Nasvet

Posted on 4. januarja, 2015 by Administrator

Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…


Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

9.738 Responses to Nasvet

← Older Comments
Newer Comments →
  1. Hvala says:
    3. avgusta, 2023 at 20:19

    KRISTJAN JE PRIČEVALEC POKORŠČINE

    Samo Sveti Duh iz nas lahko naredi pričevalce pokorščine

    Postati pričevalec pokorščine pa je milost Svetega Duha: Samo Duh iz nas lahko naredi pričevalce pokorščine. Ne pomaga iti k
    nekemu duhovnemu učitelju ali prebrati kakšne knjige. Vse to je v redu, toda le Duh nam lahko spremeni srce in iz vseh nas naredi pričevalce pokorščine. To je Njegovo delo in zanj moramo prositi; je milost, za katero moramo prositi: ‘Oče, Gospod Jezus, pošljita mi svojega Duha, da bi postal pričevalec pokorščine!’ To je kristjan.

    Posledice pričevanja pokorščine so preganjanja

    Biti pričevalec pokorščine pa s seboj prinaša tudi posledice. Berilo nam pove, da so Petra po njegovem odgovoru hoteli usmrtiti. Posledice pričevanja pokorščine so preganjanja. Ko Jezus našteje blagre, zaključi: ‘Blagor vam, kadar vas bodo preganjali, zasramovali.’ Križa iz življenja kristjana ni mogoče odstraniti. Življenje kristjana ni nekakšen družbeni status, ni način življenja neke duhovnosti, ki me naredi dobrega, ki me naredi nekoliko boljšega. To ne zadostuje. Življenje kristjana je pričevanje pokorščine in življenje kristjana je polno obrekovanja, govoric, preganjanja.

    Da bi bili pričevalci pokorščine, kakor Jezus, je treba moliti, prepoznati se kot grešnike, z mnogimi posvetnostmi v srcu. Boga je treba prositi za milost, da bi postali pričevalci pokorščine, da se ne bi zbali, ko pridejo preganjanja, obrekovanje. Gospod je namreč dejal, da kadar bomo pripeljani pred sodnika, bo Duh tisti, ki nam bo povedal, kaj odgovoriti.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 27.4.2017)
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Ja, biti pričevalec za Jezusa prinaša PREGANJANJA. LJUDI SO UBIJALI IN JIH ŠE DANES PONEKOD, KER NISO ZATAJILI VERE V JEZUSA.

    ŽIVLJENJE KRISTJANA JE POLNO PREGANJANJA, KER KRISTJANI SMO “ODBRANI” OD TEGA SVETA, ZATO SVET MRZI, KAR NI NJEGOVO, ZATO JE ŽIVLJENJE KRISTJANA V STISKAH, OPRAVLJAJO GA LJUDJE, ZANIČUJEJO, OBREKUJEJO itd…TO PA JE POTREBNO POPOLNOMA SPREJETI!

    JEZUS JE REKEL: SVET VAS BO SOVRAŽIL

    SVET VAS BO SOVRAŽIL- Janez 15,18-16,4

    18 »Če vas svet sovraži, vedite, da je mene sovražil pred vami. 19 Če bi bili od sveta, bi svet ljubil, kar je njegovo; ker pa niste od sveta, ampak sem vas jaz odbral od sveta, vas svet sovraži. 20 Spominjajte se besede, ki sem vam jo rekel: ›Služabnik ni večji kot njegov gospodar.‹ Če so preganjali mene, bodo preganjali tudi vas; če so se držali moje besede, se bodo tudi vaše. 21 Vse to vam bodo delali zaradi mojega imena, ker ne poznajo tistega, ki me je poslal. 22 Ko bi ne prišel in bi jim ne govoril, bi ne imeli greha, zdaj pa za svoj greh nimajo opravičila.

    23 Kdor sovraži mene, sovraži tudi mojega Očeta. 24 Ko bi ne storil del med njimi, ki jih ni storil nihče drug, bi ne imeli greha; zdaj pa so jih videli, a kljub temu sovražijo mene in mojega Očeta. 25 Vendar naj se tako izpolni beseda, ki je zapisana v njihovi Postavi: Sovražili so me brez vzroka.

    26 Ko pa pride Tolažnik, ki vam ga bom poslal od Očeta, Duh resnice, ki izhaja od Očeta, bo on pričeval o meni; 27 in tudi vi pričujete, ker ste od začetka z menoj. Janez 15,18-16,4

    Odgovori
  2. Hvala says:
    3. avgusta, 2023 at 20:07

    JEZUS JASNO POVE, DA BREZ TRPLJENJA NE BO ŠLO V ŽIVLJENJU

    HODITI ZA JEZUSOM POMENI ITI PO POTI KRIŽA

    Jezus jasno pove, da brez trpljenje ne bo šlo. Križ je zunanje znamenje kristjana, a ne le znamenje, je tudi orodje, s katerim more slediti svojemu učitelju. Jezus nas na vsakem koraku vabi, naj vendarle dojamemo hojo za njim kot veselo življenje s križem. Križ prinaša polnost, brez križa se prav tisto, kar iščemo, izgubi.

    Bog ne daj, Gospod, trpeti pa ne smem! To bi bilo najbrž naše nadaljevanje Petrove trditve. V tem, da je vsako trpljenje hitro krivica, se kristjani prav nič ne razlikujemo od nekristjanov. Zato smo tako glasni, če nas v medijih kaj ‘skrtačijo’, nam naprtijo resnične ali izmišljene zlorabe. Že naš odziv kaže, da razumemo vero, kakor apostol Peter pred vstajenjem: biti kristjan pomeni, da nas bo Bog imel rad in bo šlo vse, kot je prav, tj. lepo, brez bolečine in zapletov. A Jezus jasno pove, da brez trpljenje ne bo šlo.

    A pravi mir je v tem, da sprejemamo križ hoje za Jezusom in se v tem umirimo.

    Hoditi za Jezusom pomeni iti po poti križa: preizkušenj, tveganj in hoje po strmi in ozki poti v življenje. Splača se, a je naporno. Jezus želi, da ne nasedamo lažni logiki užitka, ki jo vodi satan sam. Vabi nas po poti križa, kjer nas vztrajno čaka. (Biti kristjan ob zgledu Marije in Vincencija-Mirenski grad).

    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Ja, res je: KRISTJANI SE PRAV NIČ NE RAZLIKUJEMO OD NEKRISTJANOV, KER SE BRANIMO VSAKEGA TRPLJENJA. A JEZUS PRAVI LEPO, DA BREZ TRPLJENJA NE BO ŠLO V ŽIVLJENJU.

    Kdor hoče hoditi za Jezusov, mora “UMRETI” SVOJI VOLJI. NI DRUGE.

    Je res je, pišejo o tem, DA JE TEŽKO HODITI ZA JEZUSOM. VENDAR KDOR HOČE POBIRATI BISERE, MORA ITI SKOZI TRPLJENJE, DRUGE NI.

    JEZUSOV UČENEC NE MORE BITI ČLOVEK, KI SE IZOGIBA STISKAM, PREIZKUŠNJAM, TRPLJENJU. Treba je realno misliti, če je UČITELJ VISEL NA KRIŽU, MORA TUDI ČLOVEK DATI ŽIVLJENJE ZA DRUGE.

    To zmore človek, ki ima vero in ki svoje SRCE IZROČI BOGU. KI DOPUŠČA DA GA BOG PELJE PO SVOJI POTI, KI SE NE UPIRA NJEGOVIM ZAHTEVAM, KI ŽIVI PO BOŽJI VOLJI.

    Odgovori
  3. Miro says:
    3. avgusta, 2023 at 10:10

    POŽREŠNOST, LENOBA, POŽELENJE ITD. SO RAZVADE OZ. BOLEZNI DUHA, KI NEGATIVNO VPLIVAJO NA NAŠE ŽIVLJENJE IN GA VODIJO V NAPAČNO SMER. LAHKO SE ZGODI, DA JIH NE MOREMO USTAVITI, SAJ “PREVZAMEJO” TUDI NAŠA DEJANJA. Aleteia)

    V delu Obrazi molitve – gre za eseje o oblikah molitve in duhovnega branja – Robert Cheaib predlaga nekaj vaj za premagovanje razvad na krščanski način.

    POŽREŠNOST

    Prvo izmed bolezni je treba obravnavati skozi zmernost, predvsem pa z blaženostjo lakote in žeje po pravičnosti (razumljene kot svetost) in kot globoko željo po Bogu, saj zmernosti ni mogoče doseči brez izkušnje ljubezni, ki napolnjuje.

    Avtor se spominja, da “ne moremo čudno gledati, kako zaljubljenci pozabijo jesti, saj vse svoje bitje nasitijo s prisotnostjo drugega. Kdor je torej zaljubljen v Boga, ima srce polno Boga, ne potrebuje več patološke kompenzacije želodca, ki ga je vedno treba napolniti”.

    Več nasvetov glede razvad na:
    https://si.aleteia.org/2022/05/29/preprosta-zdravila-za-zdravljenje-osmih-bolezni-nasega-duha/

    Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

    Odgovori
  4. Miro says:
    3. avgusta, 2023 at 8:26

    POSLUŠAJMO BOŽJO BESEDO IN ŽIVIMO V NJENI MOČI

    »KDOR NE SPREJME SVOJEGA KRIŽA IN NE HODI ZA MENOJ, NI MENE VREDEN.« (Mt 10,38)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=3&zf=1078&t=5#Klic+k+hoji+za+Jezusom

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

    Odgovori
  5. Miro says:
    3. avgusta, 2023 at 8:17

    TO JE KLJUČNO PRAVILO ZA VAŠ VSAKDAN (Aleteia)

    PREDEN STORITE KARKOLI DRUGEGA, SVETUJE SV. ELIZABETA ANA SETON, UPOŠTEVAJTE TO PREPROSTO, VENDAR ZAHTEVNO PRAVILO

    V naglici današnjega sveta nas zlahka “skrbi in vznemirja veliko stvari”. Pogosto nismo povsem prepričani, kam naj usmerimo svojo pozornost, in poskušamo hkrati opraviti vse stvari.

    SV. ELIZABETA ANA SETON NAM Z VESELJEM PRISKOČI NA POMOČ

    Svetnica, rojena v Združenih državah Amerike, trdi, da obstaja eno samo pravilo, ki ga moramo postaviti na prvo mesto v svojem življenju. Preprosto rečeno: v sedanjem trenutku moramo živeti po Božji volji.

    To pravilo temelji na Jezusovih besedah svojim učencem: “Ne skrbite za jutri, kajti jutrišnji dan bo skrbel sam zase. Dovolj je dnevu njegovo zlo.” (Mt 6,34)

    ZAUPANJE V BOŽJO VOLJO

    Nadškof Fulton Sheen to podrobneje razloži: “Preteklost moramo prepustiti Božjemu usmiljenju in zaupati prihodnost ljubeči Božji previdnosti ne glede na to, kakšne preizkušnje nas čakajo. Vsaka minuta v življenju ima svojo posebno dolžnost – ne glede na to, kakšno podobo bo prevzela. Sedanji trenutek je trenutek odrešenja.”

    To pomeni, da moramo biti odprti za Božjo voljo vsak trenutek dneva in si prizadevati, da se je v tistem trenutku zavemo, tako da se vprašamo: “Kakšna je Božja volja zame ta trenutek?”

    Življenje po tem pravilu je lahko zelo zahtevno, toda svetniki so se ga naučili natančno obvladati. Z molitvijo in zaupanjem v Boga ni nič nemogoče.

    Sv. Elizabeta Ana Seton je o tem zapisala čudovito molitev, ki jo lahko molimo vsak dan; če je le mogoče kot jutranjo molitev, s katero začnemo svoj dan. Ko si prizadevamo upoštevati to pravilo, naj bodo naša srca odprta ne glede na to, kakšne načrte ima Bog z nami.

    MOLITEV:

    Dobri Oče, prvo pravilo v življenju našega ljubega Odrešenika je bilo izpolnjevati Tvojo voljo.
    Naj bo Njegova volja v sedanjem trenutku prvo pravilo našega vsakdanjega življenja in dela,
    naša edina želja pa, da bi jo čim bolje in dokončno izpolnili. Pomagaj nam, da ji bomo zvesto
    sledili in Ti ugajali s tem, ko bomo izpolnjevali Tvoje želje. Amen.

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2019/02/01/to-je-kljucno-pravilo-za-vas-vsakdan/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

    Odgovori
  6. Miro says:
    3. avgusta, 2023 at 8:11

    OD ZAČETKA SE UPRI SVOJEMU NAGNJENJU IN ODVADI SE SLABIH NAVAD …

    Težko je navado opustiti, a še teže proti lastni volji hoditi. Toda če ne zmoreš tega, kar je
    majhno in lahko, kdaj boš premagal, kar je težje? Od začetka se upri svojemu nagnjenju in
    odvadi se slabih navad, da te sčasoma ne zvodijo v hujše težave. O ko bi pomislil, koliko
    miru bi sebi napravil in koliko veselja drugim, ko bi bil dober, bi bil pač bolj skrben za
    duhovni napredek.

    Misli Tomaža Kempčana, Hoja za Kristusom

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

    Odgovori
  7. Hvala says:
    3. avgusta, 2023 at 8:07

    GOVORILI SMO O ODPUSTKIH, POPOLNIH, DELNIH.

    VENDAR OPOZORILO!

    Nekako sem močno zaznala, da je potrebno obrazložiti oz. da si ne smemo NAPAČNO PREDSTAVLJATI IN OBRAZLAGATI, DA BODO BREZ HOJE PO POTI SPREOBRNEJA IN SPREJEMU KRIŽA VSAK DAN, ODPUŠČAJO GREHI SAMI, BREZ ODPOVEDI SAMEMU SEBI………….

    PORCIJUNKOLSKI ODPUSTEK

    V VELIKI ZMOTI JE KDOR MISLI , DA SE Z ODPUSTKI ODPUŠČAJO GREHI SAMI, ALI DA SO ODPUSTKI CELO NEKAKŠNO NADOMESTILO RESNIČNEGA NOTRANJEGA SPREOBRNENJA IN RESNEGA PRIZADEVANJA ZA HOJO ZA KRISTUSOM, HOJO PRI KATERI ČLOVEK MORE BITI PRIPRAVLJEN NA ODPOVED SAMEMU SEBI IN NA POGUMEN SPREJEM KRIŽA, BREZ KATEREGA REDNO SPLOH NI MOGOČE KRŠČANSKO ŽIVETI.

    Seveda je v veliki zmoti, kdor misli, da se z odpustki odpuščajo grehi sami ali da so odpustki celo nekakšno nadomestilo resničnega notranjega spreobrnjenja in resnega prizadevanja za dejansko hojo za Kristusom, hojo, pri kateri človek more biti pripravljen na odpoved samemu sebi in na pogumen sprejem križa, brez katerega redno sploh ni mogoče krščansko živeti; čeprav seveda križ kot tak ni sam sebi namen, marveč je sredstvo in dokaz ljubezni ter obenem pot k poveličanju s Kristusom (prim. Rim 8,17.29; 1 Kor 1,18-24).

    Pri tako veliki človeški slabosti, ki ostane tudi še v človeku s stanjem posvečujoče milosti, kaj šele v kristjanu, ki je to stanje izgubil in se ne potrudi, da bi ga spet pridobil, je razumljivo, da so se v uporabljanje odpustkov včasih vtihotapile zlorabe. Cerkev spet in spet popravlja in odpravlja takšne zlorabe in tudi nevarnosti zanje. Obenem pa tudi še danes uči, da je »uporabljanje odpustkov krščanskemu ljudstvu nadvse zveličavno« (konst. Induig. doctr. 8,6). Kajti »ko verniki prejemajo odpustke, prihajajo do spoznanja, da ne morejo s svojimi lastnimi močmi popraviti zla, ki so ga z grehi prizadejali sebi in tudi vsej družbi. Tako dobijo spodbudo za zveličavno ponižnost. – Prejemanje odpustkov nadalje uči, kako tesno smo v Kristusu med seboj povezani in koliko lahko nadnaravno življenje vsakega posameznika pomaga drugim, da bi se tudi ti mogli lažje in tesneje združiti z Očetom.

    Prejemanje odpustkov nas torej učinkovito vnema k ljubezni in na odličen način jo izvršujemo s tem, ko pomagamo bratom, ki počivajo v Kristusu.« (Prav tam, št. 9.) Zlasti moramo pomisliti, da »odpustkov ni mogoče dobiti brez resničnega spreobrnjenja in brez zveze z Bogom, k čemur pa dodajamo še izvrševanje predpisanih del. Ohranjen je torej red ljubezni, v katerega se vključi odpuščanje kazni, podeljeno iz zaklada Cerkve« (Prav tam, št. 11).

    Če odpustek jemljemo tako, kakor ga je treba jemati po verskem nauku Cerkve, je prejemanje odpustkov, tudi »porcijunkulskega, zelo dragocen pomoček pri uresničevanju zares v najglobljem (in najboljšem) smislu »revolucionarnega« Jezusovega naročila: »Bodite popolni, kakor je vaš nebeški Oče popoln!« Lepo je izrazil smisel odpustkov papež Pavel VI. v pismu Sacros. Portiunculae (AAS 1966, 632):

    »Po storjenem grehu kristjani težijo za tisto svetostjo, s katero so bili v Kristusu oblečeni prvikrat pri krstu; pri tem jim prihaja naproti Cerkev, ki tudi z naklanjanjem odpustkov kakor z materinskim objemom in pomočjo podpira slabotne in bolehne otroke. Odpustek torej ni lažja pot, s katero se moremo izogniti nujno potrebni skesanosti nad grehi. Odpustek je namreč opora, katero posamezni verniki (ki jim v njihovi ponižnosti lastna slabost nikakor ni neznana) najdejo v Kristusovem skrivnostnem telesu, ki se v svoji celoti z ljubeznijo, zgledom in molitvami trudi za njihovo spreobrnjenje.« PORCIJUNKOLSKI ODPUSTEK

    INŠTITUT ZA KANONSKO PRAVNE VEDE.KATEDRA ZA CERKVENO PRAVO , Univerza v Ljubljani , Teološka Fakulzeta
    Strle

    Vir: Leto svetnikov, 3, 1999. Smolik, M., ur., Celje, Mohorjeva družba, str. 297-300.

    Odgovori
  8. Miro says:
    3. avgusta, 2023 at 8:03

    POSLUŠAJMO BOŽJO BESEDO IN ŽIVIMO V NJENI MOČI

    »SLUŽITE GOSPODU Z VESELJEM, PRIDITE PREDENJ Z VRISKANJEM!« (Ps 100,2)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=486&t=5#Slavljenje+in+zahvala

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

    Odgovori
  9. Miro says:
    3. avgusta, 2023 at 8:02

    ALI NAS BOG NAGOVARJA TUDI PO SANJAH? (Aleteia)

    “PROSIMO GOSPODA ZA MILOST, DA NE BI IZGUBILI ZMOŽNOSTI SANJATI IN BI V SANJAH VEDNO ISKALI BOŽJO VOLJO,” NAS JE LETA 2018 SPODBUDIL PAPEŽ FRANČIŠEK. ALI LAHKO SANJE PRINAŠAJO SPOROČILO BOGA?

    Bog je že od nekdaj nagovarjal ljudi po sanjah. V Svetem pismu je veliko takšnih zgodb. Abraham je na primer v sanjah izvedel, da bodo njegovi potomci kot tujci živeli v deželi, ki ne bo njihova in bodo zasužnjeni (1 Mz 15,12–16).

    Svetemu Jožefu je angel v sanjah razodel edinstveno Marijino materinstvo (Mt 1,20). Na enak način je bil opozorjen, da morajo bežati v Egipt (Mt 2,13) in se vrniti v Nazaret (Mt 2,19). Trije modri so bili tudi v sanjah opozorjeni, naj se vračajo domov po drugi poti (Mt 2,12).

    Jobova knjiga zelo jasno sporoča, da Bog lahko nagovori človeka v spanju: “Bog namreč govori na svoj način, drugače pa se na to ne ozira. V sanjah, v nočnem videnju, ko ljudi objema trdno spanje, v spancu na ležišču: tedaj odpira ljudem uho in jih straši v njihovih vezeh, da bi človeka odvrnil od dejanj, ki skrivajo moževo ošabnost. Njegovo dušo zadržuje pred pogubo, njegovo življenje pred odhodom v usmrtitev” (Job 33,14–18).

    “Poslušajta vendar moje besede! Če je med vami Gospodov prerok, se mu dam spoznati v prikazni, v sanjah govorim z njim,” beremo v četrti Mojzesovi knjigi (4 Mz 12,6).

    Življenja svetnikov so prav tako preplavljena z edinstvenimi razodetji Boga, ki so se pogosto dogajala v sanjah. Razodetja v presunljivih sanjah so doživljali sveti Aubert, sveta Hildegarda iz Bingna, sveta Brigita Švedska, sveti Janez Bosko, sveta Katarina Labouré.

    Tudi sveti Ignacij Lojolski svoje spreobrnjenje pojasnjuje z videnjem device Marije in Deteta Jezusa, ki ga je imel v sanjah. To ga je prepričalo, da je zapustil svoje nekdanje življenje. Nekoliko mlajša Véronique Lévy, avtorica knjige Montre-moi ton visage (Pokaži mi svoj obraz, op. prev.), pričuje, da so jo duhovne sanje spodbudile, da se je dala krstiti.

    V družbi, prežeti z duhovnim iskanjem, si ni vedno preprosto ustvariti mnenja o takšnih pričevanjih in razumeti lastne sanje. So res znanilke Boga?

    ALI JE RES BOG TISTI, KI GOVORI PO SANJAH?

    Najprej je dobro, da natančno vemo, kaj je pravzaprav znamenje. Kot je za Aleteio pojasnil pater provincial karmeličanov pariške province Olivier-Marie Rousseau je znamenje “vidna resničnost, ki vodi k nevidni resničnosti”. Na vprašanje, kako razločevati pristnost božjih znamenj, pa odgovori: “Sled Boga se prepozna po sadovih” (Gal 5,22).

    Sveti Janez od Križa svetuje, da preverimo usklajenost znamenj z Božjo besedo, da se posvetujemo še kom drugim, da se ne bi navadili “na pot čutov” ki ni trajna in da “duša ostane v ponižnosti, odvisnosti in odpovedovanju”. Prav tako nam je lahko v pomoč razločevanje.

    Pozorno pretehtajmo za in proti, si vzemimo čas za molitev, kajti v molitvi bomo našli potrditev naše izbire, glede katere bi lahko bile sanje “znamenje”. Sveti Avguštin v Izpovedih pove, da se je njegova mati Monika zanašala na intuicijo pri razločevanju, ali so sanje božjega ali naravnega izvora.

    ALI SO SANJE DELO HUDEGA DUHA?

    Sanje, ki jih imamo za Božje sporočilo, se lahko izkažejo tudi kot nevarna duhovna past. Ko hudič skuša Jezusa v puščavi (Lk 4,1–13), ga sprašuje po znamenjih, da bi ga odvrnil od učlovečenja in poslanstva. Enako je s kristjanom. Ko se znajde v “duhovni puščavi”, da ga molitev zelo priteguje, ali pa doživlja globoko osamljenost, ni obvarovan pred takšnimi skušnjavami.

    Stari krščanski pisci so imeli nasprotujoča mnenja o naravi in razlagi sanj. Papež in cerkveni učitelj Gregor Veliki, sveti Janez Kasijan, sveti Atanazij Veliki so menili, da so tovrstne sanje delo hudega duha. Mnenje svetega Hieronima o sanjah kot prinašalkah Božjega razodetja je deljeno.

    Po eni strani je on sam v sanjah prejel razodetje svoje poklicanosti teologa, po drugi pa v svojem slavnem latinskem prevodu Svetega pisma Vulgate napačno razlaga določene odlomke (zlasti v 3 Mz in 5 Mz) kot prepoved razlaganja sanj. Iz te napake izvira stoletna teološka prepoved vsakršnega razlaganja sanj.

    SE JE TOREJ TREBA ODPOVEDATI ZNAMENJEM?

    Da, vendar previdno. Ko so nam po milosti dana, so ta znamenja “pot, po kateri [nas] vodi Bog in jih ni treba zavračati,” zagotavlja sveti Janez od Križa. “Pred Bogom ima eno samo najmanjše dejanje, storjeno iz ljubezni, večjo vrednost kot vsa videnja, razodetja ali sporočila, ki lahko pridejo iz nebes,” še pojasni cerkveni učitelj.

    “Prosimo Gospoda za milost, da ne bi izgubili zmožnosti sanjati in bi v sanjah vedno iskali Božjo voljo,” je izrazil papež Frančišek 18. decembra 2018 v jutranjem premišljevanju v kapeli Doma svete Marte. Toda pozor, treba se je zavedati, da je enako domišljavo zanikati vsakršne sanje kot znanilke Božjega sporočila, kot je nevarno, da se nanje navezujemo in jih za vsako ceno iščemo zaradi njih samih.

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2023/07/25/ali-nas-bog-nagovarja-tudi-po-sanjah/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori
  10. Hvala says:
    2. avgusta, 2023 at 21:41

    BRATSKO OPOMINJANJE, DA. OPRAVLJANJE, KI JE KUGA, HUJŠA OD COVIDA, NE!
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    HUDIČ JE VELIKI OPRAVLJUVEC, KI VEDNO NAOKOLI TROSI SLABE STVARI DRUGIH, KAJTI ON JE LAŽNIVEC IN SKUŠA RAZDVOJITI CERKEV, ODDALJITI BRATE OD NJE IN TAKO NE USTVARJATI SKUPNOSTI.

    Opravljanje pa zapre srce skupnosti, konča edinost Cerkve. Hudič je veliki opravljivec, ki vedno naokoli trosi slabe stvari drugih, kajti on je lažnivec in skuša razdvojiti Cerkev, oddaljiti brate od nje in tako ne ustvarjati skupnosti. Prosim vas, bratje in sestre, potrudimo se, da ne bomo opravljali. Opravljanje je kuga, ki je hujša od covida! Hujša! Potrudimo se, nič opravljanja. Nič več opravljanja.

    Jezusova ljubezen je sprejemala cestninarje in pogane in s tem pohujšala dobromisleče tistega časa. Ne gre torej za obsodbo brez priziva, temveč za priznanje, da lahko naši človeški poskusi propadejo, in da lahko le-to, da se sam znajde pred Bogom, postavi brata pred lastno vest in odgovornost do svojih dejanj. Če stvar ne gre naprej, potem je potrebna tišina in molitev za brata ali sestro, ki še naprej grešita, toda nikoli opravljanja.

    Devica Marija naj nam pomaga, da bomo bratsko opominjanje naredili za zdravo navado, da se bodo po naših skupnostih lahko vzpostavljali vedno novi bratski odnosi, utemeljeni na medsebojnem odpuščanju ter predvsem na nepremagljivi moči Božjega usmiljenja.« (Papež Frančišek v nagovoru pred opoldansko molitvijo Angelovega češčenja, na Trgu sv. Petra, 6.9.2020)

    Papež Frančišek: Bratsko opominjanje, da. Opravljanje, ki je kuga hujša od covida, ne!

    http://arhiv.mirenski-grad.si/bratsko-opominjanje-da-opravljanje-ne

    Odgovori
← Older Comments
Newer Comments →

Dodaj odgovor za Miro Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja