Nasvet

Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…


Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

9.738 Responses to Nasvet

  1. Miro says:

    SVOBODA JE ODLIČEN DAR LE TEDAJ, KO JO ZNAMO ZAVESTNO UPORABLJATI ZA VSE,
    KAR JE DOBREGA. KRISTUS NAS NAMREČ UČI, DA JE NAJLEPŠA UPORABA SVOBODE V
    LJUBEZNI, KI SE IZRAŽA V DAROVANJU IN SLUŽENJU.

    Misel sv. Janeza Pavla II.

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  2. Miro says:

    KO NAS PREVZAME JEZA, LAHKO TA POVZROČI ZNATNO ŠKODO. KAKO JO TOREJ POMIRITI? (Aleteia)

    ZAZNAJTE RAZLIČNE ODTENKE JEZE

    Ne govorimo le o tem, da pri tem povzdignemo glas, pojavljajo se tudi tihe zamere, notranji upor proti neki instituciji, nelagodje s samim seboj, samopoškodovanje …

    VPRAŠAJTE SE, ALI JE JEZA SORAZMERNA Z DOGAJANJEM ALI NE

    Ozrite se naokoli in se vprašajte: če je primerna reakcija za oceno 10, kako bi ocenili svoje vedenje? Če je vaš odgovor 14 ali celo 25, boste vedeli, koliko vam manjka, da se pomirite. Če je razlika velika, vadite z opazovanjem drugih, nato pa se posvetite še lastni vadbi.

    ODDALJITE SE

    Če imate utemeljene dvome glede odgovora, ki ga imate na koncu jezika, je najbolje, da se vzdržite, dobro razmislite in spregovorite šele takrat, ko ste se dodobra pomirili. “V istem trenutku se čim bolj oddaljite od predmeta, ki vzbuja vašo jezo. Poleg tega pa med celotnim napadom jeze molčite,” svetuje arški župnik Janez Marija Vianney.

    VADITE VRLINO, KI JE NASPROTNA NASILJU: PRIJAZNOST

    In začnite čim prej, kot predlaga duhovnik: “Če je mogoče, je treba preprečiti, da bi jeza prodrla v naše srce; če se že nahaja v njem, pa vsaj ravnajte tako, da se to ne pokaže na obrazu; če se že kaže, pazite na jezik, da se tako zaščitite pred njim; če je že na ustnicah, preprečite, da pride na plano in jo poskušajte čim prej pregnati iz srca.”

    VADITE PONIŽNOST (KAR NE POMENI SKROMNOSTI)

    Ponos je pogosto korenina jeze.

    NE ODKLANJAJTE POMOČI

    Če kljub vašim najboljšim prizadevanjem napadi jeze ostanejo neobvladljivi, pogosti in trajni, je najverjetneje trenutni vzrok (partner, šef, otrok itd.) zgolj opozorilo na preteklo travmo. Dejstvo, da smo preživeli nekaj mirnih obdobij, ne pomeni, da je težava povsem odpravljena, ampak pomeni le to, da je sprožilec daleč stran od nas.

    SKRBITE ZA SVOJE TELO

    Ko vas v nekem trenutku popade jeza, globoko vdihnite in umirite srčni utrip. Če imate dolgotrajne težavo z jezo, se izogibajte sprožilcem in se redno ukvarjajte s telesno aktivnostjo.

    STOPITE NA POT ODPUŠČANJA

    Nenehni napadi (in zlasti zamera) so pogosto povezani z neprebavljeno (resnično ali zaznano) krivico.

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2021/02/03/9-preprostih-nasvetov-za-pomiritev-jeze/

    Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

  3. Miro says:

    PONIŽAJMO SE POD ROKO BOŽJO V VSEH SKUŠNJAVAH IN BRIDKOSTI, ZAKAJ REŠIL BO IN POVZDIGNIL NJE, KI SO V DUHU PONIŽNI

    Nekateri imajo ob začetku spreobrnjenja hujše skušnjave, drugi pa na koncu. Nekateri trpe skoraj vse žive dni; so zopet, ki imajo le malo skušnjav; vse to po svoji modrosti in pravičnosti uravnava Bog, ki tehta razmere in zasluženje ljudi in odločuje vse že naprej v blagor svojih izvoljencev.

    Zato ne obupujmo, ko smo skušani, marveč še bolj goreče prosimo Boga, naj nas milostno podpira v vseh nadlogah; ker nam bo po Pavlovi besedi dal v skušnjavi toliko moči, da bomo mogli zmagati (1 Kor 10,13). Ponižajmo se torej pod roko božjo v vseh skušnjavah in bridkosti, zakaj rešil bo in povzdignil nje, ki so v duhu ponižni.

    Misli Tomaža Kempčana, Hoja za Kristusom

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

  4. Hvala says:

    KO MOLIMO, NAM BOG POKAŽE NEKAJ, KAR MORAMO STORITI.

    NE SAMO ČAKATI, DA BO STISKA MINILA. EDINA REŠITEV -IZHOD IZ STISKE IN ZAVZEM OBLJUBLJENE DEŽELE IN ŽIVLJENJE V IZOBILJU, ZA KAR JE JEZUS DAL ŽIVLJENJE JE, DA GREMO SKOZI NJO, SKOZI STISKO S POGUMOM, BREZ STOKANJA IN JAMRANJA.

    JEZUS NAROČA NAJ BOMO POGUMNI.

    Neprestano govorim, da je POTREBNO IMETI Z JEZUSOM OSEBNI ODNOS, Z NJIM SODELOVATI, GA POSLUŠATI KAJ NAROČA, GOVORITI Z NJIM, SE PREPUSTITI POPOLNOMA NJEGOVEMU VODENJU.

    BREZ POSLUŠNOSTI NE GRE. JEZUS GOVORI TUDI DANES:” ČAS JE DA VSTANEŠ! ”

    NE SE VRTETI NA ENEM IN ISTEM MESTU. NE HODITI OKOLI “GORE” ŠE 10, 20 ALI 40 LET KOT SO IZRAELCI.

    POSLUŠAJMO JEZUSA IN STORIMO KAR VELEVA! JEZUS VODI ČLOVEKA S SVOJIM SVETIM DUHOM, GA UČI NA POTI IN MU KAŽE RESNICO, KER ON JE POT, RESNICA IN ŽIVLJENJE.

    SVETA MARIJA JE REKLA: “KARKOLI VAM POREČE, STORITE!”

    NEUBOGLJIVOST, NEPOSLUŠNOST BOGA NE VODI V ZMAGO!

    • Hvala says:

      KO SI NE MOREŠ POMAGATI, POJDI IN POMAGAJ NEKOMU DRUGEMU IN BOŠ PREJEL BLAGOSLOV ZA SVOJE ŽIVLJENJE!

      • Hvala says:

        NIČ NI PRETEŽKO ZA BOGA. Z BOGOM JE VSE MOGOČE. NE GODRNJAJMO.

        VSE ZMOREM V NJEM, KI MI DAJE MOČ.

        • Hvala says:

          SVETO PISMO VELIKO GOVORI O VZTRAJNOSTI. VZTRAJNOST PREMAGA HUDIČA.

          PSALM 141 (140)

          PROŠNJA ZA VARSTVO
          141

          1 Davidov psalm.
          Gospod, kličem te, pohiti k meni,
          poslušaj moj glas, kadar te kličem!

          2 Moja molitev naj se kakor kadilo usmerja predte,
          vzdigovanje mojih rok kakor večerna daritev.

          3 Postavi, Gospod, stražo k mojim ustom,
          čuvaj vrata mojih ustnic!

          4 Ne nagibaj mojega srca k slabi besedi,
          da bi počenjal krivična početja
          z možmi, ki so hudodelci;
          ne bom pokusil njihovih poslastic.

          5 Naj me tepe pravični, to je dobrota,
          naj me graja, to je olje za glavo;
          naj se ne krasi moja glava,
          zakaj moja molitev bo vztrajna proti njihovim hudobijam.

          6 Vrženi so v skalnate roke svojih sodnikov,
          potem slišijo moje izreke, saj so bili prijetni.
          7 Kakor če kdo orje in rije po zemlji,
          so raztresene naše kosti ob žrelu podzemlja.

          8 Zares, Gospod, moj Gospod, moje oči se obračajo k tebi,
          k tebi se zatekam, ne zapusti moje duše!
          9 Varuj me pred zanko, ki so mi jo nastavili,
          pred pastmi hudodelcev!

          10 Krivičniki naj hkrati padejo vsak v svojo mrežo,
          medtem ko bom jaz šel mimo.

          • Miro says:

            ZA PRAVILNO RAZLAGO BOŽJE BESEDE IN ŽIVLJENJE V NJENI MOČI SE V MOLITVI Z ZAUPANJEM PRIPOROČIMO SVETEMU DUHU.

            MOLIMO: PRIDI, SVETI DUH

            Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
            vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
            Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
            prenovil boš obličje zemlje.

            Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
            razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
            bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
            vselej radi sprejemali njegove spodbude.
            Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

            BOŽJE USMILJENJE, KI SI NAM DALO PRESVETO DEVICO MARIJO ZA MATER USMILJENJA, ZAUPAMO VATE!

  5. Hvala says:

    DVE NAVADI, KI STA ZELO POGOSTI, A Z NJIMI KLIČEMO PREKLETSTVO NASE!
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    PRITOŽEVANJE IN JAMRANJE STA PREKLETSTVO. TO JE TAKO, KOT DA ČLOVEK PREKLINJA SAMEGA SEBE IN POTEM PRIDE BOŽJI BES

    BOLJ KO ČLOVEK GODRNJA, BOLJ SE UNIČUJE

    OD NAS JE ODVISNO ALI OKUSIMO ALI NE, BLAGOSLOVE, KI NAM JIH DAJE BOG.

    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    Poznal sem dva kmeta iz Epira. Eden je bil oče družine in je imel eno ali dve polji in v vsem se je naslanjal na Boga. Delal je kolikor
    je lahko, brez notranjega nemira. “Storil bom, kolikor bom lahko,” si je dejal. Večkrat se mu je zgodilo, da so nekateri njegovi snopi zgnili zaradi dežja, ker jih ni imel časa pobrati, nekaj pa jih je odpihnil veter. Na vse to je vedno dejal: »Slava tebi, Bog«,
    in vse se mu je dobro izšlo. Drugi kmet je imel veliko polj, govedi itd. Toda ni imel otrok. Če ste ga vprašali:

    “Kako si?” je vedno odgovoril: “Pusti me, ne sprašuj.” Nikoli ni rekel: “Slava tebi, Bog,”. Vedno je le godrnjal in se pritoževal. In poglejte, kaj se je dogajalo, enkrat mu umre krava, drugič se mu zgodi nekaj drugega. Imel je vse, vendar ni dosegel
    napredka.

    Zakaj?

    Z godrnjanjem in pritoževanjem se zdi, kot da človek sam sebe preklinja Godrnjanje in pritoževanje na
    katerega so ljudje tako navezani, koristi le nesreči. To se lahko konča le s tem, da dajo slavo Bogu. Godrnjanje rodi godrnjanje, a
    slavljenje rodi slavljenje.

    Kadar človek ne godrnja zaradi neke težave, v kateri se je znašel, ampak hvali Boga,
    potem hudič poka od jeze in gre k drugemu, ki godrnja in mu vse obrne na glavo.

    Bolj ko človek godrnja, bolj se uničuje. Nemalokrat nam hudič ukrade mir in nas privede do tega da z ničemer nismo zadovoljni, vendar človek lahko v vsaki situaciji najde razlog za slavljenje Boga in tako pridobi Božji blagoslov. Človek lahko v vsaki situaciji najde razlog da slavi Boga in s tem pridobi Božji blagoslov. Poznam nekoga na Sveti gori, ki se na pripombo: “Spet dežuje”, odzove tako, da pravi: “Ja, samo dežuje, zgnili bomo od toliko vlage”. Če malo kasneje dež preneha in mu rečeš: “No, ni deževalo veliko,” odgovori: “Ja, ali je bilo sploh kaj dežja? Vse se bo posušilo…” In nihče ne more reči, da ni normalen, navajen se je pritoževati. Razumen je, a misli nerazumno! Pritoževanje in jamranje sta prekletstvo. To je tako, kot da človek preklinja samega sebe in potem pride Božji bes.

    Od nas je odvisno ali hočemo okusiti ali ne, blagoslove, ki nam jih daje Bog Pravim vam, slavljenje Boga je velika stvar. Od nas je odvisno, ali okusimo ali ne, blagoslove, ki nam jih daje Bog. Ampak kako naj jih okusimo, če nam na primer Bog daje
    banano, a mi pri tem pomislimo, le kaj boljšega jedo drugi? Koliko ljudi se hrani le s suhim kruhom, pa vendar dan in noč slavijo Boga in se tako hranijo z nebeškimi milostmi! Ti ljudje pridobijo duhovno občutljivost in spoznajo ljubkovanje Boga.

    Godrnjav in jamraški človek pa tega ne spozna, saj mu je srce prekrito z lepljivim blatom in nič ga ne more zadovoljiti. Ne razume, da je sreča v večnosti, ne v nečimrnosti.

    Avtor: Sveti Pajsije Svetogorac-(PRENOVA V DUHU-OKTOBER 2020)
    (1924 – 1994)

    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Vidimo , KAJ SE ZGODI ČLOVEKU, KI GODRNJA, NAMESTO DA BI SLAVIL BOGA.

    Človek mora spremeniti mišljenje, um. PRENOVA UMA S KRISTUSOVO KRVJO.

    IZRAELCI SO NEPRESTANO GODRNJALI, ČEPRAV SO GLEDALI ČUDEŽE, KI JIH JE BOG DELAL V PUŠČAVI.

    GOVORILI SO BOGU, DA BODO UMRLI V PUŠČAVI.

    BOG JE REKEL- KAKOR STE GOVORILI, TAKO SE VAM NAJ ZGODI. IN SO POMRLI V PUŠČAVI.

    VSE SO OBRNILI V NEGATIVNO MIŠLJENJE, NJIHOVA MISELNOST O PRETEKLOSTI, JIM JE ONEMOGOČILA VSTOP V OBLJUBLJENO DEŽELO.

    TUDI MI NE MOREMO VSTOPITI V ZMAGO- V ŽIVLJENJE V IZOBILJU, DOKLER NE BO NAŠ UM PRENOVLJEN.

    Glejte, velikokrat sem že pisala o GODRNJANJU V ČASU KOVIDA. GOSPOD VSE SLIŠI. SEDAJ BODO NEKATERI ZOPET NEPRESTANO GODRNJALI ZARADI SITUACIJE , KI JE NASTALA. ZAHVALIMO SE BOGU ZA VSE, KAR NAM PONUDI IN GA SLAVIMO.

    JOB JE VSE IZGUBIL, PA JE REKEL:” BOG JE DAL, BOG JE VZEL, HVALJENO NAJ BO NJEGOVO IME.

    DOKLER NAM TO NE PRIDE V UM, NI USPEHA.

    Kolikokrat poslušamo kristjane, oz, tiste, ki mislijo, da so kristjani, ko “VRTIJO JEZIK”, potem pa se čudijo, DA NE NAPREDUJEJO, ZAKAJ SE JIM VSE DOGAJA, itd…

    Najprej je potrebno pri sebi razčistiti in pogledati, ČE NE PLUVAMO V SVOJO SKLEDO.

    KO NEKDO IZUSTI GODRNJANJE ZA KARKOLI, NA KOGA GODRNJA? POSTAVLJA SE NA MESTO BOGA?!

    VSAKA MISEL, BESEDA IN DEJANJE O KAKRŠNEM KOLI GODRNJANJU MORA POPOLNOMA IZGINITI IZ NAS.

    NITI SLEDU NE SME BITI O KAKŠNEM GODRNJANJU. NAMESTO GODRNJANJA SE ZAHVALJEVATI BOGU IN GA SLAVITI .

    V TAKŠNIH TRENUTKIH SE SPROSTI BOŽJA MOČ IN DOGAJAJO SE ČUDEŽI.

    V ČASU KOVIDA JE BILO POTREBNO ZAHVALJEVANJE, SLAVLJENJE BOGA, NE PA GODRNJANJE. KLUB TEŽKIM TRENUTKOM, JE BILO IZ DNEVA V DAN GODRNJANJE IN RAZPRAVLJANJE.

    ČE BOG NEKAJ DOPUTI, KER VE ZAKAJ DOPUSTI, KDO SMO MI DA SI UPAMO MU NASPROTOVATI.

    ALI SMO MI BOLJ PAMETNI KOT BOG, DA TO POČENJAMO?

    JA, PRITOŽEVANJE IN GODRNJANJE RES VODI V PREKLETSTVO!

    • Hvala says:

      IZRAELCI NISO POSLUŠALI NAVODILA BOGA IN SO STALNO GODRNJALI

      BOG RAZGLASI KAZEN ZA NEPOSLUŠNI ROD

      4 Mojzes 14,20-38

      20 Gospod je rekel: »Odpuščam po tvoji besedi. 21 Toda kakor jaz živim in bo vsa zemlja napolnjena z Gospodovim veličastvom, velja: 22 Nobeden izmed mož, ki so videli moje veličastvo in znamenja, ki sem jih delal v Egiptu in v puščavi, pa so me vendar že desetkrat postavili na preizkušnjo in niso poslušali mojega glasu, 23 nikakor ne bo videl dežele, ki sem jo s prisego obljubil dati njihovim očetom. Nobeden izmed teh, ki so me zaničevali, je ne bo videl. 24 Svojega služabnika Kaléba pa bom, zato ker je bil drugega duha in mi je bil popolnoma zvest, popeljal v deželo, v katero je šel, in njegov zarod jo bo dobil v last. 25 Amalečan in Kánaanec prebivata v dolini, zato se jutri obrnite in odpravite v puščavo po poti proti Trstičnemu morju!«

      26 Gospod je govoril Mojzesu in Aronu in rekel: 27 »Kako dolgo bo ta hudobna skupnost še godrnjala čezme? Slišal sem godrnjanje Izraelovih sinov, s katerim so godrnjali čezme. 28 Reci jim: ›Kakor jaz živim, govori Gospod, kakor ste govorili v moja ušesa, tako vam bom storil. 29 V tej puščavi bodo popadala vaša trupla, vsi, kar vas je bilo preštetih po vsem številu, dvajset let stari in starejši, ki ste godrnjali proti meni.

      30 Nikakor ne boste prišli v deželo, za katero sem vzdignil roko, da vam bom dal prebivati v njej, razen Jefunéjevega sina Kaléba in Nunovega sina Józueta. 31 Vaše otroke, o katerih ste rekli, da bodo postali plen, pa popeljem tja in spoznali bodo deželo, ki je vi niste marali. 32 In vaša trupla bodo popadala v tej puščavi. 33 Vaši sinovi bodo štirideset let pasli po puščavi in se pokorili za vaše nezvestobe, dokler vsa vaša trupla ne obležijo v puščavi. 34 Kakor je bilo število dni, v katerih ste ogledovali deželo, štirideset, tako se boste štirideset let pokorili za svoje krivde, za vsak dan eno leto – da boste spoznali, kaj pomeni meni nasprotovati. 35 Jaz, Gospod, sem govoril. Resnično, vse to bom storil vsej tej hudobni skupnosti, ki se je povezala proti meni; v tej puščavi bodo shirali in tu pomrli.‹«

      36 Može pa, ki jih je Mojzes poslal ogledovat deželo in ki so po vrnitvi s tem, da so očrnili deželo, zapeljali vso skupnost, da je godrnjala proti njemu, 37 te može, ki so grdo očrnili deželo, je zadela nadloga in so umrli pred Gospodom. 38 Nunov sin Józue in Jefunéjev sin Kaléb pa sta izmed tistih mož, ki so šli ogledovat deželo, ostala pri življenju.

      • Miro says:

        MOLIMO:

        Vsemogočni, večni, pravični in usmiljeni Bog,
        daj nam ubogim, da bomo zaradi tebe delali,
        kar vemo, da hočeš,
        in vedno hoteli, kar je tebi všeč;
        da bomo notranje očiščeni, notranje razsvetljeni
        in vžgani z ognjem Svetega Duha,
        mogli hoditi po stopinjah tvojega ljubljenega Sina,
        našega Gospoda Jezusa Kristusa
        in le po tvoji milosti priti k tebi, Najvišji;
        ti, ki v popolni Trojici nedeljivo Eden
        živiš in kraljuješ v slavi, vsemogočni Bog,
        na vse veke vekov. Amen.

        (molitev sv. Frančiška Asiškega)

        BOŽJE USMILJENJE, KI NAS REŠUJEŠ BEDE GREHA,
        ZAUPAMO VATE!

  6. Hvala says:

    KAJ NAJBOLJ KREPI IMUNSKI SISTEM?

    BOG SAM RAZKRIVA NAJVEČJEGA SOVRAŽNIKA ČLOVEKOVEGA IMUNSKEGA SISTEMA
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    Kaj je torej največji sovražnik človekovega imunskega sistema? Kaj ga najbolj zastruplja in uničuje? To, kar zastruplja najgloblji del njegove osebnosti, to je duha. In to je greh. Greh je nevidni človekov sovražnik. Za njim stoji nevidna duhovna sila zla, ki vstopa vanj, potem ko ta prestopi Božjo zapoved. Greh človeka duhovno onesnažuje in zastruplja. Z njim se lomi odnos med Bogom in človekom, z velikim ali smrtnim pa se celo z(pre)lomi. Zopet ga lahko vzpostavi le prejem Božjega odpuščanja. Zato je greh rana ali bolezen duha.

    Sveto pismo ga primerja s kačo, ki nas piči, če se ji približamo. Zato nas svari, naj se mu ne približujemo, saj v sebi vsebuje strup, ki je lahko smrtonosen. Vsak greh vsebuje (duhovni) strup, velik greh pa celo smrtonosnega. To pomeni, da prinaša duhovno smrt – ločitev od Stvarnika, vira življenja –, s tem pa prizadene hudo poškodbo imunskemu sistemu. Sveto pismo učinek greha primerja s kačjim strupom in ugrizom leva, ki ljudem uničujeta življenje. Pravi še, da zanj ni zdravila. Zanj res ni zdravila v obliki rastlin, mineralov, žive in nežive narave, vidnih in nevidnih ustvarjenih sil.

    NEVIDNI DUHOVNI VIRUS
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    Grešiti pomeni zgrešiti cilj ali tarčo. Greh je zloraba svobode in udejanjanje nečesa, kar je zlo pred Bogom. Je nevidni duhovni virus, strup, ki vstopa v človeško telo, potem ko človek greši. Greh ni le v dejanjih in se ne tiče le morale, ampak tudi v mislih, besedah in opuščanju dobrega. Človek zgreši cilj, ko ne misli, ne gleda na stvari, dogodke, ljudi, svet iz Božje perspektive.

    Zgreši cilj, ko obsoja druge, jih obtožuje, podcenjuje, ponižuje, se ima za boljšega od njih. Zgreši cilj, ko v sebi goji jezo, bes, sovraštvo, maščevalnost, prezir, ljubosumje, zavist itd. Zgreši cilj, ko išče pomoč v okultizmu, magiji (vedeževanju, klicanju duhov, različnih “energetskih”/duhovnih oblikah zdravljenja, ki niso združljiva z Božjim razodetjem), ko ne odpušča bližnjemu. Z eno besedo, zgreši cilj, ko v mislih, besedah in dejanjih prestopa katero koli od zapovedi Boga.

    Negativne misli in čustva do sebe in drugih, ki jih gojimo v sebi, vsako negativno dejanje, želje in besede zastrupljajo človekovega duha, ga delajo bolnega in rušijo njegov imunski sistem. Edino zdravilo za greh je v človekovem kesanju pred Bogom, priznanju grehov in prejetju Božjega odpuščanja. To se začne v molitvi, vrhunec pa doseže v zakramentu sprave. Tam me Bog ozdravlja, očiščuje in osvobaja od vpliva zla, potem ko mu iskreno priznam vse “duhovne strupe”.

    Ne želimo reči, da tisti, ki si stalno prizadevajo za zdravje duha, ne morejo fizično zboleti. Kajti greh in fizična bolezen nista vedno nujno povezana. Tudi svetniki so umirali za fizičnimi boleznimi. Želimo le poudariti, da če hočemu svojemu imunskemu sistemu najboljše, si moramo najprej prizadevati za zdravje duha, ob tem pa ne zanemarjati nasvetov stroke.

    https://si.aleteia.org/2020/11/25/kaj-najbolj-krepi-imunski-sistem/

  7. Miro says:

    PATER GRŽAN OB POPLAVAH: “PRIORITETA JE ŽIVLJENJE IN PRIORITETA JE SOSED”

    PO TEH DNEH SEM VIDEL ŽIVE ANGELE – LJUDI, KI SO Z ENEGA BREGA NA DRUGEGA ZOPET VZPOSTAVILI VEZI, IN TO JE BILO NAJBOLJ GANLJIVO

    Kater Karel Gržan, ki je kaplan v Lučah in Solčavi, se je tako kot mnogi v Zgornji Savinjski dolini soočil s hudimi poplavami, ki so te dni prizadele Slovenijo.

    Več dni je bil kot drugi odrezan od sveta, brez elektrike, telefonskih povezav in dostopa do drugih ljudi. V pogovoru za radio Val 202 je spregovoril o tem, kako močno je neurje uničilo njegove kraje, predvsem pa se je dotaknil dejstva, kako pomembno je, da v teh trenutkih ljudje stopimo skupaj in si pomagamo na najrazličnejše načine.

    Povedal je, da se v teh dneh groza, ki so jo prinesle strašljive okoliščine, meša z izjemno lepoto, ki se kaže v izkazani sočutnosti in povezanosti med sosedi. Ko so jih ločevali potoki, ki so narasli v deroče reke, so si najprej samo mahali, po nekaj časa pa so lahko spet vzpostavili povezavo in se srečali.

    “Takrat spoznaš, kaj je prioriteta. Prioriteta je življenje in prioriteta je sosed. Nič ni toliko vredno, kot je bližina, sočutje, in mogoče nas je ta ujma naučila tega bistvenega in tega ne smemo pozabiti.”

    OBVAROVAN PRED NAJHUJŠIM

    Gržan je povedal, da je imel veliko srečo, da na potoku, ki gre mimo njegove hiše, stoji mlin, ki je preusmeril tok. Če ga ne bi bilo, bi deroča voda odnesla hlev, v katerem je bil ravno takrat s svojim konjem.

    Pater je povedal, da je človek v trenutku, ko se dogaja najhuje, v sebi miren, nato pa za njim pride “živčevje”. Ko so se po nekaj dneh pri njem zbrali sosedje, je videl, kaj jim je najbolj pomagalo.

    “Pomaga, da drug drugemu govorimo, bila je silna potreba, da smo drug drugemu izrekali tisto, kar se je v nas nabralo kot groza, in to priporočam ljudem, ki so doživeli stisko: govorite, govorite, pripovedujte, dajte iz sebe, da se ta napetost sprosti, ne je zapreti vase, da vas ne poškoduje. Sočutna bližina je tista, ki je rešujoča in odrešujoča. Danes smo drug drugemu ena velika priložnost, da si izrekamo svojo doživljajsko resničnost in da se zopet okrepimo.”

    Gržan je pohvalil civilno zaščito in jim izrekel globok poklon. Poudaril je, da se ljudje v stiski vedno dobro znajdemo. Sam ima na primer plin, sosedje pa vodo, zato so se združili in skupaj skuhali obroke.

    “VIDEL SEM ŽIVE ANGELE”

    Ustvarile so se take pristne vezi, prej nismo imeli časa, saj veste, človek ima toliko obveznosti, kar naprej se nekam mudi, zdaj pa imamo čas. Po ne vem koliko letih sem s sosedi igral karte, si morate misliti. Bral sem, prepustil sem se v mir, tišino, tudi mati zemlja zelo razelektri.

    Zelo zanimiva je stara legenda, ki govori, kako so ljudje prvotno živeli v izjemnem sožitju med seboj in naravo, to zlodeju ni bilo všeč in je s kremplji razoral zemljo in nastale so katastrofe, ampak potem so prišli angeli in pokazali ljudem, kako vzpostaviti vez. En angel je stopil na eno stran deročega potoka, drugi na drugo, krila so prišla skupaj in zdaj po teh dneh sem videl žive angele – ljudi, ki so z enega brega na drugega zopet vzpostavili vezi, in to je bilo najbolj ganljivo.

    Ob koncu pogovora za radio Val 202 je še enkrat poudaril, da je bližina rešilna.

    Trajalo bo, ampak vse bomo zmogli, ker imamo drug drugega. Tudi iz te katastrofe lahko Slovenci potegnemo globoko spoznanje. Nas kar naprej ločujejo na en in drugi breg in moramo biti drug proti drugemu. Ne, močni smo, ko smo skupaj, ko se pogledamo v oči, ko si pomahamo, ko vemo, da je raznolikost, ampak ta raznolikost nas lahko bogati.

    Kot je rekel Anton Trstenjak, enoumnost je dejansko siromaštvo, ko pa raznoliko mislimo in ko znamo to raznolikost med seboj povezati z iskrenim pogledom v oči, z dobrim namenom, potem smo močni, zmagoviti. Tudi sedaj – razmere so katastrofalne, ampak mi smo zmagoviti v tej povezanosti in ta povezanost je izjemen kapital, ki pretehta marsikaj od tega, kar smo sedaj izgubili. Vse se bo uredilo, skupaj držimo!

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2023/08/10/pater-grzan-ob-poplavah-prioriteta-je-zivljenje-in-prioriteta-je-sosed/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

  8. Miro says:

    MOLITE, MOLITE, POSTITE SE IN SE REDNO SPOVEDUJTE!

    Dragi otroci, neprestano sem med vami, ker vam s svojo brezmejno ljubeznijo želim pokazati rajska vrata. Želim vam povedati, kako se odpirajo: po dobroti, usmiljenju, ljubezni in miru – po mojemu Sinu. Zato, otroci moji, ne izgubljajte časa z ničevostmi. Rešiti vas more samo poznavanje ljubezni mojega Sina. Po tej odrešenjski ljubezni in Svetem Duhu je On izbral mene, jaz pa skupaj z Njim izberem vas, da boste apostoli Njegove ljubezni in volje. Otroci moji, na vas je velika odgovornost. Želim, da bi s svojim zgledom pomagali grešnikom, da spregledajo, obogatili njihove siromašne duše in jih vrnili v moje naročje. Zato: molite, molite, postite se in se redno spovedujte! Če je uživanje mojega Sina center vašega življenja, potem se ne bojte, vse vam je mogoče. Z vami sem. Vsak dan molim za pastirje in od vas pričakujem enako. Ker, otroci moji, brez njihovega vodenja in krepčanja po blagoslovu, ne morete. Hvala vam!

    Sporočilo Kraljice miru po vidkinji Mirjani Dragičević, 2. junij 2012

    https://www.mladifest.com/medjugorje/obvestila/spor2.htm

    Marija, Kraljica miru, prosi za nas!

    • Miro says:

      MOLIMO: POZDRAVLJENA, KRALJICA

      Pozdravljena, Kraljica, mati usmiljenja,
      življenje, veselje in upanje naše, pozdravljena!
      K tebi vpijemo izgnani Evini otroci,
      k tebi zdihujemo, žalostni in objokani v tej solzni dolini.
      Obrni torej, naša pomočnica, svoje milostljive oči v nas
      in pokaži nam po tem izgnanstvu Jezusa, blagoslovljeni sad svojega telesa.
      O milostljiva, o dobrotljiva, o sladka Devica Marija!

      O MARIJA, BREZ MADEŽA IZVIRNEGA GREHA SPOČETA,
      PROSI ZA NAS, KI SE K TEBI ZATEKAMO!

      • Miro says:

        Najlepša hvala vsem dragim molilkam in molilcem, ker se vsak dan obračete k našemu
        ODREŠENIKU JEZUSU na mogočno priprošnjo MARIJE, POMOČNICE KRISTJANOV,
        še zlasti s pomočjo molitve svetega rožnega venca in rožnega venca Božjega usmiljenja.
        Čez dan večkrat z živo vero v srcu kličimo: Jezus, bodi hvaljen v vsakem trenutku mojega
        življenja, z materinsko pomočjo Presvete Device Marije!

  9. Miro says:

    TEH DEVET NASVETOV LAHKO POMAGA, DA SE NAUČIMO ODPUŠČATI SEBI IN DRUGIM (Aleteia)

    ODPUŠČATI JE TEŽKO, VENDAR JE NUJNO ZA NAŠO RAST IN ODNOSE

    Odpuščanje je ključ do dobrih odnosov v družini, z drugimi in tudi s seboj. Pomembno je, da se naučimo načinov, ki nas bodo vodili k odpuščanju in k temu, da se bomo naučili prositi odpuščanja. Tu je 9 nasvetov, ki nam lahko pri tem pomagajo.

    1. NAJPREJ ODPUSTIMO SAMI SEBI

    2. NE MEŠAJMO ODPUŠČANJA IN POZABE

    3. NE IZKORIŠČAJMO ODPUŠČANJA

    4. NAŠI NAMENI MORAJO BITI ISKRENI

    5. NE IGRAJMO ODPUŠČANJA

    6. ODPUŠČAJMO V BESEDAH IN DEJANJIH

    7. ODPUŠČANJE POTREBUJE ČAS

    8. BOLJE JE ODPUSTITI POZNO KOT NIKOLI

    9. OBRNIMO SE NA SVETEGA DUHA

    O teh nasvetih več na: https://si.aleteia.org/2021/03/28/teh-9-nasvetov-lahko-pomaga-da-se-naucimo-odpuscati-sebi-in-drugim/

    Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

  10. Hvala says:

    SESTRA FAVSTINA KOWALSKA JE IMELA VELIKE SKUŠNJAVE.

    SATAN JI JE GOVORIL:

    1405 (39) 30. 11. [1937]. Zvečer me je na stopnicah nenadoma obšla neka čudna otopelost do vsega, kar je Božje. Tedaj sem zaslišala satana: »Sploh ne misli na delo. Bog ni tako usmiljen, kakor ti o njem govoriš. Ne moli za grešnike, oni bodo tako in tako pogubljeni, z delom usmiljenja pa se samo izpostavljaš nevarnosti za pogubljenje. Nikoli ne govori s spovednikom o Božjem usmiljenju, posebej pa ne z duhovnikom Sopoćkom in očetom Andraszem.« Ob tem se je glas preobrazil v podobo angela varuha. V trenutku sem odgovorila: »Vem, kdo si ti – oče laži.«364 – Naredila sem znamenje svetega križa in ta angel je z velikim hrupom in besom izginil. Dn 1405

    SATAN JE GOVORIL :

    1497 Prevzelo me je malodušje do vsega. Tedaj sem slišala glas satana: »Vidiš, kako je vse protislovno, kar ti Jezus daje: naroča ti ustanoviti samostan, daje ti pa bolezen. Naroča ti skrbeti za praznik usmiljenja, svet pa takega praznika sploh noče. Zakaj moliš za praznik? Ta praznik je tako in tako neumesten.« – Moja duša molči in moli z dejavno voljo, ne da bi se spuščala v pogovor z duhom teme. Vendar me je zajelo tako čudno malodušje v odnosu do življenja, da sem morala svojo voljo zelo prisiliti, da bi odobravala življenje…(104)

    Ponovno slišim besede skušnjavca: »Prosi za svojo smrt, jutri po svetem obhajilu. Gospod Bog te bo uslišal, saj te je tolikokrat uslišal in ti dal to, za kar si prosila.« Molčim in molim z močno voljo, še bolj se izročam Bogu in ga notranje prosim, da bi me v tem trenutku ne zapustil. Že je enajsta ura zvečer, vse sestre že spijo v celicah, le moja duša se z velikim naporom bojuje. Skušnjavec nadaljuje: »Kaj te brigajo druge duše? Ti moraš moliti le zase. Grešniki se bodo spreobrnili brez tvojih molitev.

    Vidim, da v tem trenutku zelo trpiš; jaz ti bom dal nasvet, od katerega bo odvisna tvoja sreča: Nikoli ne govori o Božjem usmiljenju, posebej pa ne spodbujaj grešnikov, da bi zaupali v Božje usmiljenje, ker so si zaslužili pravično kazen. Druga najvažnejša stvar: ne govori svojim spovednikom, kaj se dogaja v tvoji duši, posebej ne očetu izrednemu spovedniku in duhovniku v Vilni. Jaz jih poznam in vem, kaj so. Zato te hočem posvariti (105) pred njimi. Glej, če hočeš biti dobra redovnica, je dovolj, da tako živiš kot vse druge, zakaj se izpostavljaš tolikim težavam?« Dn 1497

Dodaj odgovor za Miro Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja