Nasvet

Posted on 4. januarja, 2015 by Administrator

Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…


Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

9.736 Responses to Nasvet

← Older Comments
Newer Comments →
  1. Hvala says:
    23. julija, 2023 at 18:03

    POTRPEŽLJIVOST IN TOLAŽBA

    »Mi, ki smo močni, smo dolžni prenašati slabosti šibkih, ne pa ugajati sebi. Vsak izmed nas naj skuša ugoditi bližnjemu, in sicer v njegovo dobro in njegovo izgraditev. Kar koli je bilo namreč napisano pred nami, je bilo napisano v naše poučenje, da bi oprti na potrpežljivost in na tolažbo, ki jo daje Pismo, imeli upanje. Bog potrpežljivosti in tolažbe pa vam daj, da bi bili med seboj istih misli, v skladu s Kristusom Jezusom« (Rim 15,1-2.4-5).

    Dragi prijatelji, nikoli se ne bomo mogli dovolj zahvaliti Bogo za dar njegove Besede, ki je navzoča v Svetih spisih. Tu se naš Gospod Jezus Kristus razodeva kot Bog potrpežljivosti in tolažbe. In tu se začnemo zavedati, kako naše upanje ne temelji na naših sposobnostih in naših močeh, ampak na podpori Boga in zvestobi njegove ljubezni, torej na moči in tolažbi Boga.« (Papež Frančišek v katehezi med splošno avdienco na Trgu sv. Petra, 22.3.2017)

    http://arhiv.mirenski-grad.si/potrpezljivost-tolazba

    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    BOŽJA BESEDA NAS USMERJA K JEZUSU, DA MU POSTAJAMO VEDNO BOLJ PODOBNI, ON JE NAŠ VZOR , ON JE POTRPEŽLJIV Z VSEMI, IN JE BIL POTRPEŽLJIV V SVOJEM TRPLJENJU.

    Odgovori
  2. Hvala says:
    23. julija, 2023 at 17:15

    POTRPEŽLJIVOST

    POTRPEŽLJIVI ČLOVEK NE ZAVRAČA BOLEČINE, AMPAK JO PRENAŠA IN TO Z RADOSTJO, Z VESELJEM, POPOLNIM VESELJEM, KOT TO PRAVI APOSTOL.

    POTRPŽLJIVOST POMENI PRANAŠATI NA SEBI IN NE PRELOŽITI, DA BI DRUGI PRENAŠAL PROBLEM, PRENAŠAL TEŽAVE. JAZ JO PRENAŠAM, SAJ JE MOJA TEŽAVA, JE MOJ PROBLEM

    Potrpežljivost ni sprijaznjenost ali poraženost

    »Gospoda prosimo za krepost potrpežljivosti, značilne za tistega, ki je na poti in nosi na lastnih ramenih težave in preizkušnje, kakor številni preganjani bratje kristjani na Bližnjem vzhodu. V odlomku iz Jakobovega pisma smo brali: ‘Saj veste, da preizkušenost vaše vere rojeva stanovitnost’ (Jak 1,3). Toda, kaj pomeni biti potrpežljivi v življenju in med preizkušnjami? Gotovo, to ni lahko razumeti, zato je dobro ločiti med krščansko potrpežljivostjo in sprijaznjenostjo ter držo poraženosti, saj gre za krepost tistega, ki je na poti in ne tistega, ki je pri miru in zaprt. In ko smo na poti, se zgodijo različne stvari, ki niso vedno dobre. To mi spregovori o potrpežljivosti kot kreposti na poti. Takšna je drža staršev, ko se rodi bolan ali prizadet otrok: ‘Bogu hvala, da je živ!’ Ti so potrpežljivi, saj vse življenje z ljubeznijo prenašajo takšnega otroka, vse do konca. Ni lahko leta in leta prenašati prizadetega ali bolnega otroka… Toda veselje, da imajo tega sina, jim da moč, da ga še naprej prenašajo. To je potrpežljivost, to ni sprijaznjenost, saj gre za krepost, ki se porodi med potjo.

    Nepotrpežljiv človek zavrača ali se ne meni za lastne meje

    Kaj se še lahko naučimo iz etimologije besede ‘potrpežljivost’. Pomen vsebuje v sebi tudi smisel za odgovornost, saj potrpežljivi ne zavrača bolečine, ampak jo prenaša in to z radostjo, z veseljem, popolnim veseljem, kot to pravi apostol. Potrpežljivost pomeni prenašati na sebi in ne preložiti, da bi drugi prenašal problem, prenašal težave. Jaz jo prenašam, saj je moja težava, je moj problem. Zaradi tega trpim? Seveda! Toda prenašam. Prenašam. Potrpežljivost pa je tudi modrost, da smo v dialogu s svojimi mejami. Toliko skrajnih meja je v življenju, toda nepotrpežljivež jih noče, se za njih ne meni, saj ni v dialogu s svojimi mejami. Ali gre za vsemogočno domišljavost ali za lenobo, tega ne vemo. Tega ne ve.

    Božja potrpežljivost spremlja in čaka

    Toda potrpežljivost o kateri govori sv. Jakob, ni nasvet za kristjane. Če gledamo zgodovino zveličanja, lahko opazimo potrpežljivost Boga, našega Očeta, ki je vodil ter prenašal svoje trdovratno ljudstvo in sicer vsakič, ko si je naredilo malika in prešlo z ene na drugo stran. Prav tako je potrpežljiv Oče z vsakim od nas, ko nas spremlja in čaka na ‘naš čas’. Bog je tudi poslal svojega Sina, da bi vstopil v potrpežljivost in sprejel svoje poslanstvo ter se z vso odločnostjo daroval v trpljenju. Pri tem mislim na naše preganjane brate na Bližjem vzhodu, ki so jih pregnali zato, ker so kristjani. In oni so ponosni, da so kristjani. Vstopili so v potrpežljivost, kakor je Gospod vstopil v potrpežljivost. S temi mislimi morda lahko danes molimo, molimo za naše ljudstvo: ‘Gospod, daj svojemu ljudstvu potrpežljivost za prenašanje preizkušenj.’ Molimo pa tudi zase. Tolikokrat smo nepotrpežljivi, ko kaj ne gre, že kričimo. Umiri se malo, pomisli na potrpežljivost Boga Očeta, vstopi v potrpežljivost kot Jezus. Lepa krepost je ta potrpežljivost. Prosimo zanjo Gospoda.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 12.2.2018)- Mirenski grad

    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Ja, odlično napisano razmišljanje o POTRPEŽLJIVOSTI. Prava beseda za pravo življenje!

    Odgovori
  3. Hvala says:
    23. julija, 2023 at 16:39

    POTRPEŽLJIVOST

    ŽELJA, DA BI NEKAJ IMELI TAKOJ. TAKO KOT FARIZEJI, KI SO OD JEZUSA ZAHTEVALI ZNAMENJE Z NEBA. HOTELI SO SPKTAKEL, ČUDEŽ

    POTRPEŽLJIVOST, PRENAŠANJE PREIZKUŠENJ, TISTEGA, ČESAR SI NISMO ŽELELI, NAM POMAGA, DA NAŠE ŽIVLJENJE ZORI. KDOR NIMA POTRPEŽLJIVOSTI, ŽELI VSE TAKOJ, V NAGLICI

    »Potrpežljivost Božjemu ljudstvu pomaga z vero prenašati vsakdanje preizkušnje v življenju.

    Ne pomeni pa, vdati se, sprijazniti se.

    V odlomku iz Jakobovega pisma smo slišali: ‘Kadar pridete v razne preizkušnje, imejte to za čisto veselje.’ To se morda sliši kot povabilo, da bi se obnašali kot fakirji. A ni tako. Potrpežljivost, prenašanje preizkušenj, tistega, česar si nismo želeli, nam pomaga, da naše življenje zori. Kdor nima potrpežljivosti, želi vse takoj, v naglici. Kdor ne pozna te modrosti potrpežljivosti, je svojeglav in muhast kot otroci, ki jim nič ni prav. Taka oseba ne raste, ne zna sprejeti življenja takega, kot pride. Misli si: ‘Ali to ali nič.’ Postati muhasti je ena izmed skušnjav. Druga skušnjava tistih, ki nimajo potrpežljivosti, pa je ‘vsemogočnost’. Želja, da bi nekaj imeli takoj. Tako kot farizeji, ki so od Jezusa zahtevali znamenje z neba. Hoteli so spektakel, čudež.

    Pomešali so način Božjega delovanja z načinom delovanja vračev. A Bog ne deluje kot vrač. Bog ima svoj način, kako iti dalje. Božja potrpežljivost. Tudi On je potrpežljiv. Himno o Božji potrpežljivosti pojemo vsakokrat, ko pristopimo k zakramentu sprave. Gospod nas z izjemno potrpežljivostjo nosi na svojih ramenih. Krščansko življenje se mora odvijati v skladu s to glasbo potrpežljivosti, saj je bila prav to glasba naših očetov, Božjega ljudstva, tistih, ki so verovali Božji besedi, ki so se držali zapovedi, katero je Gospod dal našemu očetu Abrahamu: ‘Hodi pred menoj in bodi popoln.’

    Božje ljudstvo je veliko trpelo, bilo je preganjano, pomorjeno, toda imelo je veselje od daleč pozdraviti Božje obljube. Mi moramo imeti v preizkušnjah enako potrpežljivost. To je potrpežljivost odrasle osebe, potrpežljivost Boga, ki nas nosi na svojih ramenih. Ljudstvo je potrpežljivo tudi danes… Pomislimo na vse, ki trpijo, imajo težave, ki imajo prizadetega otroka, so bolni, a vseeno gredo v življenju naprej s potrpežljivostjo. Ne zahtevajo znamenj, kot farizeji iz evangelija, znajo pa brati znamenja časa. Vedo, da ko vzbrsti smokva, pride pomlad. Znajo razlikovati. Drugače, kot nepotrpežljivi iz današnjega evangeljskega odlomka, ki so hoteli znamenje, ki niso znali brati znamenj časa in zato niso prepoznali Jezusa.

    S hvaležnostjo mislim na tiste osebe iz našega ljudstva, ki trpijo, trpijo zaradi mnogih stvari, a vseeno ne izgubijo nasmeha. Imajo veselje vere. To so ljudje v naših župnijah in naših institucijah. To so tisti, ki Cerkev vodijo dalje s svojo svetostjo vse dni in vsak dan sproti. Da bi Gospod vsem nam dal potrpežljivost, veselo potrpežljivost, potrpežljivost dela, miru, da bi nam dal Božjo potrpežljivost, tisto, ki jo ima On, in da bi nam dal potrpežljivost našega zvestega ljudstva…« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 17.2.2014)-Mirenski grad

    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Ja, človek je omejeno bitje in vse zahteva takoj. TAKOJ SO ZAHTEVALI OD JEZUSA, ZAHTEVALI SO ČUDEŽE. ČLOVEK, KI IMA VERO, NE BO ZAHTEVAL ČUDEŽEV .

    Verovati sredi trpljenja je največji in najlepši dokaz ZAUPANJA BOGU. Ne govorimo samo z besedami, z dejanji pokažimo Bogu, tisto kar govorimo in mislimo.

    KAKO NAJ ČLOVEK OBRODI DESETEREN ALI STOTEREN SAD, ČE NOČE POTRPETI.
    POTRPEŽLIVOST IN VZTRAJNOST JE MILOST, KI JO DELI JEZUS.

    Če se človek zanaša na svojo moč, res ni možno trpeti in biti preizkušen v veri. Vera se prekali v “OGNJU.”

    Imamo lepe primere svetnikov, ki so tako povedali. Favstina Kowalska, ki se je z JEZUSOM POGOVARJALA, JE POVEDALA DA S ČLOVEŠKE PLATI NI MOŽNO, DA BOŠ SPREJEMAL PONIŽEVANJA, ZANIČEVANJA IN TRPLJENJE VSEH VRST, Z BOŽJO MOČJO IN POMOČJO PA JE TO MOŽNO.

    ZAKAJ TOLIKO LJUDI, TUDI TISTIH, KI PRAVIJO ZASE DA SO KRISTJANI OBUPUJE, NIMA POTRPLJENJA.

    HODITI Z ROKO Z JEZUSOM IN ON BO PODELIL MILOST POTRPLJENJA IN VZTRAJNOSTI.

    Bog ne išče ljudi na svetu za poslanstvo in opravljanje določenih nalog ki so popolni. Popolni ljudje ne obstajajo. BOG IŠČE ZVESTE LJUDI, KI MU BODO PUSLUŠNI, KI SE BODO PUSTILI PREOBLIKOVATI IN PREČISTITI, KI JIM BO DAL NOVO SRCE IN SVOJEGA SVETEGA DUHA IN PODELIL MILOSTI.

    Ne vem kako govorijo in učijo tisti, ki so pristojni za terapevtsko zdravljenje.

    Yoyce Meyer v svojih oddajah govori tudi o BOŽJI NAKLONJENOSTI. Človek, ki ima Božjo naklonjenost, lahko prejme delovno mesto, ki ne ustreza njegovi izobrazbi, Bog ga lahko postavi višje, kajti pri Bogu je vse mogoče. BOG POVIŠUJE ČLOVEKA.

    Skratka, KAKO PREJETI ZMAGO, KI JO PODELI JEZUS BREZ POTRPLJENJA ???

    Odgovori
    • Hvala says:
      23. julija, 2023 at 16:50

      ZVEST ČLOVEK BOGU JE TISTI, KI V VSAKI SITUACIJI, KI GA V ŽIVLJENJU DOLETI, HODI Z BOGOM Z ROKO V ROKI, SE MU ZAHVALJUJE IN GA SLAVI.

      TISTI, KI SPREJEMA DOBRO IN HUDO, TAKO KOT JE REKEL JOB.

      Odgovori
  4. Miro says:
    22. julija, 2023 at 20:31

    POSLUŠAJMO BOŽJO BESEDO IN ŽIVIMO V NJENI MOČI

    »VZEMITE NASE MOJ JAREM IN UČITE SE OD MENE, KER SEM KROTAK IN V SRCU PONIŽEN,
    IN NAŠLI BOSTE POČITEK SVOJIM DUŠAM; KAJTI MOJ JAREM JE PRIJETEN IN MOJE BREME JE
    LAHKO.« (Mt 11,29-30)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=3&zf=1101&t=5#%8Eivljenje+iz+Kristusa

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

    Odgovori
  5. Miro says:
    22. julija, 2023 at 20:19

    TRI NAVADE ZA POLNEJŠI VSAKDAN (Aleteia)

    TE NAVADE SO KORISTNE ZA VSAKEGA KRISTJANA IN LAHKO VAŠEMU VSAKDANU DODAJO RADOSTNO STRUKTURO MOLITVE TER LJUBEZNI DO BOGA

    V Katoliški cerkvi je veliko laičnih gibanj, organizacij znotraj širše Božje družine, ki se posvečajo posebnim duhovnostim in evangelizacijskim poslanstvom. Ena izmed takšnih precej razširjenih organizacij je Opus Dei, edina osebna prelatura Cerkve.

    Člani Opusa Dei so 26. junija obhajali god svojega ustanovitelja, sv. Jožefmarije Escrivaja. Sv. Jožefmarija je živel osupljivo življenje, o katerem je vredno prebirati zapise (med drugim je kot otrok skoraj umrl, med špansko državljansko vojno pa je moral pobegniti iz Madrida).

    Napisal je številne knjige, v katerih je delil svoja duhovna spoznanja, njegov najtrajnejši prispevek pa je ustanovitev Opusa Dei: “Poslanstvo Opusa Dei je širjenje krščanskega sporočila, da je vsak človek poklican k svetosti in da je vsako pošteno delo lahko posvečeno.”

    V nadaljevanju o treh svetih navadah, h katerim je sv. Jožefmarija spodbujal vse katoličane:

    https://si.aleteia.org/2023/07/19/3-navade-za-polnejsi-vsakdan/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Sv. Jožefmarija Escriva, prosi za nas!

    Odgovori
  6. Hvala says:
    22. julija, 2023 at 19:25

    V TEJ ČUDOVITI PRILIKI O LJULKI MED PŠENICO NAM GOSPOD DAJE ČUDOVIT NASVET O POTRPLJENJU V ŽIVLJENJU.

    BREZ POTRPLJENJA NI REŠITVE, POTRPLJENJE VZGAJA ČLOVEKA, POTRPLJENJE JE BISER ŽIVLJENJA.

    KAKO POMEMBO JE ZA KRISTJANE POTRPLJENJE SI RES NE MOREMO SAMI PREDSTAVLJATI. MI BI RADI PREHITEVALI, TAKOJ IZPULILI SVOJO “LJULKO”, KI NAM NE DA “DIHATI”-NAS STISKA.

    GOSPOD PA NAROČA DRUGAČE: “PUSTITE NAJ OBOJE RASTE SKUPAJ DO ŽETVE.”

    PRILIKA O LJULKI MED PŠENICO –

    Matej 13,24-30

    24 Podal jim je drugo priliko; rekel je: »Nebeško kraljestvo je podobno človeku, ki je posejal dobro seme na svoji njivi. 25 Medtem ko so ljudje spali, je prišel njegov sovražnik, zasejal ljuljko med pšenico in odšel. 26 Ko je setev zrastla in šla v klasje, se je pokazala tudi ljuljka. 27 Prišli so gospodarjevi služabniki in mu rekli: ›Gospod, ali nisi posejal dobrega semena na svoji njivi? Od kod torej ljuljka?‹ 28 Dejal jim je: ›Sovražen človek je to storil.‹ Služabniki pa so mu rekli: ›Hočeš torej, da gremo in jo poberemo?‹ 29 ›Nikakor,‹ je dejal, ›da morda med pobiranjem ljuljke ne izpulite z njo vred tudi pšenice. 30 Pustite, naj oboje skupaj raste do žetve. Ob času žetve pa porečem žanjcem: Zberite najprej ljuljko in jo povežite v snope, da jo sežgemo, pšenico pa spravite v mojo žitnico.‹«

    Odgovori
  7. Hvala says:
    22. julija, 2023 at 16:59

    BOG JE OBLJUBIL ABRAHAMU IN SARI, DA BOSTA IMELA POTOMCA KLJUB NIHOVI VISOKI STAROSTI.

    BOG IZPOLNJUJE OBLJUBE OB SVOJEM ČASU, SAJ SE MU NIKAMOR NE MUDI. MI SMO NEUČAKANI, NEPOTRPEŽLJIVI.

    IN TUDI ABRAHAMOVO ŽENO SARO JE ZAJELA VELIKA NEPOTRPEŽLJIVOST, KER OTROKA, KI GA JE BOG OBLJUBIL NI BILO.

    MISLILA JE DA MORA SAMA NEKAJ UKREPATI, ZATO JE REKLA ABRAHAMU NAJ IMA OTROKA Z DEKLO. TAKRAT PA SO ZAČELE HUDE TEŽAVE V ZAKONU. RAVNOVESJE SE JE PORUŠILO. NASTALI SO TEŽKI PROBLEMI, BOLEČE OBDOBJE.

    ČE BOG NEKAJ OBLJUBI BO TO ZAGOTOVO IN SIGURNO IZVRŠIL V SVOJEM ČASU.

    Poglejmo zgodbo :

    KAJ POMENI KROTEK IN TIH DUH ?

    SARINA ZAPUŠČINA

    V judovski kulturi se je vrednost ženske določala najprej po tem, kakšnega očeta ima, čigava hči je. Ko se je poročila, po tem, kdo je njen mož, in po tem, koliko otrok ima. Otroci so pomenili blagoslov.

    Glej, GOSPODOVA dediščina so sinovi, nagrada je sad telesa. (Ps 127,3)

    Če ženska ni imela otrok, je bila brez vrednosti. Neplodnost je veljala za prekletstvo. Takratno medicinsko znanje je bilo zelo pomanjkljivo in ljudje so bili prepričani, da je za neplodnost vedno kriva ženska. Ženske so bile v družbi že tako ali tako manjvredne, neplodnost pa je njihov družbeni položaj še poslabšala.

    Saraja pa je bila nerodovitna, ni imela otrok. (1 Mz 11,30)

    Sara je težko prenašala dejstvo, da ji Bog ni naklonil otrok. Zaradi tega je bila zagrenjena in razočarana nad seboj in nad Bogom. V nadaljevanju bomo videli, kako je Bog skozi bolečino in razočaranje gradil njeno vero. Ampak pojdimo na začetek njene zgodbe.

    GOSPOD je rekel Abramu: »Pojdi iz svoje dežele, iz svoje rodbine in iz hiše svojega očeta v deželo, ki ti jo bom pokazal. Iz tebe bom naredil velik narod, blagoslovil te bom in naredil tvoje ime veliko, da bo v blagoslov. Blagoslovil bom tiste, ki te bodo blagoslavljali, in preklel tiste, ki te bodo preklinjali, in v tebi bodo blagoslovljeni vsi rodovi zemlje. (1 Mz 12,1–3)

    In Abram je storil, kakor mu je naročil Bog. S seboj je vzel Sarajo, Lotovo družino, služabnike in vse premoženje. Saraje najbrž ni vprašal za mnenje. Predstavljajte si, kako se je počutila tedaj 65-letna Saraja, ko je morala zapustiti vse, kar je poznala in imela rada. A vendar mu je bila poslušna. Pripravila je prtljago in šla z njim.

    Ko so zaradi lakote šli v Egipt, je prosil ženo, naj reče, da je njegova sestra, da ga ne bi ubili zaradi njene lepote, njo pa si vzeli za ženo. Ker je bila zelo lepa, so jo vzeli v faraonovo hišo. Zaradi nje pa so nanje prišle nadloge in ko je faraon izvedel, da je Saraja Abramova žena, jih je poslal stran iz Egipta.

    Abram je imel Saro verjetno rad. Vendar si je tudi želel otrok, potomstva, da bi se ohranilo njegovo ime.

    Po teh dogodkih se je Abramu v videnju zgodila GOSPODOVA beseda, rekoč: »Ne boj se, Abram! Jaz sem tvoj ščit, tvoje plačilo bo zelo veliko.« Abram pa je rekel: »Gospod BOG, kaj mi boš vendar dal, ko pa ostajam brez otrok in bo dedič moje hiše Damaščan Eliézer?« In Abram je rekel: »Glej, nisi mi naklonil potomstva, zato, glej, bo moj dedič hlapec moje hiše.« A glej, zgodila se mu je GOSPODOVA beseda, rekoč: »Ne bo ta dedoval za teboj, temveč tisti, ki bo prišel iz tebe, bo tvoj dedič.« Popeljal ga je ven in mu rekel: »Poglej proti nebu in preštej zvezde, če jih moreš prešteti!« Potem mu je rekel: »Tako bo s tvojim potomstvom.« Veroval je GOSPODU in ta mu je to štel v pravičnost. (1 Mz 15,1–6)

    Ne vem, ali je Abram povedal Saraji za svoje videnje od Boga. Verjetno ji je. Ampak Saraja ni bila dovolj potrpežljiva, da bi čakala na izpolnitev Božjega načrta. Hotela je ukrepati, in sicer takoj.

    A vam to zveni kaj znano? Kolikokrat smo v svoji človeški perspektivi časa omejeni in želimo malo pospešiti stvari. Vendar Bog šteje čas drugače. Njemu se nikamor ne mudi. Vse se bo zgodilo ob pravem času, tako kot je načrtoval. Tako kot smo pogosto mi, je bila tudi Saraja neučakana.

    Žena Sarája Abramu ni rodila otrok; imela pa je egiptovsko deklo, ki ji je bilo ime Hagára. Sarája je rekla Abramu: »Glej, GOSPOD mi ni dal, da bi rodila. Pojdi k moji dekli! Mogoče bom po njej dobila otroka.« Abram je poslušal Sarájo. Potem ko je preteklo deset let, odkar se je Abram naselil v kánaanski deželi, je Abramova žena Sarája vzela svojo egiptovsko deklo Hagáro in jo dala možu Abramu za ženo. Šel je k Hagári in je spočela. Ko pa je videla, da je spočela, je začela zaničevati gospodarico. Sarája je rekla Abramu: »Ti si kriv, da me žali. Dala sem ti svojo deklo v naročje, ko pa je videla, da je spočela, me je začela zaničevati. Naj GOSPOD sodi med menoj in teboj!« Abram je rekel Saráji: »Glej, tvoja dekla je v tvoji roki; naredi z njo, kar se ti zdi prav!« Tedaj je začela Sarája z njo tako trdo ravnati, da je Hagára pobegnila od nje. (1 Mz 16,1–6)

    Ko je bil Abram star 99 let, Sara pa 89, se mu je prikazal Gospod. Bog je sklenil zavezo z njim. Postal bo oče množici narodov (od tod njegovo novo ime Abraham) in dobil v večno last kanaansko deželo. V znamenje zaveze so se dali vsi moški obrezati. Bog je dal Abrahamu obljubo, da bo blagoslovil njegovo ženo Sarajo (po novem imenovano Saro) in mu po njej dal sina, iz nje bodo nastali narodi.

    V 1 Mz 18 beremo, da je bil Bog v gosteh pri Abrahamu (trije možje na obisku):

    Rekli so mu: »Kje je tvoja žena Sara?« Rekel je: »Glejte, v šotoru.« Pa je rekel: »Čez leto dni se bom vrnil k tebi in glej, tvoja žena Sara bo imela sina.« Sara pa je poslušala za vhodom v šotor, ki je bil za njim. Abraham in Sara sta bila stara, že zelo v letih; Sari se je nehalo dogajati, kakor se dogaja ženskam, pa se je sama pri sebi zasmejala in rekla: »Mar naj zdaj, ko sem uvela, še občutim slast? Tudi moj gospod je star.« GOSPOD pa je rekel Abrahamu: »Zakaj se je Sara zasmejala in rekla: ›Ali bom res rodila, ko sem že ostarela?‹ Ali je za GOSPODA kaj pretežko? Ko bom čez leto dni v tem času spet prišel k tebi, bo Sara imela sina.« Sara pa je tajila in rekla: »Nisem se zasmejala.« Bala se je namreč. »Pač,« je rekel, »zares si se zasmejala.« (1 Mz 18,9–15)

    Po sodbi nad Sodomo se je Abraham odpravil naprej in živel kot tujec v Gerarju. O Sari je ponovno govoril, da je njegova sestra. Sicer je bila Sara v resnici Abrahamova polsestra (imela sta istega očeta, različni materi), vendar je bila to le polovična resnica. Gerarski kralj Abimeleh je poslal po Saro, saj je bila skoraj pri devetdesetih še vedno lepotica, in jo vzel k sebi. Bog pa je posvaril Abimeleha, da je Sara Abrahamova žena in da bo umrl zaradi nje. Po pogovoru z Abrahamom je Abimeleh bogato obdaril Abrahama in Saro in jima dovolil, da prebivata v njegovi deželi.

    Izakovo rojstvo

    GOSPOD je obiskal Saro, kakor je rekel, in GOSPOD je storil Sari, kakor je napovedal. Sara je spočela in rodila Abrahamu sina v njegovi starosti ob času, ki mu ga je Bog napovedal. Abraham je svojemu sinu, ki mu ga je rodila Sara, dal ime Izak. Ko je bil sin Izak star osem dni, ga je Abraham obrezal, kakor mu je Bog zapovedal. Abraham je bil star sto let, ko se mu je rodil sin Izak. Sara je rekla: »Bog mi je pripravil smeh; kdor bo to slišal, se mi bo nasmihal.« In rekla je: »Kdo bi dejal Abrahamu, da bo Sara dojila otroke? In vendar sem mu rodila sina v njegovi starosti.« Deček je rastel in ga je odstavila. Na dan, ko je bil Izak odstavljen, je Abraham napravil veliko gostijo. (1 Mz 21,1–8)

    Sara je videla, da se Izmael, Hagarin sin, ki je bil zdaj star 14 let, posmehuje Izaku, in je hotela, da Abraham nažene deklo in njenega sina, da sin dekle ne bi dedoval skupaj z njenim sinom. Mogoče sta jo dekla in njen sin tudi nenehno spominjala na njeno napako, ko ni bila dovolj potrpežljiva v čakanju na izpolnitev Božje obljube, in bi zato rada videla, da izgineta izpred njenih oči.

    Tudi mi bi radi pogosto kar pozabili na svoje napake ali jih pometli pod preprogo. Vendar se je svojih napak dobro spominjati, saj so za nas opomnik, da jih ne ponovimo več. Obenem pa so napake tudi priložnost, da se spremenimo, in rastemo v veri in zaupanju v Boga.

    Abrahamu to sicer ni bilo všeč, ampak mu je Bog rekel:

    »Naj ti ne bo žal ne dečka ne dekle! Poslušaj Saro, kar koli ti poreče! Kajti po Izaku se ti bo imenovalo potomstvo. A tudi iz deklinega sina bom naredil narod, kajti tvoj potomec je.« (1 Mz 21,12–13)

    Bog je potem preizkušal Abrahama, ali mu je pripravljen dati vse, celo svojega sina. Abraham ne ve, kaj se bo zgodilo, a popolnoma zaupa Bogu in mu je poslušen.

    Sprašujem se, ali se je tudi Sara kaj naučila iz Abrahamove preizkušnje. Zagotovo se je, kot lahko preberemo kasneje v Novi zavezi, v Prvem Petrovem pismu 3, kjer je opisana kot sveta žena, ki je upala v Boga in bila podrejena svojemu možu. Krasila se je s krotkim in tihim duhom, ki je dragocen v Božjih očeh.

    Sara je živela 127 let. Kljub temu, da je sina rodila v pozni starosti, ga je imela ob sebi še 37 let, ko ga je lahko ljubila, vzgajala in poučevala o Bogu.

    Sarin zgled za nas danes

    Prav tako bodite, žene, podrejene svojim možem. Tako bodo tisti, ki niso pokorni besedi, pridobljeni že po vedênju svojih žena, brez besede, ker bodo opazovali vaše strahospoštljivo, čisto življenje. Vaš okras naj ne bo zunanji, v spletanju las, v navešanju zlatega nakita in oblačil, ampak naj bo to rajši skriti človek srca v nepropadljivosti krotkega in tihega duha, ki je dragocen v Božjih očeh. Tako so se namreč nekoč krasile tudi svete žene, ki so upale v Boga in so bile podrejene svojim možem. Tako je bila Sara poslušna Abrahamu in ga je imela za gospodarja. Postale ste njeni otroci, če delate dobro in se ne pustite prestrašiti nobeni grožnji. (1 Pt 3,1–6)- (Krščanski portal 137.si ,Hits: 37)

    Odgovori
    • Hvala says:
      22. julija, 2023 at 17:08

      RAZMIŠLJAM: NAŠA NEPOTRPEŽLJIVOST V ŽIVLJENJU PRIPELJE ČLOVEKA TAKO DALEČ, DA NE ZAUPA BESEDI, KI JO JE PREJEL OD SAMEGA BOGA. VEDNO SE NAM NEKAM MUDI. HOČEMO TAKOJ IN ZDAJ! GOSPODU SE NIKAMOR NE MUDI.

      NJEMU NI TEŽKO NIČESAR. TUDI DANES. Sveta Monika je skoraj trideset let čakala na SPREOBRNENJE SINA. GOSPOD IMA SVOJ ČAS, KI SE NE UJEMA Z NAŠIM.

      Mišljenje ljudi je, da moraš sam ukrepati, ne čakati na Boga. TAKO POČETJE PA JE V POPOLNEM NASPROTJU Z VERO V GOSPODOVE BESEDE, OBLJUBE. NI ZAUPANJE V BOGA!

      Odgovori
      • Hvala says:
        22. julija, 2023 at 17:12

        BOŽJA BESEDA NAS VEDNO UČI NAJ NE DELAMO PO SVOJIH ČLOVEŠKIH ČUSTVIH IN MIŠLJENJU IN ČLOVEŠKEM ČASU, AMPAK POSLUŠAJMO SAMO BOGA. ZANESIMO SE POPOLNOMA NA NJEGA!

        Odgovori
  8. Miro says:
    22. julija, 2023 at 13:43

    MOLITE NEPRENEHOMA, DOKLER SE VAŠE SRCE NE ODPRE BOŽJI LJUBEZNI

    Dragi otroci! Danes vas kličem, da bi bili močni in odločni v veri in molitvi, dokler vaše molitve
    ne bodo tako močne, da bodo odprle Srce mojega ljubljenega sina Jezusa. Molite, otročiči, molite
    neprenehoma, dokler se vaše srce ne odpre Božji ljubezni. Z vami sem in posredujem za vse vas
    in molim za vaše spreobrnjenje. Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu!

    Sporočilo Kraljice miru po vidkinji Mariji Pavlović Lunetti, 25. maj 2013

    https://www.mladifest.com/medjugorje/obvestila/spor2.htm

    Marija, Kraljica miru, prosi za nas!

    Odgovori
    • Miro says:
      22. julija, 2023 at 13:53

      MOLIMO:

      Gospod, naredi me za orodje svojega miru.
      Kjer je sovraštvo, naj prinašam ljubezen.
      Kjer je žalitev, naj prinašam odpuščanje.
      Kjer je nesloga, naj prinašam edinost.
      Kjer je dvom, naj prinašam vero.
      Kjer je zmota, naj prinašam resnico.
      Kjer je obup, naj prinašam upanje.
      Kjer je žalost, naj prinašam veselje.
      Kjer je tema, naj prinašam luč.
      Učitelj, naj se ne trudim,
      da bi me drugi tolažili,
      ampak naj sam tolažim;
      da bi me drugi razumeli,
      ampak naj sam razumem;
      da bi me drugi ljubili,
      ampak naj sam ljubim.
      Kajti ko dajemo, prejemamo;
      ko odpuščamo, nam je odpuščeno;
      in ko umremo, vstanemo v večno življenje. Amen.

      https://si.aleteia.org/2018/10/04/ta-priljubljena-molitev-za-mir-lahko-spremeni-clovekovo-srce/

      Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

      Odgovori
  9. Miro says:
    22. julija, 2023 at 13:36

    SVETNIKI SPOMINJAJO: RAZLOG ZA NAŠ OBSTOJ JE, DA HVALIMO BOGA (Aleteia)

    MOLITEV JE HVALNICA: KAKO NAM NIKOLI NI TREBA IMETI SLABEGA DNE

    Začetna vrstica znamenite himne iz 4. stoletja Te Deum gre takole: “Tebe, Boga, hvalimo.” Katekizem nas uči, da je hvalnica oblika molitve, ki priznava, “da je Bog Bog. Hvaljenje ga opeva zaradi njega samega, daje mu slavo onkraj tega, kar dela, daje mu slavo, ker JE.” (2639)

    Svetniki nas nenehno spominjajo: razlog za naš obstoj je, da hvalimo Boga. Zgodba nemškega dominikanskega mistika iz 14. stoletja, očeta Janeza Taulerja, pripoveduje o srečanju človeka z beračem, ki kljub popolni bedi neumorno hvali Boga. Berač moškemu zaupa:

    “Ko sem lačen, hvalim Boga. Ko me zebe, ko pada toča, sneg ali dež, hvalim Boga. Če me ljudje hvalijo ali prezirajo, prav tako hvalim Boga. In zato še nikoli nisem imel slabega dne. Naučil sem se namreč živeti z Bogom in prepričan sem, da je vse, kar počne, lahko samo dobro.”

    Tudi mi si želimo živeti s takšno svobodo in prepričanjem! In če bomo hvalili Boga, je to povsem mogoče. Kajti hvaljenje je razgibano! Kardinal Joseph Ratzinger je nekoč pojasnil:

    Sveti Tomaž Akvinski pravi, da se človek s hvaljenjem Boga vzpenja k Bogu. Sama hvalnica je gibanje, pot; je več kot razumevanje, poznavanje in delovanje – je “vzpon”, pot do tistega, ki prebiva med hvalnicami angelov. Tomaž je omenil še en dejavnik: Ta vzpon človeka odvrača od tistega, kar je v nasprotju z Bogom.

    V hvalnici Gospodu se “človek osvobodi vseh krčev ter postane resnično pošten in jasnoviden”. (jezuit p. Alfred Delp)

    Dejansko je zavračanje hvale Boga temeljna oblika greha. Po besedah kardinala Raniera Cantalamesse je “osnovni greh prav asebeia“:

    Zavračanje slavljenja Boga in zahvaljevanja Bogu. Zavračanje priznavanja Boga kot Boga, ko mu ne izkazujemo spoštovanja, ki mu pripada. Gre za “neupoštevanje” v smislu, da “ravnamo, kot da ne obstaja”. Greh je pravzaprav zanikanje “priznanja” Božjega obstoja.

    Če pa tako kot berač živimo v dejavnem spominu na neštete blagoslove, ki nam jih Bog nenehno podeljuje, si ne moremo kaj, da ga ne bi hvalili. Zato nam je Jezus pri zadnji večerji naročil: To delajte v moj spomin. Evharistija je namreč “‘hvalna daritev’ sploh” (KKC 2643).

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2023/02/11/svetniki-spominjajo-razlog-za-nas-obstoj-je-da-hvalimo-boga/

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

    Odgovori
  10. Hvala says:
    22. julija, 2023 at 12:29

    VEDNO KLIČEMO SVETEGA DUHA, TUDI NA TEJ INTERNETNI STRANI ,ZA POMOČ VENDAR NEKAJ SE MORAMO GLOBOKO ZAVEDATI:

    KO KLIČEMO IN PROSIMO SVETEGA DUHA ZA POMOČ, PREOBRAZBO, ZA POPOLNO PRENOVO SRCA , JE POTREBNO SVETEMU DUHU DOVOLITI DA ON DELUJE NA SVOJ NAČIN, OB SVOJEM ČASU, POTREBNO SE JE PODREDITI NJEGOVI VOLJI, NAŠO VOLJO IN SAMOVOLJO PA MU ODDATI, DA JO “SEŽGE”.

    Veste, če se ne bomo podrejali volji Svetega Duha, kako naj pričakujemo duhovno rast, osvobojenje od suženjstva greha, kako naj se zatre naša volja in samovolja, kako naj nam naredi prenovljeni um, DA BOMO IMELI JEZUSOV UM IN BOMO MISLILI KOT JEZUS.

    Veste, to je potrebno vsak dan izročati Gospodu in ponavljati, kot smo abecedo ali poštevanko, dokler ne osvojimo.

    Če moli človek devetdnevnice k Svetemu Duhu in molitve za razsvetlenje in darove Svetega Duha, ki so na tej strani napisane skoraj vsak dan, JE POTREBNO POSLUŠATI SVETEGA DUHA, POTREBNO SE JE NAJPREJ ODLOČITI, ALI ŽELI NEKDO BITI POPOLNOMA PRENOVLJEN, oz. KAJ SPLOH ŽELI. TO JE POTREBNO IZROČITI JEZUSU, KI BO S SVOJIM SVETIM DUHOM DELOVAL.

    Koliko ljudi in tudi tistih, ki pravijo zase, da so kristjani ODNEHA IN ODIDE OD JEZUSOVE POTI, KER GA JE ZADELO TRPLJENJE. ZAKAJ ODIDE?

    ODIDE, KER SE MOGOČE NE STRINJA Z DOGODKOM oz, TRPLJENJEM, KI MU JE POSLANO, NIMA MOČI, KER SE NE PODREDI VOLJI SVETEGA DUHA, DA BI GA PRENOVIL, VLAGA V LASTNE MOČI IN UPE, SE JEZI MOGOČE NA BOGA, MU CELO MOGOČE OČITA , NOTRANJOST JE POLNA TEŽKIH TRAVM IN KRIVD ZA NAZAJ, PESTUJE PRETEKLOST IN SE POMILUJE, NE DOVOLI oz. NE PUSTI POPOLNE PRENOVE SVETEMU DUHU.

    PODREJANJE BOŽJI VOLJI JE TEŽKO, KAJTI KO NAŠA SAMOVOLJA UMIRA, SO BOLEČINE.

    In nekateri raje odidejo, ČEPRAV JE NA DRUGI STRANI BOLEČINE POPOLNA ZMAGA-JEZUS PODELI ZMAGO.

    Potrebno je stisniti zobe in bojevito oditi dalje z Gospodom.

    Veste, premalo se danes o tem govori, to je moje osebno mišljenje. Sama sem tudi izkusila in videla določene probleme. Nekateri se bojijo ljudem govoriti O TRPLJENJU IN TUDI O REŠITVI KAJ VSE PRINAŠA JEZUSOVA ZMAGA TISTIM, KI VZTRAJAJO Z NJIM IN SO MU ZVESTI IN POPOLNOMA PREDANI.

    Oseba, ki je predana Jezusu in dopusti, da jo vodi Sveti Duh, se ne bo bala, kajti Sveti Duh deli mir, ne pa strah. OSEBA, KI SE PUSTI VODITI SVETEMU DUHU SE BO TUDI ODPOVEDALA SKUŠNJAVAM, PA ČE JO BO TO STALO TUDI DOBREGA IMENA, ALI ČESA DRUGEGA.

    Če nekdo ne popusti, kar zahtevajo krivičniki, ga bo tako dejanje stalo, da bo lahko izgubil ugled, da ga bodi ljudje zaničevali, itd..Vendar to je samo določen čas, potem pa Jezus povzdigne človeka.

    Če sedite za mizo pri večerji z ljudmi, ki opravljajo druge, dajejo neslane šale itd., in če nočete tega početi, se temu uprete, vas BODO IZLOČILI, IZGUBILI BOSTE UGLED, PONIŽEVALI VAS BODO MOGOČE IN VAM DAJALI VZDEVKE, itd..Nič zato, vi izkazujte resnico, oz, ne sodelujte z njimi v grešnenosti. Govorite resnico, ali pa odidite iz take družeb, takoj.

    JEZUS JE REKEL: JAZ SEM POT, RESNICA IN ŽIVLJENJE. Vidite, zaradi takih primerov in na milijone drugih, človek odneha in ne sodeluje z Bogom in tudi ne napreduje duhovno. Sami nasveti so pripomoček, da se nekdo obrne na pravo pot, POTEM PA SE JE TREBA BOJEVATI VSAK DAN BOJ-VSAK DAN SE ODLOČATI ZA DOBRO, MOLITI IN PREJEMATI ZAKRAMENTE.

    Če se boste zavzeli za kakšnega reveža, se vam bodo mogoče vaši prijatelji posmehovali, če ne boste živeli po njihovih pravilih-človeških, pridete v nasprotovanja.

    SVETI DUH PA VODI ČLOVEKA PO PRAVI POTI, ZATO JE TOLIKO NASPROTOVANJA OD LJUDI, ZASMEHOVANJA, PONIŽEVANJA, MOGOČE CELO IZGUBE SLUŽBE itd..

    In tukaj na tem križišču se naj vsak odloči, kam bo šel. Ali se bo ravnal po ljudeh, ki so posvetni, ki ne želijo hoditi po trnovi poti z Jezusom, ali pa se bo odločil za ozko in težko pot, pot v neznano z Gospodom.

    Če človek duhovno ne raste, NAJ POGLEDA VASE IN PROSI JEZUSA ZA POMOČ. JEZUS BO POSTOPNO ODKRIVAL RESNICO S SVETIM DUHOM DA BO JASNO, KAJ NE DELA PRAV, KAZAL BO RESNICO TUDI O SVETU, itd..

    Zato se je potrebno okleniti Jezusa in hoditi z Njim po poti resnice, ki pelje v pravo življenje.

    OSEBA S POPOLNIM SRCEM JE TISTA OSEBA, KI JE POPOLNOMA PREDANA BOGU. Ne mlačen kristjan, poglejmo kaj je Jezus je naročil Favstini Kowalski v devetdnevnici Božjega Usmiljenja-deveti dan: o MLAČNIH DUŠAH :

    Deveti dan

    Jezus: ”Danes pripelji k meni mlačne duše in jih potopi v morje mojega usmiljenja . Te duše zadajajo mojemu srcu najbolj boleče rane; v vrtu Getsemani pa so me najbolj razžalostile in iztrgale iz mojega srca krik: ”Oče, če hočeš, daj, da gre ta kelih mimo mene, toda ne moja volja, ampak tvoja naj se zgodi”(Lk 22; 42). Zanje je moje usmiljenje edina rešitev!”

    KAJ PRAVI JEZUS O MLAČNIH VERNIKIH:

    Razodetje 3,15-16
    1
    5 Vem za tvoja dela, da nisi ne mrzel ne vroč. O, ko bi le bil mrzel ali vroč! 16 Ker pa nisi ne vroč ne mrzel, ampak mlačen, sem pred tem, da te izpljunem iz svojih ust.

    MLAČEN KRISTJAN POVZROČA VELIKE BOLEČINE JEZUSU, ZATO JE REKEL DA JE PRED TEM, DA MLAČNE IZPLJUNE.

    Odgovori
    • Hvala says:
      22. julija, 2023 at 12:42

      NOBEN ČLOVEK SE NE BO NAMESTO VAS BOJEVAL ZA DOBRO IN SKUPAJ Z JEZUSOM PRIDOBIVAL ZMAGO,

      NOBEN ČLOVEK NAMESTO VAS NE MORE IMETI OSEBNEGA ODNOSA Z JEZUSOM,

      NOBEN ČLOVEK NAMESTO VAS NE BO ODŠEL NA POT RESNICE IN ŽIVLJENJA IN VSE TO JE POTREBNO DA VSAK SAM NAREDI, JEZUSU POVE, IZROČI ČE ŽELI, ČAKA NA GOSPODOV NASVET V SITUACIJAH ITD..

      VSAK JE USTVARJEN KOT UNIKAT OD BOGA IN ZA VSAKEGA POSEBEJ IMA GOSPOD NAČRT.

      NE OZIRAJMO SE PO TEM KAJ DRUGI DELAJO, AMPAK DELAJMO, KAR NAM NAROČA GOSPOD.

      ZA VSE LJUDI TEGA SVETA PA LAHKO MOLIMO, DELAMO POKORO itd..DA BO PRIPOMOGLO K NJIHOVI REŠITVI.

      Odgovori
      • Hvala says:
        22. julija, 2023 at 13:05

        JEZUSOVI MUČENCI NISO PODLEGLI SKUŠNJAVI DA BI ZATAJILI JEZUSA, DA BI GREŠNO ŽIVELI KOT SO TO NEKATERI OD NJIH ZAHTEVALI, NISO SE HOTELI PODREDITI TRENUTNEMU LEPEMU IN BREZSKRBNEMU ŽIVLJENJU NA TEM SVETU, ZATO SO JIH TUDI UBIJALI.

        VENDAR NISO ZAKORAKALI NA ŠIROKO CESTO UGODJA, AMPAK SO RAJŠI ODŠLI V SMRT. IZBRALI SO POT RESNICE.

        SVETI DUH DAJE MOČ, POGUM, ČLOVEK NE MISLI VEČ POSVETNO, AMPAK GLEDA NA SVET Z BOŽJIM POGLEDOM.

        Posvetna družba danes izloča človeka, ki ne teče po poti posvetnosti, udobja in lagodja, ampak se je odločil za POT RESNICE, KI JE TEŽKA.

        Vendar vsak bi moral pomisliti, DA SMO NA POTI PROTI VEČNOSTI, TA POT TRAJA SAMO TRENUTEK TUKAJ, TUDI ČE NEKDO DOSEŽE 100 LET NA ZEMLJI.

        Vsak naj razmišlja DA IZ VEČNOSTI NI VEČ POTI NAZAJ ZA POPRAVLJANJE. VEČNOST JE VEČNOST.

        Odgovori
← Older Comments
Newer Comments →

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja