Nasvet

Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…


Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

9.738 Responses to Nasvet

  1. Hvala says:

    NAŠ VZOR V VSEM JE JEZUS. POGLEJMO, KAKO IN KDAJE JE MOLIL:

    JEZUS SKRBI ZA SVOJE OVCE- Mirenski grad

    Tisti čas so se apostoli zbrali pri Jezusu in mu poročali o vsem, kar so storili in učili. Tedaj jim je rekel: »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!« Mnogo ljudi je namreč prihajalo in odhajalo, tako da še jesti niso utegnili. In odrinili so s čolnom sami zase v samoten kraj. Mnogi pa so jih videli, da odhajajo, in so jih prepoznali. Iz vseh mest so skupaj peš hiteli in prišli tja pred njimi. Ko se je Jezus izkrcal, je zagledal veliko množico. Zasmilili so se mu, ker so bili kakor ovce, ki nimajo pastirja, in jih je začel učiti mnogo stvari. (Mr 6,30-34)

    »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!«
    Jezus svojim učencem naroča, naj se umaknejo na samoten kraj in se malo odpočijejo. Evangelij beremo kot nalašč v času dopustov in počitnic. To, kar je Jezus povedal pred dva tisoč leti o počitnicah in dopustih, je civilna družba spoznala bistveno kasneje. Da potrebuje vsak delavec tudi čas počitka, proste dni in dopust. Gotovo je Jezus s temi besedami zelo jasno nakazal svojo skrb za zdravo razmerje med delom in počitkom, med množico in samoto. Pomislimo, kako to razmerje poznamo sami, ali se uspemo umikati na samoten kraj in kaj to za nas pomeni.

    Čeprav Jezus s temi besedami vabi svoje učence tudi k počitku, samotnega kraja ne omenja kot čas dopusta ali počitnic. Sam se je večkrat umaknil na samoten kraj za molitev, v kateri se je pogovarjal z Očetom. V odnosu z njim je odkrival svoje poslanstvo in spoznaval, kaj mora v danem trenutku storiti. Pogosto je ponoči ali zgodaj zjutraj odhajal na goro, na samoten kraj in tam molil. Po takšni molitvi je tudi izbral dvanajstere. Samoten kraj mu je pomenil čas srečevanja s samim seboj. Spomnimo se, kako je v vrtu Getsemani molil na samem. Očetu je razkrival svoje želje, vedno pa si je prizadeval izpolniti Njegove.

    Cerkev je to Jezusovo molitveno držo dobro razumela. O tem nam govori preprost odgovor, ki smo se ga učili pri verouku. Na vprašanje, kdaj naj bi kristjani molil, smo odgovorili:

    zjutraj in zvečer,
    pred jedjo in po jedi,
    pred pomembnimi opravki
    in kadar nas Cerkev vabi k molitvi.
    To naj bi bili trenutki tihote, v kateri naj bi se, kakor Jezus, ustavljali ob Nebeškem Očetu in se spraševali, kje smo sami in kaj od nas pričakuje On. Jutranja molitev nas vabi, da dan izročamo Stvarniku in se mu zahvaljujemo za dar življenja. V večerni naj bi pregledali svoj dan in ga spet tudi s kesanjem položili pred dobrega Očeta. Molitev pred jedjo in po jedi nas vabi, da se ustavimo v hvaležnosti za darove, ki smo jih deležni. Pomaga nam, da obilje, v katerem živimo, ne postane samo po sebi umevno. Vse je dar in mi poznamo Darovalca!

    Samoten kraj je tudi prostor in čas, kjer pred Boga postavljamo svoje odločitve, odnose, premišljevanje o vsem svojem življenju. Kakor pravi apostol Pavel: V Njem se gibljemo in smo! Naša resnična sreča je odvisna od tega, koliko slišimo Boga v svojem življenju, v sebi in po ljudeh in koliko uspemo izpolniti Očetovo voljo.

    Poleg redne molitve, pa je samoten kraj tudi umikanje v samoto k zakramentom. Carlo Acutis, ki smo ga letos spoznavali na oratoriju, je rekel, da je evharistija avtocesta v nebesa. Sveta maša in prejemanje obhajila nam pomagata slediti Bogu. Božja beseda nas usmerja, evharistija pa hrani, da bi zmogli pot, ki jo spoznavamo. Samoten kraj je tudi redna spoved, ki pomeni urejanje življenja skupaj z Bogom.

    Čeprav smo mogoče v teh poletnih dneh ob besedni zvezi samoten kraj pomislili na čas umika na dopust, pa je samoten kraj najprej nekaj čisto vsakdanjega. Najti kraj tihote in se srečati s samim seboj in Bogom. Najbrž bomo umik na dopust lahko resnično dobro izkoristili le toliko, kolikor se bomo znali vsak dan umakniti vase, se srečevati s seboj in z Bogom. Zato naj bo Jezusovo povabilo k umiku na samoten kraj, predvsem povabilo, da poživimo svoje vsakodnevno umikanje v tihoto. Naj bodo to res trenutki, ko spoznavamo sebe, Boga in odnose z bližnjimi, da bomo lahko kakor Jezus v prečiščeni drži iz tega umika služili bližnjim.

    https://mirenski-grad.si/sl/evangelij-in-pridiga/n16-jezus-skrbi-za-svoje-ovce/

    • Hvala says:

      JA, ODITI V TIHOTO. POPOLNA TIŠINA, TAKRAT LAHKO ČLOVEK POSLUŠA IN SLIŠI GOSPODA. BREZ KLEPETANJA IN BRLJANJA.

      NAMESTO DOLGOVEZNEGA BREZPLODNEGA POGOVARJANJA, KI NIČEMUR NE SLUŽI, JE BOLJE ODITI V TIŠINO, V POPOLN MIR, DA SE ČLOVEK LAHKO POGOVRJA Z BOGOM.

  2. Hvala says:

    ZLATE NITI Z NEBESI (Družina in Življenje)

    Tisti, ki imajo še majhne otroke, in vsi, ki smo jih nekoč imeli, vemo na primer, kaj pomeni vstajanje ponoči, ko se zaradi tega ali onega zbujajo naši otroci. Pravzaprav nam je zaradi teh in podobnih okoliščin tak način molitve pisan na kožo in ne zahteva dodatnega časa.

    Takih priložnosti za molitev, ki ne zahtevajo dodatnega časa, imamo mi očetje in matere, stari starši in tete in strici še veliko:

    Vsak sprehod lahko spremenimo v molitveni sprehod

    V vsakem trenutku (še posebej v času stiske in dvoma) lahko v mislih izgovarjamo vzklike: »Jezus vate zaupam!«

    Ko sortiramo perilo in klečimo pred pralnim strojem, molimo za vse, za katere v stroj dajemo perilo.

    Ko pomivamo posodo in gledamo skozi okno, se v mislih zahvaljujemo za vse, ki bodo kosilo jedli.

    Ko likam, se zahvaljujem za moža in za vse, ki so mi podarjeni.

    Ko moram ponoči podojiti otroka, Bogu podarim svojo žrtev in se mu zahvalim, da ne morem spati.

    Ko morava kot starša bedeti ob bolnem otroku in ga nositi, se, namesto da se pritožujeva nad situacijo, odločiva za zahvalo.

    In taka zahvala je zahvalna daritev, ki ima še večjo vrednost v Božjih očeh.

    Kadar mi gre otrok zaradi svoje trme in neubogljivosti na živce, izrečem hipno molitev: »Gospod, pomagaj mi! Povej mi, kaj moram sedaj storiti«

    Lahko bi še dolgo naštevala, vendar bom raje prepustila seznam vam, da ga boste vi sami dopolnjevali in ga pripenjali v večnost, saj je večnost naša svetla in čudovita resničnost, ki se je ne smemo bati.

    Verjamem in molim, da so bile in bodo naštete oblike molitve in tudi tiste, ki jih nisem omenila, zlate niti, ki nas že zdaj povezujejo z nebesi in se že zdaj izpolnjuje to, kar molimo v Očenašu: »Pridi k nam Božje kraljestvo!«

    https://www.diz.si/z-molitvijo-pletemo-bozje-kraljestvo-na-zemlji/

    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    JA, LEPO NAVEDENI PRAKTIČNI PRIMERI-MOLITVE , KAKO JE POTREBNO Z BOGOM CELI DAN SODELOVATI, SE POGOVARJATI, GA PROSITI ZA UČENJE itd..

  3. Hvala says:

    Misijonska svetovalnica: »MOLITEV DAJMO V URNIK«

    04.04.2022, 11:21

    Drugi dan letošnjega radijskega misijona zaznamujejo besede Moliti na samem. V jutranji Svetovalnici je bil naš gost župnik Jure Koželj. Z njim se je pogovarjal Blaž Lesnik. Vabljeni tudi k poslušanju/ogledu pogovora!

    Skupna molitev
    Prednost skupne molitve:

    Skupna molitev je izredno močna. Če sam zmolim en Očenaš, je to en Očenaš, če nas je 10 in vsak zmoli en Očenaš, jih je to skupaj 10, molitev se množi.
    Skupinska molitev je spodbuda drug za drugega. Ko skupaj molimo, drug drugega v molitvi podpiramo. Izkušnja je, da je lažje skupaj molit rožni venec ali brevir.
    Skupinska molitev utrjuje skupnost. Že pastoralni dokument pravi, da družina, ki skupaj moli, ostane skupaj.
    V občestvu, ki skupaj moli, se bo utrdila vez med njimi.
    Ko se skupaj pogovarjamo z Bogom, se drugače razumemo tudi ljudje med seboj. Izkušnja mnogih zakoncev je, da jim zmanjka skupnih tem za pogovore. Skupinska molitev pa odpira možnost za konkreten dober skupni pogovor.
    V skupinski molitvi človek doživi, da ni sam, ampak je znotraj skupnosti, občestva. Krepi se tudi odgovornost do tega občestva, drug do drugega, odgovornost, da sem drug drugemu bližina, hrana. V župniji se vsak torek zvečer preko Zooma vsi voditelji in člani skupin povežemo v molitvi rožnega venca, tako se utrdijo vezi med nami in pripadnost skupnosti.

    Molitev ni toliko v izgovorjenih besedah, ampak je molitev, da smo v odnosu z Gospodom tudi z vsem, kar delamo.’
    © Patrick Fore / Unsplash

    Osebna molitev

    Osebna molitev je tudi zelo pomembna. To je druga dimenzija postnega časa. Na pepelnično sredo nas je Gospod povabil k miloščini, molitvi in postu. Pojdi v svojo sobo, zapri vrata in moli k svojemu Bogu.

    V osebni molitvi se človek znajde sam pred Bogom. Ko smo mi skupaj pred Bogom, nam ni vseeno, kako bomo izpadli, ko sem sam, padejo maske, sem res lahko to, kar sem.
    Človek mora biti skrit, da je lahko popolnoma odkrit, odprt pred Bogom, da iz svojega srca prinese tisto, kar je v njem. V srcu je veliko dobrega, pa tudi rane, greh. Če hočemo, da bomo to v čim večji iskrenosti prinesli pred Boga, moramo biti skriti. Res sem pred Njim to, kar sem. Ne morem blefirati, da sem nekaj, kar v resnici nisem. V osebni molitvi prihajam do lastne identitete.
    Če smo veliko v osebni molitvi pred Bogom, je posledica te molitve, da si tudi v odnosih sredi življenja upam biti in sem rad to, kar sem. Ko je človek rad to, kar je, je nekaj najlepšega za človeka in družbo.

    Sad osebne molitve je, da prihajam v živ odnos z Bogom. Tam se začne proces, da ne govorim Bogu o Bogu, ampak pride do preskoka, da pred Bogom govorim z Bogom, kar je najlepša molitev.

    Je bolj pomembna osebna ali skupna molitev? Težko bi ocenil, katera molitev ima prednost, obe sta potrebni in pomembni, čeprav čutim, da ima v Cerkvi prednost skupna molitev. Dragocenost skupinske molitve je v tem, da ko skupaj molimo, ustvarimo dom za Gospoda in je On res v molitvi navzoč.

    aj prinese v življenje redna osebna molitev?
    »Molitev ni toliko pogovor z Bogom, ampak odnos z Bogom. Ta je ključen, temeljen! Ko sem jaz kot človek tako aktivno v odnosu z Gospodom, iz tega odnosa črpam moči za svoje življenje. Človek je ustvarjen za odnose drug z drugim in Bogom. Ta odnos se krepi v molitvi. V molitvi ima človek svoje življenje pod nadzorom. Vemo, kaj pomeni, če življenja nimamo pod kontrolo. To pomeni, da ga vodijo strasti ali drugi in smo lahko ujetniki drugih, idej, samih sebe. V molitvi je človek vedno svoboden. To res potrebujemo, da živimo v polnosti uresničeno življenje. Zato potrebujemo molitev. To je hrana, da lahko živimo.«

    Kaj Jezus misli s sobo, kamor naj bi se zaprli in molili, o prostoru? Je to fizičen prostor ali naša notranjost, kamrica srca?
    »Zdi se mi, da Jezus misli prav to. Molimo na samem tudi znotraj Cerkve pri adoraciji, češčenju. Molitev na samem je moliti v duhu, v srcu, biti sam pred Gospodom v svoji notranjosti. Da sem pred Gospodom s tem, kar sem, da sam vodim pogovor z Bogom, da nisem znotraj nekih okvirov skupne molitve. V osebni molitvi sva jaz in Gospod kreatorja najinega pogovora. Lahko je to v sobi ali naravi, ko sem sam, ampak moliti sam pomeni moliti srcu in biti pred Gospodom to, kar sem.«

    Marsikdo prisega, da je dobro dati temelj dnevu z jutranjo molitvijo. Kdaj, koliko časa?
    »Za molitev se mi zdi pomembno, da je v našem urniku, ker se zelo hitro zgodi, če je ni, dan steče mimo tako, da zmanjka časa za molitev. Tudi sam sem si večkrat zadal, da bom prej naredil to in ono, potem bom pa v miru molil, a je običajno potem zmanjkalo časa. Priporočam, da začnemo dan z molitvijo, da vstanemo pred rutinami in obveznostmi in si vzamemo konkreten čas za molitev. Ni dovolj samo zjutraj, je treba večkrat čez dan. K temu opominjajo zvonovi: zjutraj, opoldne, zvečer. Tudi, če si v službi, na poti, lahko zmoliš molitev Angelovega češčenja. Svetujem, da dan začnejo z dnevno Božjo besedo, si vzamejo 15 minut in jo premišljujejo. V teh 15-ih minutah se bo ta Beseda zapisala v srce in večkrat čez dan, ko bo kakšna situacija, bo ušel spomin k tej Besedi.«

    Čas za molitev je izredno pomemben. Moja izkušnja je, ko dan začnem zjutraj, ko je še mir, z molitvijo in je te molitve malo več, da se duša nahrani v molitvi, veliko več naredim v dnevu in delam bolj kakovostno.

    o v življenju živim tisto ljubezen, dejansko molim …
    »Molitev ni toliko v izgovorjenih besedah, ampak je molitev, da smo v odnosu z Gospodom tudi z vsem, kar delamo. Mi v življenje, v odnose vedno prinašamo tisto, kar se dogaja med menoj in Bogom v molitvi. Ko v življenju živim tisto ljubezen, dejansko molim, sem v odnosu z Gospodom. »Nenehno molite, ne naveličajte se« pomeni: živite evangelij, živite z Gospodom.«

    Poznamo več načinov molitve. Od izgovarjanja molitvenih obrazcev, molitve v tišini, notranjega premišljevanja, ponavljanje svetih vzdihov, rožni venec … Kaj in kako izbrati?
    »Tu ne bi odgovoril, da je ena molitev boljša od druge. Vsaka molitev je zelo pomembna in nahrani, okrepi določen del našega življenja. Skupna in osebna, obe sta zelo pomembni. Molitveni obrazci so zelo pomembni, prav je, da se jih otroci pri verouku naučijo. V določenem trenutku nam pridejo prav, ker nam zmanjka besed. Molitveni obrazci so preverjeni, so močni, moliš, tudi če nisi čisto zbran, ponavljaš svete besede. Kot pravi Anton Puščavnik, hudi duh beži proč, ko moliš. Molitev v tišini je zelo pomembna. Preden se izgovorijo besede, se to že rojeva v tišini, kjer se rojevajo naše misli, besede, se oblikuje naše srce. Človek mora utihniti, to je ena njegovih elementarnih potreb. Premišljevanje Božje besede je nujno. Hieronim reče, kdor ne pozna Svetega pisma, ne pozna Kristusa. Nujno je iskati odgovore v Božji besedi.«

    Draguška: Moja celodnevna molitev je skrb za moža. Ko ga negujem, je to moja najbolj tiha in globoka molitev.

    Kako vidite povezavo med molitvijo in življenjem?
    »Ta povezava je najpomembnejša. Jezus pravi: ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. Človek prav v molitvi doživlja, da je ljubljen. S tem izvirom prihajamo v stik v molitvi, da lahko ljubimo naprej, da se molitev lahko preslika v življenje. Naša ljubezen se kaže v tem, kako jaz postajam hrana za mojega bližnjega, kako bližnjemu dam tisto, kar potrebuje. Poslušalka je rekla, moja molitev je, da negujem moža. To je najlepša in najmočnejša molitev. Dober molivec je tisti, ki je zvest v molitvi, ki moli s srcem in njegova molitev prehaja v odnos z bližnjim.«

    Kako ohranjati zvestobo v molitvi, si vzeti točno določen čas za osebno molitev?
    »Zagotovo na način, da je molitev v našem urniku. To bi res svetoval. Naj ima molitev tudi svoj prostor, da ne molim v leže v postelji ali v udobnem stolu, kjer me hitro zmanjka. Da določim držo molitve (stoje, kleče) v osebnem molitvenem kotičku, ki me sam po sebi vabi k molitvi. Čas za molitev pomeni tudi žrtev. Ko ti je težko moliti, naredi žrtev za Gospoda in se vseeno odloči za molitev. Ni dobro, da molimo le, ko nam je moliti fajn, ampak ko sem si rezerviral čas za Gospoda. Tudi, če se ponujajo druge stvari, je prav, da prepoznam, da je na delu skušnjavec in si vseeno vzamem čas. Razen, če me moj bližnji potrebuje. To razločevanje je potrebno. Molitev je pogovor z Bogom: kdaj teče lahkotno, kdaj pa težje. Kdaj se je treba potruditi. Ni nič narobe, če se kdaj čuti tudi puščava v tem odnosu. Bogu hvala za trenutke, ko mi je bilo v molitvi fajn. Kot pravi sv. Janez od Križa, lahko tudi večkrat doživljaš, da ni odgovora, takrat pa nisem v molitvi zaradi sebe, ampak iz vere, da je na drugi strani Gospod. Čeprav ne čutim, verujem, da me posluša in sliši. Od vojne v Ukrajini z Jano Podjavoršek moliva ob treh ponoči. Dogovorjena sva, da se pokličeva. Ni lahko, ampak na koncu si vesel, ker si zmolil in naredil žrtev. Marija v Fatimi je pastirčke (in nas) spodbujala k molitvi, žrtvi in pokori. Žrtev je pomemben del molitve.«

    Bogu hvala za trenutke, ko mi je v molitvi fajn. Lahko pa večkrat doživljaš, da v molitvi ni odgovora. Takrat nisem v molitvi zaradi sebe, ampak iz vere, da je na drugi strani Gospod. Čeprav ne čutim, verujem, da me posluša in sliši.

  4. Miro says:

    POSLUŠAJMO BOŽJO BESEDO IN ŽIVIMO V NJENI MOČI

    TAKÓ NAJ VAŠA LUČ SVETI PRED LJUDMI, DA BODO VIDELI VAŠA DOBRA DELA IN
    SLAVILI VAŠEGA OČETA, KI JE V NEBESIH. (Mt 5,16)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1503&t=5#Dobrotljivost+in+usmiljenost

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

  5. Hvala says:

    PRI VSAKI MOLITVI UPOŠTEVAJMO PRAVILNI NAMEN, ALI MOLIMO SAMO ZATO, KER BOMO PREJELI KORISTI OD MARIJE IN BOGA, ALI MOLIMO, KER “MORAMO” ITD….ALI MOLIMO TUDI IZ ČISTE LJUBEZNI DO BOGA IN MARIJE .

    JEZUS JE NAROČIL DA MOLIMO, DA NE PRIDEMO V SKUŠNJAVO, DUH JE SICER VOLJAN, MESO PA JE SLABOTNO; TUDI ČAS , KI NAJ BI BIL POTREBEN ZA MOLITEV JE POVEDAL.

    Samo On pozna človeka, s kakim namenom res moli, KER BOG VIDI V SRCE ČLOVEKA. TREGA PA ČLOVEK NE MORE VIDETI, RAZEN, ČE MU BOG PODELI TO MILOST, ZATO NE SMEMO PRESOJATI KDO VEČ MOLI, KDO NE MOLI, KDO POVRŠNO MOLI itd..

    JEZUS JE NAROČIL MOLITI IN NAKAZAL TUDI DOLŽINO MOLITVE.

    Matej 26,36-46
    Jezus na vrtu Getsemani

    (Mr 14,32–42; Lk 22,39–46)

    36 Tedaj je prišel Jezus z njimi na kraj, ki se imenuje Getsemani, in jim rekel: »Sédite tukaj, medtem ko stopim tja, da bom molil.« 37 S seboj je vzel Petra in oba Zebedejeva sinova. Začel se je žalostiti in trepetati. 38 Tedaj jim je rekel: »Moja duša je žalostna do smrti. Ostanite tukaj in bedite z menoj!« 39 In šel je malo naprej, padel na obraz in molil: »Moj Oče, če je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene, vendar ne, kakor jaz hočem, ampak kakor ti.«

    40 Nato je šel k učencem in ugotovil, da spijo. Rekel je Petru: »Tako, eno uro niste mogli ostati budni z menoj? 41 Bedite in molíte, da ne pridete v skušnjavo! Duh je sicer voljan, a meso je slabotno.« 42 Spet drugič je šel in molil: »Moj Oče, če ta kelih ne more mimo, ne da ga pijem, naj se zgodi tvoja volja!« 43 Ko se je vrnil, je spet videl, da spijo, kajti njihove oči so bile težke. 44 Pustil jih je, spet odšel in tretjič molil z istimi besedami. 45 Nato je prišel k učencem in jim rekel: »Še vedno spite in počivate? Glejte, približala se je ura, in Sin človekov je izročen v roke grešnikov. 46 Vstanite, pojdimo! Glejte, tisti, ki me je izročil, se je približal.«

    VSAK ČLOVEK IMA SVOJO NALOGO NA SVETU, SVOJE OPRAVILO, KI GA JE POTREBNO IZVRŠITI, RAZLIČNE SO SLUŽBE IN DOLŽINA MOLITVE JE PRI VSAKEM ČLOVEKU DRUGAČNA, KER SMO VSI UNIKATI.

    V nekaterih samostanih mislim da molijo 7 ur na dan, ne naenkrat, razporejeno čez dan, družina, ki ima recimo 5 majhnih otrok ne more moliti 7 ur na dan, tudi JEZUS NE ZAHTEVA TEGA, JEZUS JE ZELO SOČUTEN, KI ŽELI UGODITI ČLOVEKU V NAJMANJŠI ZADEVI. TO JE BOŽJA NAKLONJENOST, MOLITI IN PROSITI JEZUSA ZA TO MILOST.

    VSE JE DAR OD BOGA, STISKA JE DAR, MUČENISŠTVO JE TUDI DAR, DA POSTANE NEKDO SVETNIK JE DAR OD BOGA, BOG IMA NAČRT IN ŽELI DA ČLOVEK SODELUJE Z NJIM V NAČRTU!

  6. Miro says:

    ŽIVETI POMENI OBJETI LJUDI IN REČI TER JIH SPET IZPUSTITI, DA RASTEJO IN
    CVETIJO V BOŽJI NAVZOČNOSTI… ŽIVETI POMENI VSE IMETI ZA BOŽJI DAR,
    DOPUSTITI, DA JE VSE NJEGOV DAR, NIKOGAR IN NIČ SI LASTITI IN VRISKATI OB
    VSAKI ZVEZDI, KI PADE Z NEBA. (Phil Bosmans)

    Več misli Phila Bosmansa na: https://revija.ognjisce.si/iz-nasih-knjiznih-izdaj/90-misli-po-avtorjih/2622-misli-phila-bosmansa

  7. Hvala says:

    SVETI DUH TUDI DANES DELI VERNIKOM VSAKEGA STANU -TUDI LAIKOM- POROČENIM IN SAMSKIM, POSEBNE MILOSTI-KARIZME, S KATERIMI JIH USPOSABLJA IN PRIPRAVLJA, DA PREVZAMEJO RAZLIČNA DELA IN NALOGE, KORISTNE ZA PRENOVITEV IN GRADITEV CERKVE.

    Ljudje, ki prejemjo karizme, služijo drugim, so razlagalci Svetega pisma, karizmatiki.

    BOG POOBLASTI ČLOVEKA, DA IZVAJA NA ZEMLJI VSE TISTO ZA KAR GA BOG USPOSOBI. BREZ BOŽJEGA USPOSABLJANJA IN MAZILJENJA TAKO NE MORE ČLOVEK IZVRŠEVATI NALOGE. V vsaki državi, v vsakem kraju usposobi NEKOGA, KI BO LUČ ZA DRUGE. Tako delujejo laiki.

    O tem je napisal Vojtech Kodet, v DEVETDNEVNICI K SVETEMU DUHU. Svetovna razlagalka Svetega pisma je tudi Joyce Meyer, POROČENA, IMA OTROKE IN BOG JO JE USPODOBIL IN MAZILIL ZA OPRAVLJANJE NALOGE NA ZEMLJI.

    BOG IZBIRA IN DELI KARIZME LJUDEM PO SVOJI IZBIRI. V Sloveniji je ogromno laikov, ki s DAROVI, KI SO JIH PREJELI OD SVETEGA DUHA, GRADIJO CERKEV, RAZLAGAJO BOŽJO BESEDO, SVETUJEJO, POLAGAJO ROKE NA LJUDI ZA POMOČ V STSKI, itd…BOG IZBIRA.

    To so velikorat ljudje, KI SO SE V HUDI STISKI OBRNILI NAJPREJ NA BOGA IN MU VSE ZAUPALI, IN SO S SVOJIM HUDIM TRPLJENJEM DOKAZALI BOGU ZVESTOBO, ZATO ON USPOSABLJA, DA BODO S SVOJIMI IZKUŠNJMI DRUGIM. DRUGIM.

    Naj še dodam: Človek, ki želi ODITI Z BOŽJO POMOČJO IZ HUDE STISKE, NAJ MOLI DEVETDNEVNICE, NAJ MOLI K MARIJI, KI RAZVEZUJE VOZLE. To je naročilo!
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    DEVETI DAN – SVETI DUH DELI DAROVE. Vojtech Kodet

    Vsakomur izmed nas pa je bila dana milost po meri Kristusovega daru. Zato je rečeno: Povzpel se je na višavo, ujete peljal ujetnike, dal je darove ljudem. […] In on je dal, da so nekateri apostoli, drugi preroki, spet drugi oznanjevalci evangelija, spet drugi pastirji in učitelji, da se sveti usposobijo za delo služenja, za izgrajevanje Kristusovega telesa. (Efežanom 4,7-8.11-12)

    Različni so duhovni darovi, Duh pa je isti. Različne so službe, Gospod pa je isti. Različna so dela, isti pa je Bog, ki dela vse v vseh. Vsakomur se daje razkritje Duha v korist vseh. Enemu je po Duhu dana beseda modrosti, drugemu v skladu z istim Duhom beseda spoznanja. Drugemu vera po istem Duhu, drugemu po istem Duhu milostni darovi ozdravljenja, drugemu delovanje čudežnih moči, drugemu prerokovanje, drugemu razločevanje duhov, drugemu raznovrstni jeziki, drugemu razlaganje jezikov. Vse to pa uresničuje en in isti Duh, ki deli vsakemu posebej, kakor hoče. […]

    Prizadevajte si za ljubezen. Bodite vneti za duhovne darove, posebno še, da bi prerokovali. (1 Korinčanom 12,4-11; 14,1)

    Meditacija

    V dogmatični konstituciji o Cerkvi beremo, da Sveti Duh „razdeljuje med vernike vsakega stanu tudi posebne milosti, s katerimi jih usposoblja in pripravlja, da prevzamejo različna dela in naloge, koristne za prenovitev in obsežnejšo graditev Cerkve […]. Ker so te karizme, bodisi izredne bodisi tudi preprostejše in bolj razširjene, potrebam Cerkve nadvse primerne in koristne, jih je treba sprejemati z zahvaljevanjem in duhovnim veseljem“ (Lumen gentium, 12).

    Sveti Duh naklanja posebne darove, ki človeka usposabljajo, da naredi stvari, ki presegajo njega in njegove človeške sposobnosti. Taki darovi imajo namen človeka posvetiti, povezani pa so tudi s služenjem v skupnosti. Veliko je takih darov, ki jih Sveti Duh nenehno in obilno podeljuje, da bi vedno znova poživljal svojo Cerkev.

    Sveti Duh deli te darove vsakomur, ki si jih želi. Za tistega, ki jih je prejel, niso znamenja svetosti, kajti tu gre za Božjo svetost. Bog jih lahko da tudi grešniku, ki je zanje prosil, in tako svoje delo izvrši tudi po njem. Tako se kaže Božja veličina in Božja želja, da bi se rešil vsak človek. Bog namreč podeljuje svoje darove za rešenje vsakega človeka, za rast Cerkve, za rešenje sveta.

    Darovi Svetega Duha imajo pomembno vlogo v duhovni rasti Cerkve, v razvoju skupnosti in treba jim je dati pravo mesto. Temeljni pogoji za prejem teh darov in njihovo pravilno uporabo so: redno duhovno življenje v okrilju kakšne skupnosti, polna odprtost Jezusu, edinost in medsebojna ljubezen. V Cerkvi vsak potrebuje drugega, ker ima ta posebne darove in ker opravlja posebno služenje. Cerkev nas potrebuje, potrebuje ljudi, ki so pripravljeni stopiti v službo Bogu in drugim, a tega ne delajo le v moči osebnih sil in sposobnosti, ampak v moči darov in zato, ker jih vodi Sveti Duh.

    Molitev

    Gospod, daj, da bom prejel

    darove Svetega Duha,

    ki so potrebni za opravljanje naloge,

    ki mi je zaupana.

    Daj, da bom pripravljen postaviti se v službo

    mogočnemu in silnemu Svetemu Duhu.

    Hvalim te, Gospod, za vse darove,

    ki si jih podelil ljudem,

    hvalim te, da z darovi obdajaš Cerkev,

    v kateri lahko tudi sam živim in služim.

    Hvala za darove, ki so jih prejeli drugi,

    in za darove, ki sem jih prejel sam.

    • Hvala says:

      Popravek: DA BODO S SVOJIMI IZKUŠNJAMI LAHKO TI LJUDJE POMAGALI DRUGIM.

      • Miro says:

        MOLIMO: PRIDI, SVETI DUH

        Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
        vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
        Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
        prenovil boš obličje zemlje.

        Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
        razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
        bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
        vselej radi sprejemali njegove spodbude.
        Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

  8. Hvala says:

    ČE ZJUTRAJ PROSIMO JEZUSA, KAJ LAHKO NAREDIMO ZA NJEGA TISTI DAN, BO JEZUS KAZAL, KAJ NAJ KDO STORI IN TUDI NA POT POŠILJAL LJUDI, ZA KATERE BOMO VSAK DAN BLAGOSLOV.

    Naše človeško razmišljanje je drugačno od Božjega. NJEGOVA MODROST JE SILNA.

    K0 je Jezus napovedal Petru, kakšne smrti bo šel iz sveta, je vprašal Jerzusa, “kaj pa ta?” To vprašanje se je nanašalo na Janeza. JEZUS JE REKEL : “Če hočem, da ostane, dokler ne pridem, kaj ti to mar?”

    8 Resnično, resnično, povem ti: Ko si bil mlad, si se opasoval sam in si hodil, kamor si hotel; ko pa se postaraš, boš raztegnil roke in drug te bo opasal in odvedel, kamor nočeš.« 19 To pa je rekel, da je označil, s kakšno smrtjo bo poveličal Boga. In ko je to rekel, mu je dejal: »Hôdi za menoj!«

    Jezus in učenec, ki ga je Jezus ljubil

    20 Peter se je obrnil in videl, da gre za njima učenec, ki ga je Jezus ljubil in se je pri večerji naslonil na njegove prsi in mu rekel: »Gospod, kdo je tisti, ki te bo izdal?« 21 Ko ga je Peter zagledal, je rekel Jezusu: »Gospod, kaj pa ta?« 22 Jezus mu je dejal: »Če hočem, da ostane, dokler ne pridem, kaj ti to mar? Ti hôdi za menoj!« 23 Zavoljo tega se je med brati razširila ta govorica, da tisti učenec ne bo umrl. Toda Jezus mu ni rekel, da ne bo umrl, ampak: »Če hočem, da ostane, dokler ne pridem, kaj ti to mar?«
    Janez 21,18-23

  9. Miro says:

    15 MARIJINIH OBLJUB TISTIM, KI MOLIJO ROŽNI VENEC

    TO SO RAZODETJA, KI JIH JE PREJEL DOMINIKANEC ALANO DE LA ROCHE

    Predstavljamo vam 15 milostnih darov, ki jih Marija obljublja tistim, ki molijo rožni venec. O njih v knjigi Il Santo Rosario. La preghiera che Maria desidera (Sveti rožni venec. Molitev, ki si jo želi Marija) poročataLivio Fanzaga in Saverio Gaeta.

    Meniha dominikanca Alana de la Rocha, ki je umrl leta 1475, v različnih evropskih državah priznavajo kot glasnika češčenja rožnega venca. V svojih spominih poroča, da je neposredno od Marije prejel 15 obljub za vse, ki so zvesti rožnemu vencu. Te obljube kažejo, kako močna je Marijina ljubezen do nas.

    1. “Vsem, ki bodo predano molili moj rožni venec, obljubljam svoje posebno varstvo.”

    2. “Kdor bo vztrajal v molitvi mojega rožnega venca, bo prejel izjemne milosti.

    3. “Rožni venec je močno orožje proti peklu: uničil bo razvade, nas osvobodil greha in spodkopal krivoverstva.”

    4. “Z rožnim vencem bodo vzcvetele kreposti in dobra dela, dušam bo prinesel obilno Božje usmiljenje.”

    5. “Tistega, ki bo zaupal vame in molil Rožni venec, preizkušnje ne bodo strle.”

    6. “Kdor bo molil rožni venec in premišljeval njegove skrivnosti, ga Božja pravičnost ne bo kaznovala: če bo grešnik, se bo spreobrnil, če bo pravičen, bo rastel v milosti in bo vreden večnega življenja.”

    7. “Tisti, ki so zvesti mojemu rožnemu vencu, ob smrtni uri ne bodo umrli brez zakramentov.”

    8. “Tisti, ki molijo moj rožni venec, bodo v življenju in ob smrtni uri našli Božjo luč in polnost njegove milosti in bodo deležni zaslug blaženih v nebesih.”

    9. “Vsak dan bom iz vic osvobodila duše, ki so zveste mojemu rožnemu vencu.”

    10. “Resnični otroci mojega rožnega venca bodo v nebesih uživali veliko slavo.”

    11
    “Vse, kar boste prosili prek rožnega venca, boste prejeli.”

    12. “Tistim, ki bodo širili moj rožni venec, bom priskočila na pomoč v vsaki njihovi potrebi.”

    13. “Od svojega Sina sem izprosila, da vse, ki molijo rožni venec v življenju in ob smrtni uri, spremljajo nebeški svetniki.”

    14. “Tisti, ki bodo zvesto molili moj rožni venec, bodo moji ljubljeni otroci, Jezusovi bratje in sestre.”

    15. “Pobožnost mojega rožnega venca je veliko znamenje izvoljenosti.”

    Več o tem na: https://si.aleteia.org/2023/01/11/15-marijinih-obljub-tistim-ki-molijo-rozni-venec/

    MARIJA, KRALJICA PRESVETEGA ROŽNEGA VENCA, PROSI ZA NAS!

  10. Hvala says:

    GOSPODU IZROČIMO VSE, KAJTI ON IMA SVOJ NAČRT ZA VSAKEGA ČLOVEKA NA SVETU IN TUDI ON EDINI VE KOLIKO KDO MOLI IN ZA KOGA MOLI, KDAJ MOLI IN KAKO MOLI, KAJTI GOSPOD TISTIM, KI MU SE ZAUPAJO TUDI SAM NAROČI KAJ IN ZA KOGA NAJ MOLIJO.

    GOSPOD NAROČA VSE LJUDEM, NE SKRBIMO. ON JE ZADOLŽEN ZA VODENJE, NAROČANJE IN KAZANJE NAČRTA , KI GA IMA . ON RAZPOLAGA Z VSEM IN DAJE MILOSTI PO MERI KRISTUSOVEGA DARU, ZATO GA NE OMEJUJMO. NE SKRBIMO MI.

Dodaj odgovor za Miro Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja