telesom, toda nudi nam duhovno navzočnost, ki nas tolaži v obdobju stiske.
Več o tem na: https://si.aleteia.org/2020/09/16/kako-vam-marija-lahko-pomaga-prestajati-vsako-trpljenje/
BOŽJE USMILJENJE, KI SI NAM DALO PRESVETO DEVICO MARIJO ZA MATER USMILJENJA, ZAUPAMO VATE!
Z LJUBEZNIJO V SRCU VZTRAJNO MOLIMO: ZA MIR NA SVETU,
ZA SPREOBRNJENJE GREŠNIKOV, ZA TRPEČE SESTRE IN BRATE,
ZA LETOŠNJE NOVOMAŠNIKE, ZA NOVE DUHOVNE POKLICE,
ZA ZAKONCE, STARŠE, DRUŽINE …
MOLIMO: POD TVOJE VARSTVO PRIBEŽIMO
Pod tvoje varstvo pribežimo,
o sveta božja Porodnica,
ne zavrzi naših prošenj
v naših potrebah,
temveč reši nas
vselej vseh nevarnosti,
o častitljiva in blagoslovljena Devica,
naša gospa, naša srednica,
naša besednica!
S svojim Sinom nas spravi,
svojemu Sinu nas priporoči,
svojemu Sinu nas izroči!
MARIJA, POMOČNICA KRISTJANOV, PROSI ZA NAS!
“BOŽJI NAČRT ZA MOJE ŽIVLJENJE JE TISTI, V KATEREM BOM JAZ NAJBOLJ JAZ” (Aleteia)
EDEN OD TREH LETOŠNJIH NOVOMAŠNIKOV JE KLEMEN GARTNER, KI SVOJE POKLICANOSTI
NI PREPOZNAL V KAKŠNEM ENKRATNEM NADNARAVNEM ZNAMENJU, AMPAK OB LJUDEH, KI
SO MU BILI POSLANI NA ŽIVLJENJSKO POT, TER V VSAKDANJEM OSEBNEM ODNOSU Z BOGOM
https://si.aleteia.org/2023/06/25/bozji-nacrt-za-moje-zivljenje-je-tisti-v-katerem-bom-jaz-najbolj-jaz/
Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
»KOGAR JE PREMAGALA RESNICA, NJEGA VES SVET NE BO NAPIHNIL,
IN HVALA LJUDI NE BO GANILA TISTEGA, KI JE POSTAVIL VSE SVOJE
ZAUPANJE V BOGA.«
Misel Tomaža Kempčana, Hoja za Kristusom
Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!
MOLIMO K SVETEMU DUHU
O pridi, stvarnik, Sveti Duh,
obišči nas, ki tvoji smo,
napolni z rajsko milostjo
srce, po tebi ustvarjeno!
Ime je tvoje Tolažnik
in Dar Boga Najvišjega
Ljubezen, Ogenj, Živi vir,
Duhovno pomaziljenje.
Sedmero ti darov deliš,
Desnice Prst Očetove,
obljubil tebe Oče je,
zgovorna Moč apostolov.
Čutilom našim luč prižgi,
ljubezen v naša srca vlij;
v telesni bedi nas krepčaj,
v slabosti vsaki moč nam daj.
Odženi proč sovražnika
in daj nam stanoviten mir,
pred nami hodi, vodi nas
in zla nas varuj vsakega.
Po tebi naj spoznavamo
Očeta in Sina Božjega
in v tebe iz obeh Duha
naj vedno trdno verujemo.
Amen.
NE BOJTE SE
Jaz sem Gospod, tvoj Bog, ki te držim za desnico in ti pravim: »Ne boj se; jaz ti bom pomagal!« (Izaija 41,13)
Ko želimo slediti Svetemu Duhu, včasih naletimo na odpor. Večkrat se tako nasprotovanje pokaže v obliki strahu – ne samo v velikih strahovih, kot so strah pred naravno nesrečo, strah pred pogubno boleznijo ali kakšno drugo katastrofo –, ampak v zoprnem občutku tesnobe in nemiru glede običajnih, vsakdanjih stvari. Hudič nas celo poskuša prestrašiti, da ne bi pogumno molili. Prav tako si prizadeva, da bi se mi Bogu približali v strahu, namesto v veri.
Nekateri ljudje vsak dan živijo pod prikritimi, nenehnimi malimi strahovi in izjavljajo: »Bojim se, da zaradi gostega prometa ne bom pravočasno v službi … bojim se, da bom zažgal/-a pečenko … bojim se, da bo v soboto med igro deževalo.« Taki vsakdanji strahovi so res majhni, a še vedno so strahovi in še vedno ovirajo življenjski slog poslušanja Boga, ker se ljudje osredotočajo na svoje skrbi. Namesto da dovolimo sovražniku, da nas dreza z malenkostmi in vpliva na naše življenje s temi trenutnimi malimi strahovi, raje molimo in zaupajmo Bogu.
Moje vodilo je »Moli glede vsega in se ničesar ne boj.« Ko razvijamo življenjski slog govorjenja Bogu in poslušanja Njegovega glasu, se bomo morali odločno zoperstaviti malim strahovom, navadam in miselnim vzorcem, ki ne spodbujajo in ne podpirajo molitve. Sveti Duh nam želi pomagati, da opravimo s tem, zato ga prosimo, naj nas vodi iz slabih navad v dobre, pozitivne drže, ki nas v veri ves dan ohranjajo v stalni povezanosti z Bogom. Ko bomo še naprej dovoljevali Svetemu Duhu, da nas vodi po tej poti, bodo naše molitve in sposobnost slišati Boga postale tako lahke in običajne, kot je dihanje.
BOŽJA BESEDA ZA VAS DANES: Molite glede vsega in ničesar se ne bojte.
https://tv.joycemeyer.org/slovene/devotional/ne-bojte-se/
BOŽJA BESEDA NAS ODREŠUJE
»NE BODI PREHITER S SVOJIMI USTI, TVOJE SRCE NAJ SE NE PRENAGLI,
KADAR HOČEŠ IZREČI BESEDO PRED BOGOM. BOG JE NAMREČ V NEBESIH,
TI PA SI NA ZEMLJI, ZATO NAJ BO TVOJIH BESED MALO.« (Prd 5,1)
Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=3&zf=850&t=5#O+govorjenju+in+mol%E8anju
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!
ODPRITE SE, OTROČIČI, MOLITVI, ODPRITE SE MOJI LJUBEZNI
Dragi otroci! Z radostjo v srcu vas vse ljubim in vabim, da se približate mojemu Brezmadežnemu srcu, da vas bom mogla še bolj približati svojemu sinu Jezusu in da vam On da svoj mir in ljubezen, ki sta hrana vsakemu od vas. Odprite se, otročiči, molitvi, odprite se moji ljubezni. Jaz sem vaša mati in vas ne morem pustiti samih v tavanju in grehu. Vi ste poklicani, otročiči, da boste moji otroci, moji ljubljeni otroci, da vas bom mogla vse darovati svojemu Sinu. Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu!
Sporočilo Kraljice miru po vidkinji Mariji Pavlović Lunetti, 25. junij 2013
https://www.mladifest.com/medjugorje/obvestila/spor2.htm
Marija, Kraljica miru, prosi za nas!
»O KAKO DOBRO IN POMIRLJIVO JE, O DRUGIH MOLČATI,
NE VSEGA KRATKO MALO VERJETI IN NE LAHKO DALJE GOVORITI,
MALOKOMU SE ZAUPATI, TEBE, KI V SRCE GLEDAŠ, VEDNO ISKATI …«
Misel Tomaža Kempčana, Hoja za Kristusom
Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!
SKRB JE PRIKRITA SEBIČNOST
BOŽJA VOLJA JE, DA ŽIVIMO BREZ SKRBI, TESNOBE ALI BOLEČE ZASKRBLJENOSTI
… Karkoli ne izvira in ne izhaja iz vere, je greh [karkoli je storjeno brez prepričanja, da Bog to odobrava, je grešno]. (Rimljanom 14,23)
Prepogosto ljudje podležejo skrbi, ne da bi se zavedali, kako uničujoča je. Ko poiščemo korenino tegá, je skrb greh. Skrb zagotovo ne izhaja iz vere. Pismo Rimljanom 14,23 navaja, da karkoli ne izvira (izhaja) iz vere, je greh.
Skrb največkrat temelji predvsem na enem grehu: sebičnosti. Kadar smo zaskrbljeni, nas običajno zanimajo naše sebične želje, ki ne bodo zadovoljene. Bolj kot so vaše želje sebične, bolj morate skrbeti in bolj zapleteno postane vaše življenje.
Bog želi, da se preprosto usmerimo na služenje Njemu.
Božja volja je, da živimo brez skrbi, tesnobe ali boleče zaskrbljenosti. On želi, da Mu svobodno služimo, ne da bi bili razdvojeni in bi nas vleklo v različne smeri (gl. 1 Korinčanom 7,34). Ne smemo dovoliti skrbem tega sveta, da nas preusmerijo od Njegovega namena za naše življenje.
Molite, naj vam Bog pomaga prepoznati in se znebiti sebičnih želja. Tako boste lahko živeli preprosto in pomagalo vam bo premagovati skrbi. Potem se boste lahko z vsem srcem posvetili Božjemu čudovitemu namenu za vas.
Kratka molitev
Oče Bog, hvala, ker si mi pokazal, da je skrb greh. Pomagaj mi, da se znebim sebičnosti in brezbožnih želja; tako se bom lahko preprosto posvetil Tvojemu namenu zame.
https://tv.joycemeyer.org/slovene/devotional/skrb-je-prikrita-sebicnost/
Joyce Meyer : ZASKRBLJENOST JE GREH, KI KRADE VAŠ MIR, IZČRPAVA TELO IN VAS LAHKO PAHNE CELO V BOLEZEN.
JE NASPROTJE VERI IN NIKAKOR NE MORE SPREMENITI VAŠEGA STANJA. ČE STE UJETI V SMRTONOSNO PAST, KJER POSKUŠATE DOGNATI VSE O SVOJEM ŽIVLJENJU, POTEM JE KNJIGA-ODKRITO O ZASKRBLJENOSTI ZA VAS!
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Ja, resnično je vsaka skrb, tesnoba greh, ki se dan za dnem PONAVLJA-ČLOVEK JE SUŽENJ GREHA.
TO REŠI SAMO JEZUS. PROSIMO ZA MILOST, DA ČLOVEKA OSVOBODI TESNOBE, SKRBI, ŽALOSTI, itd..KAJTI ON SKRBI ZA ČLOVEKA!
Vse je milost, brez Gospodove milosti ni mogoče, da bi se kdo sam rešil tesnobe, skrbi , itd.
JEZUSU JE POTREBNO POVEDATI, KDOR ŽELI SVOBODO OD TESNOVE IN SKRBI, MU IZROČITI SVOJE TESNOBE, SKRBI itd.., POTEM PA DAN ZA DNEM MOLITI IN BOJEVATI DUHOVNI BOJ, DA NE PADAMO ZARADI TEH GREHOV. Z DUHOVNIMI BOJI SE OSVOBAJA ČLOVEK IZPOD OBLASTI HUDOBCA.
JEZUS PA DELI MILOSTI OB DOLOČENEM ČASU, KO JE ČLOVEK SPOSOBEN PREJETI TE MILOSTI.
Veste, nič ni samoumevno. KAR ŽELITE, TO POVEJTE JEZUSU IN MU TUDI IZROČITE, oz. IZROČAJTE.
VSE GREHE JE POTREBNO PRIZNATI PRED BOGOM , OBŽALOVATI, SKLENITI DA JIH NE ŽELIMO VEČ POČETI, PREPUSTITI DA JIH ON POBELI, DA BODO BELI KOT VOLNA.
BOG JE REKEL:
Izaija 1,18
Pridite, pravdajmo se,
govori Gospod:
Če so vaši grehi rdeči kakor škrlat,
bodo beli kakor sneg,
če so rdeči kakor bagrenina,
bodo beli kakor volna.
BOG GOVORI V TIŠINI SRCA IN TO JE ČAS, KO GOVORI Z VAMI
DA BI BILI SPOSOBNI SLIŠATI, MORATE BITI KOT MAJHEN OTROK
POSLUŠNOST
Poslušnost je elementarna krepost. Tisti, ki si prizadeva za dosego te kreposti, avtomatsko, v paketu pridobi vse ostale kreposti.
Da si poslušen, Bogu, Cerkvi, predstojnikom potrebuješ ponižnost. Da si upaš prisluhniti življenjski zgodbi (D)drugega, potrebuješ srčnost, poguma, najlažje je zbežati, se izogibati. S poslušnostjo si pridobiš tudi modrosti, zmernosti in pravičnosti, da ne govorimo o usmiljenju, ko nekomu nudiš svoje uho in svojo ramo, da potarna ali pa se varno zjoče.
Poslušnost je elementarna krepost, ker je temelj naše veroizpovedi. Poslušnost je tista skala na kateri sloni Cerkev. Jezus Kristus gre na križ zaradi poslušnosti.
Svetniki so postali svetniki, ker so bili poslušni. Škof je na škofiji, župnik ali kaplan na župniji zgolj zaradi poslušnosti. Z leti se sicer lahko razvije tudi ljubezen do zaupanega mu ljudstva. Toda na samem, grobem začetku je vedno poslušnost. Ni vedno biti lahko poslušen, tudi ni vedno prijetno, je pa Odrešilno. Vsi verniki smo poslušni svojim nadrejenim, eni tako, drugi drugače.
Poslušni smo, ker želimo slišati Besedo življenja. Poslušni smo, ker želimo slišati: »tam za vogalom so vrata v nebeško kraljestvo. Skozi njih stopiš tako, da narediš to ali ono in hop si v nebeškem raju«. Da je človek poslušen, mora torej slišati. Če želimo slišati pa moramo utihniti, nastopiti mora tišina.
In tu ne gre samo za zunanjo tišino, saj je danes resnično težko najdi kraj na tej naši ljubi zemlji, kjer si lahko, vsaj za nekaj trenutkov v popolni tišini. Ampak gre v prvi vrsti za notranjo tišino. Gre za zbranost, na notranjo naravnanost na Boga, na bližnjega na dobro. Ko naše želje in hrepenenja niso v ospredju, temveč blagor bližnjega.
MATI TEREZIJA IN MESEC JULIJ
Mesec julij je poseben mesec, saj se v juliju praktično ne dogaja nič. Če nas v adventu okupira veseli december, ter v postu, prve skrbi glede vrta, gozda, šunke in pirhov, če so v mauju šmarnice, v oktobru rožni venec, če so v juniju žegnanja in »zaključni pikniki« je mesec julij resnično posvečen mesec, posvečen niču, miru, dopustu in tišini. Mesec julij je tako zadnja priložnost, da vernik nekaj naredi na poglobljenem odnosu z Bogom, odnosu, ki ga imenujemo vera.
Spremljevalec skozi mesec julij pa je mati Terezija. Mati Terezija, svetnica, humanitarna delavka, vsi jo poznamo, kot veliko aktivistko v dobro človeka. Sprašujemo se, kako ji je to uspelo. Živeti v Indiji, v Kalkuti v tistem vedno brbotajočem loncu raznih religij, stanov, kast, bolezni, hrupa, nečistosti. Negovati bolne, zapuščene, a obenem hoditi po lakiranem parketu in zbirati sredstva za vse te njene uboge ljudi. Ker je preprosto bila poslušna. Trudila se je slišati, ne najprej uboge in revne, tudi ne bogate in vplivne, temveč najprej svojega Boga, Jezusa Kristusa, skritega v tabernaklju.
Oglejmo si njeno »poslovno vizitko«, ki jo je delila: Sad tišine je molitev. Sad molitve je vera. Sad vere je ljubezen. Sad ljubezni je služenje. Sad služenja je mir. Sad miru je upanje.
Vse se začne s tišino. In končni sad tišine ni služenje, temveč mir in upanje. Poglejmo kaj nam svetuje: • Če samo govorimo, ne moremo moliti. Jezus v nas ni navzoč. Zato moramo ostati v tišini. 3 • Bog govori v tišini srca in to je čas, ko govori z vami. Da bi bili ga sposobni slišati, morate biti kot majhen otrok. Poizkusite s posebno pobožnostjo do Malce cvetke (sv. Terezije Deteta Jezusa). Berite njen življenjepis – ne boste našli nič posebnega ali nenavadnega, a kar napravi vtis je zvestoba v opravljanju majhnih dejanj z veliko ljubeznijo. To je zvestoba v tišini. •
Poslušanje je začetek molitve. To kar poslušamo je glas Boga, ki ne zavaja in se ne pusti zavajati. Če torej ohranjamo tišino ni treba tišini ničesar dodati; če govorimo ali odgovarjamo, delamo napake. • V tišini srca spregovori Bog; pustimo mu, naj nas napolni, šele nato spregovorimo mi sami. Pogosto izrekamo besede brez usmiljenja. Te prihajajo od nas, iz našega srca, ne od Boga, ki govori po nas. To je zato, ker ne poslušamo. • Če želite izvedeti, kako ljubite Jezusa, vam ni potrebno nikogar spraševati. V iskrenosti svojega srca boste spoznali sami, če znate ohraniti tišino. • Bog spregovori v tišini srca.
Bog napolni prazno srce. Niti vsemogočni Bog ne bo napolnil srca, ki je polno – polno prevzetnosti, grenkobe, ljubosumja. Tišina srca, ne samo ust, ampak tudi tišina misli, oči, dotika. Potem bomo lahko Boga slišali vsepovsod: pri zapiranju vrat, v osebi, ki nas potrebuje, v pticah, ki pojejo, v rožah, v živalih… • Želim, da svoj čas preživljate v samoti z Jezusom. To ne pomeni, da s svojimi lastnimi mislimi, obsedite v samoti. Nasprotno, celo sredi dela in med ljudmi lahko prepoznate Njegovo navzočnost. To pomeni, da se zavedate, da vam je blizu, da vas ljubi, da ste mu dragoceni, da je zaljubljen v vas. Če se tega zavedate, se boste povsod počutili dobro; sposobni se boste soočiti z vsakim neuspehom, z vsakim ponižanjem, vsakim trpljenjem, če boste spoznali Jezusovo osebno ljubezen do vas in vašo do Njega. • Tišina srca – če nimamo te tišine, lahko izrečemo veliko molitev, a te ne bodo prihajale iz našega srca. Potrebujemo notranjo tišino, ki jo lahko ohranjajo tudi ljudje v svetu in si jo pridobimo zgolj s čistostjo srca in odrekanjem.
Marija nas lahko nauči moliti, najti Jezusa. Bila je Gospodova dekla, bila je milosti polna a tega ni nihče vedel, niti ubogi Jožef. Te besede je ohranila v svojem srcu. Ker je poznala tišino je bila sposobna ljubiti z vsem srcem. Tišina je znamenje naše enosti s Kristusom, naše izročitve Njemu. • Bog nas kliče, ampak ali ga poslušamo? Ali si vzamemo čas, da bi »odnehali« in sponali, Boga? Ali si vzamemo čas za vsakodnevno molitev? Ali smo samo nemi opazovalci, ali pa si upamo reči Jezusu »Žejen sem«? Vabljeni torej k julijskemu iskanju tišine in v tišini Boga. Tišina ni zgolj v zunanjih okoliščinah, da brez veze ne govorimo, klepetamo, itd. T
Tišina je srcu: brez sovraštva, brez zamer, brez godrnjanja in pritoževanja. Tako v tišini srca človek ne sliši samo sebe, temveč bližnjega, Boga.
Tišina je poseben čas milosti, v katerem lahko iskreno molimo, gradimo odnos z Bogom, ki ga imenujemo vera.( Oznanila župnije Dolenja vas, Rokov lončarski zvon. letnik XXVIII., št. 7, 1. julij 2018 ).
Misel- PONIŽNOST
Ponižnost je krepost, ki nam pomaga, da na sebe gledamo tako, kakršni smo v resnici: z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi. Ponižnost je priznanje resničnosti.
Ponižnost ni v tem, da zanikamo svoje talente ali dobre lastnosti, ali da se delamo, da nismo tako sposobni kot drugi, da bi nas pohvalili.
Prav ponižnost je mati številnih kreposti, kot so: poštenost, skromnost, potrpežljivost, hvaležnost, poslušnost, spoštovanje in strpnost.
Sad ponižnosti je mir srca, odprtost, veselje. (Ognjišče)
BOG SE RAZKRIVA PONIŽNIM LJUDEM