Nasvet

Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…


Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

9.738 Responses to Nasvet

  1. Hvala says:

    PREDMETE, KI JIH VSAKODNEVNO UPORABLJAMO JE TREBA POLNITI, NAPOLNITI ALI PRIKLOPITI NA ENERGIJO

    Polnimo mobitele, avtomobile, pralni stroj mora biti priklopljen na električno omrežje in pritisnti je potrebno gimb_START da opere perilo, traktorje imajo akumulator itd… KO NISO PRIKLOPLJENI NA ELEKTRIČNO OMREŽJE ALI DRUGAČE NAPOLNNJENI, NE DELUJEJO.

    KAKO SE PA MI NAPOLNIMO? Včasih pozabljamo in mislimo, DA BOMO DELOVALI IN ŽIVELI NORMALNO, ČE NE BOMO PRIKLOPLJENI NA NAŠ IZVOR ŽIVLJENJA, KI JE JEZUS.

    KAKO NAJ ČLOVEK DELUJE, ČE NI PRIKLOPLJEN NA VINSKO TRTO, KI JE JEZUS .

    JEZUS JE RESNIČNA VINSKA TRTA

    Janez 15,1-6

    1 »Jaz sem resnična vinska trta in moj Oče je vinogradnik. 2 Vsako mladiko na meni, ki ne rodi sadu, odstrani; in vsako, ki rodi sad, očiščuje, da rodi še več sadu. 3 Vi ste že čisti zaradi besede, ki sem vam jo povedal. 4 Ostanite v meni in jaz v vas. Kakor mladika ne more sama roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni. 5 Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete storiti ničesar. 6 Če kdo ne ostane v meni, ga vržejo proč kakor mladiko in se posuši. Te mladike poberejo in vržejo v ogenj in zgorijo.

    KDOR NE OSTANE V JEZUSU, GA VRŽEJO PROČ IN SE POSUŠI.

    Veste, najprej JE POTREBNO POSKRBETI ZA NAŠE POLNJENJE.

    PRITISNIMO NA STIKALO, KJER JE NAPISANO -SVETI DUH, NAPOLNIMO SE. MOLIMO DEVETDNEVNICE S SVETIM DUHOM, PREJEMAJMOHRANO, KI DAJE VEČNO ŽIVLJENJE-SVETA EVHARISTIJA.

    KAKO SPOZNAMO ČLOVEKA, KI JE DUHOVNO MRTEV?

    Seveda ga spoznamo! Pri človeku ni opaziti nobenih prizadevanj, ni sočutja, ni učenja. Kaj je mišljeno s tem? Zavrnitev, da bi se podučili o Božji svetosti in svojem grehu, ni kesanja, itd…

    Odstranimo kamne vsega, kar diši po smrti: na primer hinavščino, s katero živimo vero, saj je smrt; uničujočo kritiko drugih, saj je smrt; žalitev, obrekovanje, saj je smrt; izrivanje ubogega na rob družbe. Gospod nas prosi, naj odstranimo te kamne s srca in življenje bo spet zacvetelo okrog nas.

    VSAK, KI ŽELI, LAHKO JEZUSA ZAPROSI, KAJ JE NJEGOV NAJVEČJI PLEVEL V DUŠI, KI DUŠI PRAVO ŽIVLJENJE IN NAGIBA V DUHOVNO SMRT.

    Veste, ko je človek duhovno mrtev, se težko stanje pozna tudi na telesu, ki lahko slej ko prej zboli.

    http://arhiv.mirenski-grad.si/odstranimo-kamne-vsega-kar-disi-po-smrti

    • Hvala says:

      JEZUS JE POVEDAL: Janez 6,53

      JEZUS JIM JE TEDAJ REKEL:” RESNIČNO, RESNIČNO, POVEM VAM: ČE NE JESTE MESA SINA ČLOVEKOVEGA IN NE PIJETE NJEGOVE KRVI, NIMATE ŽIVLJENJA V SEBI ( Janez 6,53) .

  2. Miro says:

    DUHOVNA MISEL

    MARIJA ŽIVI Z OČMI, UPRTIMI V KRISTUSA, IN NAPRAVI VSAKO NJEGOVO BESEDO
    ZA SVOJO. (sv. Janez Pavel II.)

    MARIJA VNEBOVZETA, PROSI ZA NAS!

  3. Miro says:

    POSLUŠAJMO BOŽJO BESEDO IN ŽIVIMO V NJENI MOČI

    »Ne sodite, da ne boste sojeni! S kakršno sodbo namreč sodite, s takšno boste sojeni,
    in s kakršno mero merite, s takšno se vam bo merilo. Kaj vendar gledaš iver v očesu
    svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš? Ali kako moreš reči svojemu bratu:
    ›Pústi, da vzamem iver iz tvojega očesa,‹ če imaš sam bruno v očesu? Hinavec, odstrani
    najprej bruno iz svojega očesa in potem boš razločno videl odstraniti iver iz očesa
    svojega brata.« (Mt 7,1-5)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&l=sl&pos=1&qall=0&idq=14&idp0=14&m=%4D%74%20%37&hl=%4D%74%20%37%2C%32

    Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

    • Miro says:

      PAPEŽ FRANČIŠEK: “NE SODITE IN NE OBSOJAJTE, TEMVEČ ODPUŠČAJTE!”

      Papež Frančišek nas spodbuja, naj premišljujemo o preprostih, a globokih Jezusovih besedah: »Ne sodite, da ne boste sojeni. Ne obsojajte, da ne boste obsojani. Odpuščajte in odpuščeno vam bo« (delno povzeto po sedmem poglavju iz Matejevega evangelija).

      Papež poudarja: »Vsi kristjani moramo odpuščati! Zakaj? Ker je bilo odpuščeno vsem, čisto vsakomur od nas tukaj. Skozi svoje življenje smo čisto vsi potrebovali Božje odpuščanje – in če lahko Bog odpusti nam, zakaj ne bi mi smeli in zmogli odpustiti drugim? Smo mar večji od Boga?«

      Več o tem razmišljanju svetega očeta na: https://www.iskreni.net/papez-francisek-ne-sodite-in-ne-obsojajte-temvec-odpuscajte/

      Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

  4. Miro says:

    DUHOVNA MISEL PRILJUBLJENEGA BELGIJSKEGA DUHOVNIKA

    PRIŽGI LUČ V SVOJEM SRCU! TEDAJ BO LUČ ZASIJALA TUDI V TVOJIH OČEH IN
    VIDEL BOŠ SAME LEPE REČI IN SAME PRIJAZNE LJUDI. (Phil Bosmans)

    Več misli Phila Bosmansa na: https://revija.ognjisce.si/iz-nasih-knjiznih-izdaj/90-misli-po-avtorjih/2622-misli-phila-bosmansa

    SLAVA TEBI, JEZUS, TI SI LUČ SVETA!

    • Miro says:

      PHIL BOSMANS O SVOJEM ŽIVLJENJU

      »V bistvu sem srečen človek. Počutim se zares blagoslovljenega. V svojem življenju sem imel zelo veliko ‘šans’, sreče, in srečal sem mnoge čudovite ljudi ter ob njih našel gotovost. Čutim tudi, da je bil Bog v mojem življenju vedno navzoč. Ljubi me, dokler živim, ljubil me bo, ko umrjem. Zato se mi ni treba ničesar bati. Počutim se resnično zadovoljnega in srečnega. To ne pomeni, da nimam slabih in težkih dni. Vsakdo jih ima, kajti sreča je sestavljena iz mnogih delov, en del pa je vedno prekratek. Hvaležen sem za to, kar sem prejel. To mi pomaga biti srečen. Da sem hvaležen za življenje vsak dan, hvaležen, ker srce utripa 123.700-krat na dan, ker vdihnemo 20.000-krat in predelamo 137 kubičnih metrov zraka. In vse brezplačno, gratis!«

      Tako je ob svoji osemdesetletnici povedal belgijski (flamski) redovnik Phil Bosmans, svetovno znan in priljubljen duhovni pisatelj. Umrl je 17. januarja 2012 v devetdesetem letu polnega življenja.

      (iz prispevka revije Ognjišče)

  5. Miro says:

    ŽALOST JE ČLOVEKOVA STALNA SPREMLJEVALKA IN ODKAR JE Z NAMI, IŠČEMO NAČINE, KAKO SE Z NJO SOOČATI (Aleteia)

    Nekaj učinkovitih načinov je opisal že Tomaž Akvinski, cerkveni učitelj iz 13. stoletja. Najdemo jih v njegovem najbolj poznanem in vplivnem delu, Summa Theologica, knjigi, ki v obliki vprašanj in odgovorov poskuša odgovoriti na vsa pomembnejša vprašanja katoliške vere.

    Tako kot vprašanja o Bogu in Sveti Trojici, tudi tista o žalosti niso zastarela. Še več: so preprosta in učinkovita.

    ISKANJE UŽITKA

    Kot prvo omenja užitek. Akvinski je ugotovil, da občutek žalosti pogosto izvira iz občutka, da doživljamo nekaj slabega. Lahko se ga lotimo z nasprotnim: občutkom, da doživljamo nekaj dobrega.

    JOK

    Akvinski je ugotovil, da jok lajša žalost. Opažanje je dokaj preprosto, vendar je presenetljivo v njegovi psihološki globini. Cerkveni učitelj pravi, da vsaka bolečina, ki jo zapiramo vase, postaja vedno večje breme, saj začnemo razmišljati zgolj o njej. Ko pa jo damo iz sebe, se razprši na okolico, bolečina se tako zmanjša.

    Podoben nasvet dandanes ponujajo psihologi, ki pravijo, da trpljenja, ki nas na ta način veliko bolj obremenjuje in lahko celo vodi v nevrozo, ne smemo ograjevati.

    PRISOTNOST PRIJATELJEV

    Pri žalosti nam lahko zelo pomaga prisotnost prijateljev, predvsem njihovo sočutje, ugotavlja Akvinski. Ko nas prijatelj tolaži, nam daje tudi vedeti, da nas ima rad, kar tudi zmanjša našo žalost. Občutek ljubljenosti nas krepi in ščiti ter tudi podpira v trenutkih malodušja.

    Ko delimo naša bremena z drugimi, nam je takoj lažje. Na pomoč nam lahko priskoči domišljija: pomaga že če si zgolj predstavljamo sliko, na kateri svojo težavo delimo z več ljudmi.

    RAZMIŠLJANJE O RESNICI

    Tomaž Akvinski pravi tudi, da žalost lahko ublaži tudi razmišljanje o resnici. Njegov predlog nam kaže, kako intelektualen je bil srednji vek v času ustanovitev prvih univerz in kako je naša sodobna družba zdrsnila v emocionalnost. Za ljudi v 13. stoletju, kot piše cerkveni učitelj, je iskanje resnice predstavljalo veliko veselje, užitek. Ker slednje po njegovem že blaži žalost, kontemplacija ublažitev le še okrepi.

    KOPEL IN POSTELJA

    Zadnji predlog je zagotovo blizu vsakemu izmed nas, le pomislimo ne nanj. Že sveti Avguštin je verjel, da kopel pomaga pri duševnih zagatah, sveti Ambrož pa, da nas olajša in pomiri skrbi.

    Tomaž Akvinski pravi, da žalost telo vznemiri, kopel in spanje pa mu lahko pomagata vrniti se v njegovo naravno ravnovesje.

    https://si.aleteia.org/2022/01/03/5-srednjeveskih-nacinov-za-spopadanje-z-zalostjo-ki-vam-lahko-pridejo-prav/

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  6. Hvala says:

    DUHOVNIK WILFRID STINISSEN pravi takole:

    ZVENI ČUDOVITO, VENDAR PA JE TREBA PRIZNATI, DA POPOLNA PREDANOST BOGU SPLOH NI PREPROSTA.

    “To je enako lahko”, piše opat Chapman, “KOT SE VREČI V NEVIDEN OGENJ; UČINEK JE ISTI.
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    NAJPREJ GORI TVOJA OBLEKA, POTEM TVOJE MESO IN NA KONCU KOSTI.

    STRAŠNO JE PASTI V ROKE ŽIVEGA BOGA: (prim Heb 10,31)
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    ZDAJ STE BILI JAVNO IZPOSTAVLJENI SRAMOTENJEM IN STISKAM, ZDAJ STE BILI TOVARIŠI TISTIH, KI JIH JE TO ZADELO- Heb 10,31).
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    V vsakem primeru pa je On NESKONČNA MODROST IN NESKONČNA LJUBEZEN. Vprašanje je, ali je široka pot res bolj udobna kot so ozka vrata.

    DA, ČEPRAV SE JE TEŽKO PREDATI, SE JE ŠE TEŽJE BORITI PROTI BOGU IN SE MU UPIRATI.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    ALI JE MOŽNO LJUBITI BREZ PREDANOSTI? RESNIČNA LJUBEZEN NEIZOGIBNO VODI V POPOLNO PREDANOST.
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    LJUBITI SE PRAVI DATI VSE IN DATI SAMEGA SEBE.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    • Hvala says:

      LJUBITI GOSPODA POMENI, DA SE MU POPOLNOMA PREDAMO (Iz knjige_Moje življenje je v tvojih rokah).
      ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

      • Hvala says:

        POPOLNA PREDANOST POMENI, DA VSO ODGOVORNOST PREPUSTIMO BOGU IN MU DAMO NA RAZPOLAGO SVOJ RAZUM, DA BI MOGLI MISLITI, KAR ON HOČE.
        ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

        DAMO MU VOLJO, da bi se v nas učlovečila NJEGOVA BOŽJA VOLJA in da bi On deloval preko naše volje.
        ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

        DAMO MU SVOJ SPOMIN, da bi ga napolnil samo z tistim, kar je pomembno za NJEGA.
        ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

        SAMI SEBE IN VSE SVOJE MOČI damo Njemu na razpolago.
        ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

        “ZDAJ JE NA TEBI ODGOVORNOST,” govorimo Bogu. Bog pa se veseli, saj je ves čas hrepenel ravno po tem. (Iz knjige-Moje življenje je v tvojih rokah).

        .

  7. Hvala says:

    DUHOVNIK WILFRID STNISSEN, ki je napisal knjigo-Moje življenje je v tvojih rokah, pravi med drugim takole:

    ŠELE PRI POPOLNI ODVISNOSTI OD BOGA SE URESNIČI TO, KAR VSAK DAN MOLIMO. :” PRIDI TVOJE KRALJESTVO”.

    Dokler Bog ne more storiti vsega v nas, NJEGOVO KRALJESTVO ŠE NI PRIŠLO.

    BOG NE ŽELI LE SAM ODLOČATI, AMPAK TUDI PO MENI STORITI TISTO, ZA kar se je odločil, da bo naredil, “KOT BREZ MENE”, A VENDAR PO MENI.
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    KADAR DAMO SILE IN MOČ SVCOJE DUŠE NA VOLJO BOGU, egu ZMANJKA DELA. ZARADI POMANJKANJA DELA , EGO POČASI UMIRA.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Ja, res je, V OČENAŠU MOLIMO- PRIDI K NAM TVOJE KRALJESTVO.

    Potrebno je razmišljati kaj IZGOVARJAMO BOGU. Kako pa bo prišlo k nam BOŽJE KRALJESTVO, ČE BOGU NE DOVOLIMO DELOVATI IN MU VSE NE IZROČIMO?

    JA, KAKO BI PRIŠLO?

    ŠELE PRI POLNI ODVISNOSTI OD BOGA, PRIDE LAHKO BOŽJE KRALJESTVO K NAM.

    Si predstvaljate, kaj pomeni POPOLNA ODVISNOST OD BOGA. PRI POPOLNI ODVISNOSTI OD BOGA NI NOBENE SAMOLJE IN SVOJIH ODLOČITEV, ČLOVEK ČAKA VEDNO NA GOSPODOV NASVET, SAM NE DELA PO SVOJI VOLJI. TO JE TUDI POPOLNA ZDRUŽITEV Z BOGOM, BITI ENO Z NJIM.

    POIZKUSITE, IN VIDELI BOSTE, KAKO VAS BO BOG VODIL. NIČESAR SE NE BOJTE, SAJ JE ON SPOSOBEN VSE NAREDITI. MI SMO SAMO USTVARJENA BITJA, KI HOČEMO VSE PREJETI OD BOGA IN GA NE PUSTITI V ŽIVLJENJE.
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    BOG DELUJE PO SVOJE, BOG NOČE BITI AVTOMAT, BOG NE DELA PO NAŠIH PREDSTAVAH , BOG NI POKOREN SLUŽABNIK, KI BI IZPOLNJEVAL NAŠE ŽELJE, PREDSTAVLJAMO SI BOGA TAKO, DA NAREDI RED , KO NASTOPI NERED, DA POMAGA TAKRAT, KO SMO V STISKI IN DA MOČ , KO SMO NEMOČNI.

    PA BOG RES TAKO DELUJE?
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    Pa poglejmo:

    Če se vrnemo k odlomku vidimo, da Jezus v viharju spi. Veter premetava čoln, voda jih zaliva, On pa spi, kot da se nič ne dogaja. Potem graja njihovo nevero, češ zakaj so prestrašeni. Ne gane ga vihar, ne ganejo ga valovi. Čudi se le neveri! Takšne Jezusove drže človeška pamet ne more razumeti. Zdrava kmečka ali ribiška logika učencem ne omogoča, da bi v spečem Jezusu videli Boga, ki sta mu pokorna veter in morje.

    Mar ne bi bil to lahko opis naše vere. Tudi mi si predstavljamo Boga tako, da naredi red, ko nastopi nered. Da pomaga, takrat ko smo v stiski in nam da moč, ko smo nemočni. Pa Bog res tako deluje? Ne, kot smo poslušali preteklo nedeljo. Božje kraljestvo je nepredvidljivo. Je kakor žito in njegova rast, ki ni vezana na kmetov bioritem. Žito ima svoja pravila in raste ali pa ne. Vsekakor po svoje. Tako tudi Bog deluje po svoje.

    Če gledamo na naše izkušnje skozi življenje, lahko pritrdimo učencem. Tudi v našem življenju se Bog obnaša. Prepogosto se zdi, da spi, ko se potapljamo. Ni videti, da bi ukrepal, ko nas takšni ali drugačni valovi zalivajo. Še manj, da bi nas v paniki pomirjal. Preprosto čaka, da opazimo, da je v našem čolnu. Ko pridemo do skrajne točke svoje nevere oz. do globokega uvida, da nam ostaja samo Bog, šele takrat se zdi, da se zbudi. Potem se res lahko pomirimo in se pomirijo stvari okrog nas.

    Čudna je Božja logika, a takšna je in nikoli ne bo drugačna. Bog noče biti avtomat, ki bi deloval po naših pravilih. Niti ni pokoren služabnik, ki bi izpolnjeval naše želje. Bog je Bog, ki kakor Oče vzgaja svoje otroke. Ve, da ni zaupanja, brez preizkušenj. Ve tudi, da je človekova skušnjava po obvladovanju velika, zato hoče, da naredimo vedno vse, kar moremo in hkrati popolnoma zaupamo. Zdi se mi, da Jezus najboljše opiše držo vernika, ko pravi: »Tako tudi vi, ko naredite vse, kar vam je bilo ukazano, govorite: ›Nekoristni služabniki smo; naredili smo, kar smo bili dolžni narediti‹ (Lk 17,10).«

    Mogoče se prav v nasprotovanju božji logiki kaže, kako prav ima Bog, ko ne popušča našim pritiskom, ko noče delati po naših predstavah. Zahodni človek se je od vere oddaljil. Ne zaupa Bogu. Začel ga je popravljati na vseh področjih. Vse kar ga omejuje, je krivica. Hoče imeti svet brez omejitev, brez norem. Sam sebi hoče biti Bog. Tako smo v zlatih šestdesetih letih zrušili spolno moralo. Spolnost ni več v službi veselja nad drugim, podarjanja in rojevanja, ampak je le še sredstvo golega uživanja in izživljanja. Trpljenje je krivica. Staranje je nepotrebno. Uzakonili smo splav in evtanazijo. Ker še vedno ni vse po naše, smo si zamislili celo teorijo spola. Tako razvijamo transhumanistično družbo, v kateri sami ustvarjamo človeka po svojih predstavah.

    In kaj se dogaja, ko hočemo imeti vse v svojih rokah? Vedno bolj smo zmedeni in izčrpani, ker so naše roke premajhne. Naša moč je omejena. Pamet je prekratka. Postajamo ujetniki svojih predstav in konstruktov. Družba nam v celoti uhaja iz rok.

    Kakorkoli nas jezi, da Jezus v čolnu spi, je naša rešitev le v tem, da si vedno znova rečemo: On je z nami v čolnu. Tudi če spi, bo poskrbel. Naredimo, kar moremo in recimo, nekoristni služabniki smo, kar smo mogli smo storili. Od tu naprej, bo poskrbel On. Vemo, da nas ljubi! Vemo, da je z nami!

    V veri in zaupanju, da je Bog z nami, nam pomaga tudi, ko gledamo nazaj. Zagotovo lahko vidimo, da je že pomiril vihar in ukrotil valove. Da nam je pokazal, da nas ima rad in skrbi za nas. To zaupanje je naša vera. Daje nam edini pravi mir in resnično gotovost.

    https://mirenski-grad.si/sl/evangelij-in-pridiga/n12-kristus-je-gospodar-narave/

    • Hvala says:

      KAKO PRAV IMA BOG, KO NE POPUŠČA NAŠIM PRITISKOM, KO NOČE DELATI PO NAŠIH PREDSTAVAH. ZAHODNI ČLOVEK SE JE OD VERE ODDALJIL.

      NE ZAUPA BOGU.

  8. Miro says:

    Danes, ko je čudovit praznik VNEBOVZETJA DEVICE MARIJE,
    z vero, upanjem in ljubeznijo zmolimo naslednjo posvetilno molitev.
    To posvetitev vsak dan zvesto izkazujmo z življenjem po Božji volji,
    še zlasti z nenehnim prizadevanjem za spreobračanje svojega srca in
    z deli usmiljenja do bližnjega (duhovna in telesna dela).

    POSVETITEV MARIJI

    Presveta Devica Marija!
    Ti si Jezusova mati: ti si ga pod srcem nosila,
    ga rodila in z njim pod križev trpela.

    Ti si tudi naša mati: tvoja materinska roka
    nas je varovala skozi vso zgodovino.

    Tebi izročamo sami sebe,
    da bi v molitvi in pokori spreminjali svoja srca.
    Tebi izročamo naše družine, da bi bile odprte za življenje
    in bi mladim odkrivale duhovne vrednote.

    Tebi izročamo Cerkev na Slovenskem,
    da bi v zvestobi evangeliju gradila edinost.

    Tebi izročamo slovensko domovino,
    da bi napredovala v luči vere in krščanskega izročila.
    Tebi izročamo naše rojake po svetu,
    da bi ostali zvesti Bogu in svoji domovini.

    Sprejmi nas v svoje varstvo
    in nas izroči svojemu Sinu Jezusu, našemu Odrešeniku,
    ki živi in kraljuje vekomaj.

    Amen.

    Marija Vnebovzeta, prosi za nas!

  9. Miro says:

    DELITI KRUH POMENI DELITI DOBRINE IN IMETJE, OBILJE IN BOGASTVO,
    RAZKOŠJE IN UDOBJE. DELI SVOJ KRUH Z LAČNIMI, IN BOLJE TI BO TEKNIL.
    (Phil Bosmans)

    Več misli Phila Bosmansa na: https://revija.ognjisce.si/iz-nasih-knjiznih-izdaj/90-misli-po-avtorjih/2622-misli-phila-bosmansa

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

  10. Miro says:

    NASVET SV. IGNACIJA ZA VEČ VESELJA V ŽIVLJENJU (Aleteia)

    Piše: Michael Rennier

    IGNACIJ JE JASEN: BOG NE ŽELI, DA SMO ŽALOSTNI IN NESREČNI. SVET JE USTVARIL, DA BI V NJEM UŽIVALI

    Veselje morda sploh ni to, kar mislimo. Prihaja namreč iz skrivnostnih virov.

    Kaj nam, ljudem, prinaša veselje? V preteklosti sem se vedno znova zapletal v misel, da bom dosegel popolno veselje, če bom kupil določeno stvar, dosegel želeno raven prepoznavnosti ali se prepustil drobnim užitkom, kot sta obilje dobre hrane in čezmerno gledanje televizije.

    Ti drobni trenutki, ki jih poganjajo hormoni sreče, so izjemno kratkega veka. Zelo hitro pregorijo in v nas pustijo občutek nezadovoljstva. Vedno si želimo še več in vedno nove in nove želje nam vedno znova jemljejo veselje.

    Nedavno sem bral Duhovne vaje sv. Ignacija Lojolskega in nekaj njegovih spoznanj o veselju je precej uporabnih.

    PRVIČ: ČE ŽELIMO DOSEČI VESELJE, MORAMO VESELJE GOJITI, PRAVI IGNACIJ.

    “Za radosti je treba prositi z radostnim Kristusom,” piše sv. Ignacij. Drugače povedano, naj bo vaš namen vesel, ko prosite Boga, naj vam nakloni še več veselja. Enostavno ne bo uspelo, če bomo prosili Boga za veselje, ali pa ga krivili, da veselja ne čutimo, če se ves dan prepuščamo žalosti, samopomilovanju ali ljubosumju. Veselje ne pride samo od sebe. Ne more biti odvisno od okoliščin zunaj nas samih, pač pa se mora začeti znotraj nas.

    DRUGIČ: IGNACIJ NAKAZUJE, DA SE MORAMO ZAVEDATI SVOJEGA ŽIVLJENJA V CELOTI – DOBRIH IN SLABIH STRANI, PRETEKLOSTI IN PRIHODNOSTI.

    Ponuja nam v premislek: “Kako mi bo v duši na sodni dan, kako bi želel tedaj, da sem se odločil glede te stvari; in isto pravilo, ki bi tedaj želel, da sem se ga držal, vzamem zdaj, da bom tedaj poln radosti in veselja.”

    Ignacij gleda dolgoročno. Ko se oziramo nazaj na svoje življenje: ali bomo obžalovali svoje besede in dejanja? Če je tako, nam te iste besede in dejanja tudi tukaj in zdaj ne bodo prinesle veselja.

    Veselje običajno iščemo na napačnih krajih. Zaradi preobilice oglasov in zavisti si želimo določenih stvari, določenih izkušenj, ko pa vse to pridobimo, se počutimo prazne. Sam sem v življenju recimo spoznal naslednje: veselje najdem takrat, ko se potrudim in vložim čas v svojo družino, ko ta čas preživim s svojimi otroki. Bodite pozorni na to, kdaj resnično občutite trajno veselje. Morda boste presenečeni.

    NA KONCU IMA IGNACIJ ŠE TA RAZUMEN NASVET: UŽIVAJTE V SVOJEM ŽIVLJENJU IN ZARADI TEGA NE IMEJTE SLABE VESTI.

    Takole piše: “Užival bom svetlobo in prijetnosti letnih časov: pomladi in poleti na primer hlad, pozimi sonce in toploto, koliko duša misli ali sluti, da bi ji to lahko pomagalo, da se raduje v svojem Stvarniku in Odrešeniku.”

    Nič ni narobe, če uživamo in občutimo hvaležnost za svoje blagoslove. Nismo vedno prepričani, da si veselje zaslužimo, zato ga zavrnemo, ko nam pride naproti. Ignacij pa je povsem jasen: Bog ne želi, da smo žalostni in nesrečni. Svet je ustvaril, da bi v njem uživali, zato bi se morali, če so le naše želje zdrave in zmerne, vedno veseliti tega, kar nam je namenil Bog, se veseliti, kako lepo in dobro je v resnici naše življenje.

    Sv. Ignacij nas uči, da živimo učlovečeno vero in da nam Bog daje veselje v vseh okoliščinah. To je pravo veselje, sposobnost, da smo srečni ne glede na vse, pa naj bo to v temi zime ali med sproščanjem na s soncem obsijani plaži.

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2023/08/12/nasvet-sv-ignacija-za-vec-veselja-v-zivljenju/

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

    • Miro says:

      MOLIMO ZA VEČ VESELJA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU

      Ljubi Jezus, prosim Te, da iz mojega srca za vedno odstraniš
      vso potrtost in slabo voljo. Naj bom vesel, zadovoljen in srečen,
      ko uživam vse Tvoje milosti. Kajti, o Bog, če mi naklanjaš svojo
      milost, ali naj ne bi bil radosten in zadovoljen? Ali naj ne bi
      izžareval Svetega Duha, ki vpliva na mojo dušo, da jo povzdiguje
      nad vse drobne vsakdanje nevšečnosti, ki nikoli ne bi smele zlomiti
      miru tistih, ki stremijo za tem, da bi služili Tebi? O, naj bodo moji
      mir, potrpežljivost, krotkost in drugi darovi Svetega Duha: naj vodijo
      in tolažijo moje srce ter dvigajo moje prizadevanje visoko nad ta svet,
      k Tebi, moj Gospod, ki si moj začetek in moje zadnje upanje. Amen.
      (vir: aleteia.si)

      Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja