Nasvet

Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…


Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

9.734 Responses to Nasvet

  1. Miro says:

    MOLITE, VZTRAJAJTE V MOLITVI. NAJ SE SVETI DUH SPUSTI NA VAŠE DRUŽINE,
    KI SO V MRAKU

    Dragi otroci, tudi danes, v tem času milosti, vas na poseben način kličem: odprite se
    Svetemu Duhu. Dragi otroci, ne dopustite, da vas vodi svet, zato naj vas vodi Sveti Duh.
    Molite, vztrajajte v molitvi. Naj se Sveti Duh spusti na vaše družine, ki so v mraku.
    Mati moli skupaj z vami in vas zagovarja pri svojem Sinu. Hvala vam, dragi otroci, ker
    ste se tudi danes odzvali mojemu klicu.

    Sporočilo Kraljice miru po vidcu Ivanu Dragičeviću, 20. maj 2013

    https://www.mladifest.com/medjugorje/obvestila/spor2.htm

    Marija, Kraljica miru, prosi za nas!

  2. Miro says:

    KAKO ME MARIJIN ZGLED V ŽIVLJENJU NEPOSREDNO NAGOVARJA (Aleteia)

    Piše: Tina Martinec Selan

    DOBESEDNIH MARIJINIH STAVKOV IN PRIZOROV, V KATERIH NASTOPA MARIJA, V EVANGELIJIH NI ZELO VELIKO. TISTI PA, KI SO, ME KOT MAMO IN ŽENO LAHKO GLOBOKO NAGOVORIJO

    Tukaj je nekaj situacij, v katerih me Marijin zgled v mojem življenju pogosto nagovori.

    MARIJA – ZAVETNICA VSEH NOSEČNIC IN MAM

    Marijin zgled odprtosti Božji volji je lahko zgled vsaki materi, ki nosi pod srcem otroka. Pa ne le v nosečnosti, mame imamo v Mariji zavetnico v vseh stiskah vzgoje in materinstva.

    Sama vem, da sem v nosečnostih Marijo še posebej občutila. Svojo drugo nosečnost, ki je bila v nevarnosti, da se ponovi hud zaplet iz prve nosečnosti, pa sem v celoti posvetila Mariji in hčerka je ob rojstvu dobila tudi drugo ime – Marija.

    Nobena nosečnost ali materinstvo ni predvidljivo. Preprosto moramo zaupati v Božjo voljo in reči “naj se zgodi”. Svoje otroke pa moramo mame vsakodnevno priporočati v Marijino varstvo in priprošnjo, saj lahko nanje pazi tudi takrat, ko nas ni zraven.

    TUDI MARIJO JE SKRBELO ZA DVANAJSTLETNEGA JEZUSA, KI SE JE IZGUBIL

    Zelo zanimiv je odlomek iz Svetega pisma, ko so dvanajstletni Jezus, Marija in Jožef v času pashe romali v Jeruzalem. Ob vračanju je Jezus ostal v Jeruzalemu, ne da bi svojim staršem to povedal, zato sta mislila, da se vrača skupaj s popotno druščino. A ko sta opazila, da ga ni, sta ga tri dni iskala.

    Lahko si predstavljam, kako jima je bilo pri srcu, ko sta nenadoma šokirana odkrila, da Jezusa ni z njimi, in celo, da jima ni nič povedal, kje bo ali kam gre. Morda je bil dvanajstletni Jezus malce pubertetniško uporniški, kdo bi vedel.

    Ko so Jezusa našli v templju, ga je Marija celo okarala: “Otrok, zakaj si nama tako storil? Tvoj oče in jaz sva te s tesnobo iskala.” (Lk 2,48) Saj ju je skrbelo zanj in kar tri dni nista vedela, kaj se mu je zgodilo.

    Včasih, še posebej v letih odraščanja, pride do situacije, ko starši ne vemo, kako in kaj se dogaja z našim otrokom. Morda ga predolgo ni domov in nas skrbi, ali se mu je kaj zgodilo. Morda je kako drugače odsoten in bi se mu kot mame rade približale, pa v odgovor dobimo le še večjo distanco.

    Tudi Marijo je skrbelo za Jezusa in bila je žalostna, ker ni vedela, kaj je z njim. Ko se včasih jezim na otroke, se spomnim na to, da je tudi Marija malce povzdignila glas nad dvanajstletnim Jezusom, a vse to iz ljubezni in iz skrbi do njega.

    MARIJA JE DOPUSTILA JEZUSU, DA NAREDI PO SVOJE

    Na svatbi v Kani Galilejski me Marijin zgled nagovarja takole: Ko je Marija opazila, da vina ni več, je – zagotovo dobronamerno – Jezusa opozorila, da je zmanjkalo vina. Verjetno v smislu, pomagaj jim, naredi kaj, da ne bo prišlo do neprijetne situacije.

    Jezus jo skorajda nekoliko osorno zavrne: “Kaj imam s teboj, žena?” (Jn 2,4) Kolikokrat se zgodi, da se mame dobronamerno preveč zanimamo za stvari, ki jih počnejo ali govorijo naši otroci, z namenom, da bi jih celo komandirale?

    Ali se znam umakniti in prepustiti otrokom, da počnejo svoje, za kar jih je Bog poslal, ne da bi imela občutek, da sama vse najbolje vem in znam? Ali sem sposobna počasi in primerno “rezati popkovino” ter dopuščati svojim otrokom, da bodo vedno bolj samostojni in vedno bolj “v tem, kar je njihovega Očeta”, torej kar je zanje Božja volja?

    MARIJA JE STVARI PREMIŠLJEVALA V SVOJEM SRCU

    Na več mestih v Svetem pismu lahko preberemo, da je Marija kakšne besede “ohranila in jih premišljevala v svojem srcu” (npr. Lk 2,19). Njena globoka razmišljujoča drža me nagovarja, da se včasih skušam ugrizniti v jezik, pa raje manj govoriti in več molčati.

    Nekatere stvari in dogodki v življenju so taki, da zanje potrebujem več časa, da jih razumem in sprejmem. Da se pokaže prava perspektiva in globlji smisel nečesa. Zato je stvari ohraniti in jih premišljevati v srcu z namenom, da bi jih Bog obrnil v dobro, še kako zaželena drža, za katero upam, da jo bom z leti imela vedno več in več.

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2018/08/15/kako-me-marijin-zgled-v-zivljenju-neposredno-nagovarja/

    Marija, Pomočnica kristjanov, prosi za nas!

  3. Hvala says:

    KAJ ZADUŠI NAŠE MOLITVE?
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Ko nočemo odpustiti drugim, požene grenka korenina v našem srcu in zaduši naše molitve.

    KAKO LAHKO PRIČAKUJEMO, DA BO BOG IZLIL SVOJE BLAGOSLOVE NA NAS, NEZASLUŽNE GREŠNIKE, ČE GOJIMO SOVRAŠTVO IN ZAGRENJENOST DO DRUGIH?

  4. Hvala says:

    KAJ SO OVIRE ZA UČINKOVITO MOLITVENO ŽIVLJENJE?

    Najbolj očitna ovira za našo učinkovito molitev je prisotnost nepriznanih znanih grehov, ki jih nočemo zapustiti. Ker je Bog svet, popolnoma čist in v celoti pravičen, nepriznani znani grehi, ki se jih nočemo pokesati, ustvarijo prepreko med njim in nami. »Pač pa so vaše krivde postale pregrade med vami in vašim Bogom, vaši grehi so zagrnili njegovo obličje pred vami, da ne sliši« (Izaija 59,2). David se je strinjal s tem, saj je iz izkušenj vedel, da je Bog daleč od tistih, ki skušajo skriti svoj greh: »Ko bi bil v srcu videl zlobo, bi me Gospod ne bil uslišal« (Psalm 66,18).

    Sveto pismo omenja več področij greha, ki ovira molitev kristjana. Prvič, ko netipično živimo po mesu, namesto po Duhu. Jakobovo pismo 4,1–10 opisuje, kako naš greh uniči odnose z drugimi in našo zmožnost, da bi ustrezno komunicirali z Bogom v molitvi. Čeprav v nas prebiva Sveti Duh, ki nas obnavlja z novo naravo, ko smo rojeni od zgoraj, prebiva v starem, pokvarjenem mesu. Naša nova duhovna narava v Duhu, ki živi za Boga, se bojuje s staro, grešno naravo našega mesa (Pismo Rimljanom 7,14–25). V tem vseživljenjskem boju moramo verujoči hoditi v Duhu in ohranjati korak z Duhom (Pismo Galačanom 5,16–26). Zato moramo paziti, da ne živimo »po mesu, ampak po Duhu« (Pismo Rimljanom 8,4), ki živi v nas. V Kristusu smo dolžni živeti po Duhu, in ne po mesu (Pismo Rimljanom 8,12–14). Samo takrat bomo lahko molili v tesni skupnosti s Svetim Duhom k Očetu po Sinu.

    Eden od načinov, kako se kaže življenje v mesu, je v sebičnosti, še eni oviri za učinkovito molitev. Ko so naše molitve sebično motivirane in prosimo Boga za to, kar hočemo mi, namesto za to, kar hoče on, naši motivi ovirajo naše molitve. »In to je zaupnost, ki jo imamo z njim: on nas usliši, kadar ga prosimo po njegovi volji« (Prvo Janezovo pismo 5,14). Prošnja po Božji volji je enaka prošnji v podrejenosti njegovi volji, kakršna koli že je, ne glede na to, ali vemo ali ne, kaj je ta volja. Tako kot v vseh stvareh naj bo Jezus naš zgled molitve. Vedno je molil v volji svojega Očeta: »… toda ne moja volja, ampak tvoja naj se zgodi« (Evangelij po Luku 22,42). Sebične molitve so vedno tiste, ki so namenjene zadovoljitvi naših sebičnih želja, in ne smemo pričakovati, da bo Bog uslišal takšne molitve. »Prósite, pa ne prejemate, ker slabo prósite – namreč zato, da bi to porabili za svoje naslade« (Jakobovo pismo 4,3).

    Življenje po sebičnih, mesenih željah bo tudi oviralo naše molitve, ker vodi v otrdelost srca do drugih. Ko gremo k Bogu v molitvi, bi morala biti naša prva skrb njegova volja. Druga bi morala biti potrebe drugih. Ta zaključek temelji na razumevanju, naj imamo druge za boljše od sebe in naj ne gledamo samo nase, ampak tudi na druge (Pismo Filipljanom 2,3–4).

    Velika ovira za učinkovito molitev je duh neodpuščanja do drugih. Ko nočemo odpustiti drugim, požene grenka korenina v našem srcu in zaduši naše molitve. Kako lahko pričakujemo, da bo Bog izlil svoje blagoslove na nas, nezaslužne grešnike, če gojimo sovraštvo in zagrenjenost do drugih? To načelo je čudovito prikazano v priliki o služabniku, ki ni hotel odpustiti, v Evangeliju po Mateju 18,23–35. Ta zgodba nas uči, da nam je Bog odpustil dolg, ki je čezmerno velik (naš greh), in pričakuje od nas, da bomo odpustili drugim, kakor je bilo odpuščeno nam. Če tega nočemo storiti, je to ovira za naše molitve.

    Še ena velika ovira za učinkovito molitev je nevera in dvom. To ne pomeni, kot mislijo nekateri, da ker pridemo k Bogu prepričani, da bo uslišal naše molitve, je nekako dolžan, da to stori. Molitev brez dvoma pomeni molitev v zaupnem zanašanju na Božji značaj, njegovo naravo in motive. »Brez vere namreč ne moremo biti Bogu všeč, kajti kdor prihaja k Bogu, mora verovati, da on biva in poplača tiste, ki ga iščejo« (Pismo Hebrejcem 11,6). Ko pridemo k Bogu v molitvi in dvomimo v njegov značaj, namen in obljube, ga strašno užalimo. Naša zaupnost mora biti v njegovo zmožnost, da usliši katero koli prošnjo, ki je v skladu z njegovo voljo in namenom za naše življenje. Moliti moramo z razumevanjem, da so njegovi nameni najboljši možni scenarij. »Prosi pa naj v veri, ne da bi kaj dvomil; kdor dvomi, je namreč podoben morskemu valu, ki ga veter dviga in premetava. Tak človek naj ne misli, da bo kaj prejel od Gospoda, mož, ki je v duši razdvojen, nestanoviten na vseh svojih poteh« (Jakobovo pismo 1,6–7).

    Nazadnje je tudi neenotnost v domu zagotovo ovira za molitev. Peter to specifično omenja kot oviro molitvam moža, čigar odnos do žene je manj kot pobožen. »Prav tako možje! Z razumevanjem živite s svojimi ženami, v časti jih imejte kot nežnejša bitja, saj so skupaj z vami tudi one deležne milosti življenja. Tako ne bo vašim molitvam nič v napoto« (Prvo Petrovo pismo 3,7). Kjer obstaja resen konflikt v družinskih odnosih in kjer glava doma ne kaže drže, kakršno omenja Peter, je moževa molitvena komunikacija z Bogom ovirana. Prav tako morajo žene upoštevati svetopisemska načela podrejanja svojemu možu kot glavi, če ne želijo, da bodo njihove molitve ovirane (Pismo Efežanom 5,22–24).

    Na srečo lahko vse te ovire za molitev takoj odpravimo, če pridemo k Bogu z molitvami priznanja in kesanja. Prvo Janezovo pismo 1,9 nam zagotavlja: »Če pa svoje grehe priznavamo, nam jih bo odpustil in nas očistil vse krivičnosti, saj je zvest in pravičen.« Ko to storimo, uživamo v jasnem in odprtem kanalu komunikacije z Bogom in naše molitve ne bodo samo slišane in odgovorjene, ampak bodo tudi napolnjene z globokim občutkom radosti.

    https://www.gotquestions.org/Slovenscina/ovire-za-molitev.html

    • Hvala says:

      POVZETEK OVIR IZ GORNJEGA BESEDILA ZA UČINKOVITO MOLITEV!

      Ko so naše molitve sebično motivirane in prosimo Boga za to, kar hočemo mi, namesto za to, kar hoče on, naši motivi ovirajo naše molitve.

      Sveto pismo omenja več področij greha, ki ovira molitev kristjana

      Življenje po sebičnih, mesenih željah bo tudi oviralo naše molitve, ker vodi v otrdelost srca do drugih. Ko gremo k Bogu v molitvi, bi morala biti naša prva skrb njegova volja. Druga bi morala biti potrebe drugih.

      Velika ovira za učinkovito molitev je duh neodpuščanja do drugih.

      Še ena velika ovira za učinkovito molitev je nevera in dvom. To ne pomeni, kot mislijo nekateri, da ker pridemo k Bogu prepričani, da bo uslišal naše molitve, je nekako dolžan, da to stori. Molitev brez dvoma pomeni molitev v zaupnem zanašanju na Božji značaj, njegovo naravo in motive.

      Nazadnje je tudi neenotnost v domu zagotovo ovira za molitev.

      Na srečo lahko vse te ovire za molitev takoj odpravimo, če pridemo k Bogu z molitvami priznanja in kesanja. Prvo Janezovo pismo 1,9 nam zagotavlja: »Če pa svoje grehe priznavamo, nam jih bo odpustil in nas očistil vse krivičnosti, saj je zvest in pravičen.

  5. Miro says:

    BOG NAM PONUJA BOLJŠE STVARI, KOT SO NAVLAKA IN ODVISNOSTI, KI NAM JIH DAJE SAMOPOMILOVANJE. BODIMO ODGOVORNI IN RAVNAJMO PRAVILNO!

    SAMOPOMILOVANJE nam govori, da sploh ne bi smeli trpeti. Jezus pa nam pravi, da ni treba, da trpimo sami – ko bomo sprejeli njegov jarem, bomo ugotovili, da si z nami deli naša bremena in nam daje svoj mir.

    GOSPOD JEZUS: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek. Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam; kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.« (Mt 11, 28–30)

    Odlomek iz Aleteinega prispevka: Zakaj je samopomilovanje smrtonosen strup in 3 zdravila zanj

    Več o tem na: https://si.aleteia.org/2020/06/10/zakaj-je-samopomilovanje-smrtonosen-strup-in-3-zdravila-zanj/

    Slava tebi, Jezus, ti si naše Odrešenje!

  6. Miro says:

    V PONOVEN RAZMISLEK O DUHOVNEM SPREMLJANJU

    Kaj je duhovno spremljanje? Zakaj je potrebno duhovno spremljanje? Kakšno vlogo ima duhovni spremljevalec? Kaj je duhovni pogovor? Itd.

    DEJANSKI PROTAGONIST DUHOVNEGA ŽIVLJENJA IN SPREMLJANJA JE SVETI DUH

    Duhovna pot vsakogar je osebna in ima svojo osebno noto. Na duhovno pot se lahko človek odpravi tudi sam. A duhovno spremljanje je način, ki vsebuje nekaj bistvenega za krščanstvo: osebni odnos, kjer je dan prostor Svetemu Duhu. Dejanski protagonist duhovnega življenja in spremljanja je SVETI DUH.

    Temeljni cilj duhovnega spremljanja je krepitev odnosa z Bogom. Spremljevalec pomaga drugim, da zaživijo osebni odnos z Gospodom, mu znajo prisluhniti in spoznati, kar jim ima Bog povedati ter mu odgovoriti.

    Več o duhovnem spremljanju na: https://ignacijevdom.si/duhovno-spremljanje/

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni!

  7. Miro says:

    “VEDELA SEM, DA JE ZA OBSTOJ NAŠE DRUŽINE EDINA REŠITEV BOG” (Aleteia)

    TOMEKA SEM LJUBILA, TODA BILO MI JE VEDNO TEŽJE. BOG JE BIL EDINA REŠITEV

    Marihuana, trde droge, alkohol, zabave, igre na srečo. Poljak Tomek Węgrzyn je verjel, da mu svet leži na dlani in da je Cerkev “črna mafija, ki krade ljudem”. Ko mu je bodoča žena povedala, da ima kljub temu še vedno možnost postati svetnik, se ji je smejal. Toda Katarina ni nehala moliti zanj in prositi za čudež.

    Dan pred njuno poroko, 20. oktobra 2017, je Tomek pristopil k zakramentu spovedi. “Po 20 letih sem svoje srce očistil vseh grehov. Začutil sem neizmerno ljubezen. Bog me je osvobodil odvisnosti in to brez kakršnihkoli odtegnitvenih simptomov,” pripoveduje Tomek.

    O tem več v pogovoru na: https://si.aleteia.org/2022/03/01/vedela-sem-da-je-za-obstoj-nase-druzine-edina-resitev-bog/

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

  8. Miro says:

    TRI ZNAMENJA, KI POVEDO, DA JE BILA SPREJETA ODLOČITEV DOBRA (Aleteia)

    PRI SPREJEMANJU POMEMBNIH ŽIVLJENJSKIH ODLOČITEV SE SVETI IGNACIJ LOJOLSKI IZKAŽE KOT DRAGOCENI SOPOTNIK

    Ko je proces razločevanja že končan, je dobro ostati pozoren na določena znamenja, ki lahko potrdijo ali ovržejo, da je bila sprejeta odločitev dobra. Sveti Ignacij Lojolski govori o naslednjih treh znamenjih: notranjem veselju in notranjem miru, ki nastopita ob duhovni tolažbi, in določeni lahkosti uresničevanja odločitve.

    Pri sprejemanju pomembnih življenjskih odločitvah se sveti Ignacij Lojolski izkaže kot dragoceni sopotnik.

    Naj se poročim z njim? Naj odidem v misijone? Naj sprejmem to obvezo? Za polni ali polovični delovni čas? Naj se vpišem v to ali drugo šolo? Pomembnih življenjskih odločitev ne manjka, povabljeni smo, da si vzamemo čas za razločevanje.

    Nedavno je imel papež Frančišek katehezo v celoti posvečeno razločevanju, pri čemer se je opiral na zapise svetega Ignacija Lojolskega. Poudaril je, kako pomembna je potrditev, ali je bila sprejeta odločitev dobra, da smo pozorni na znamenja, ki to potrjujejo ali ovržejo. Biti prepričani in gotovi v odločitvi ter iti naprej.

    Pravzaprav se proces razločevanja konča šele s potrditvijo Boga, da “stvar zares prihaja od njega”, pravi sveti Ignacij. Med smernicami, ki jih je sveti Ignacij razvil za potrditev ali opustitev odločitve, smo izbrali tri zlahka prepoznavna znamenja: veselje in mir, ki sta posledica dobre odločitve, ter lahkost uresničenja odločitve.

    O znamenjih, ki lahko potrdijo ali ovržejo, da je bila sprejeta odločitev dobra, več na:
    https://si.aleteia.org/2023/01/25/3-znamenja-ki-povedo-da-je-bila-sprejeta-odlocitev-dobra/

    Sv. Ignacij Lojolski, prosi za nas!

  9. Miro says:

    BOG NOČE, DA BI SE POČUTILI SLABO

    BOG ŽELI, DA BI NAM BILO DOBRO, DA UŽIVAMO ŽIVLJENJE. Mi pa živimo kot najstarejši sin
    iz prilike o izgubljenem sinu, ki živi v udobju, a ni srečen, ker se ne zaveda zaklada, ki ga ima. Če Boga
    ne poznamo in ne razumemo, da je vse njegov dar, bomo živeli v pritoževanju in vedno sanjali, da bi
    imeli nekaj več.

    Odlomek iz članka: Premagajte nezadovoljstvo s temi štirimi nasveti

    https://si.aleteia.org/2022/04/16/premagajte-nezadovoljstvo-s-temi-stirimi-nasveti/

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

    • Miro says:

      MOLITEV, ki je avtorici omenjenega prispevka zelo pomagala v obdobju
      njenega nezadovoljstva:

      Gospod, prosimo te, da nam s svojo močjo in preprostostjo pomagaš dokončati,
      kar moramo narediti: odgovoriti na klic, dostaviti dokument, pospraviti posteljo
      ali uresničiti sanje. Ne z žrtvovanjem, ampak s ponižnostjo. Naj bo to priložnost,
      ki nam omogoča rast.

      Naj začutimo tvojo prisotnost od trenutka, ko se zbudimo, do trenutka, ko zaspimo,
      v vsakem svojem dejanju, da bi razumeli, da lahko ponudimo vse za tvojo ljubezen,
      za tvoje poslanstvo. Tebi ni nič majhno ali nepomembno.

      Nauči nas potrpežljivosti in zaupanja, da bomo malo po malo s teboj spletli, oblikovali
      in postavili korenine naše prihodnosti.

  10. Miro says:

    MOLIMO ZA DOMOVINO:

    Nebeški Oče, postavil si nas v to lepo domovino, da bi
    izpolnili svoje poslanstvo in bili odprti za življenje.

    Vendar nas mnoge sile odvračajo od tega; prevečkrat
    iščemo sebične koristi in pozabljamo na druge.

    Zato Te prosimo za dar skesanosti in spreobrnjenja.

    Naj Tvoj Duh zaveje nad možmi in ženami, ki nas
    vodijo, da bodo delovali za pravičnost in razvoj
    domovine, nam pa pomagaj, da bomo odgovorni na
    svojem mestu in da se bomo kljub razlikam veselili
    drug drugega.

    Pomagaj nam podpirati mlade, biti blizu družinam in
    ostarelim ljudem. Nauči nas prisluhniti vsem, ki
    trpijo.

    Na priprošnjo nebeške matere Marije se nas usmili,
    molitev in post naj bosta naša zaveza s Teboj.

    Prosimo Te, podeli nam blagoslov za naše osebno in
    skupno življenje. Amen.

    (cecilija.net)

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo
    za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

Dodaj odgovor za Miro Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja