Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…
Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.
| Cookie | Duration | Description |
|---|---|---|
| cookielawinfo-checkbox-analytics | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics". |
| cookielawinfo-checkbox-functional | 11 months | The cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional". |
| cookielawinfo-checkbox-necessary | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary". |
| cookielawinfo-checkbox-others | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other. |
| cookielawinfo-checkbox-performance | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance". |
| viewed_cookie_policy | 11 months | The cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data. |
ZAKAJ MORAMO IZPOVEDOVATI GREHE, ČE SO NAM BILI ŽE ODPUŠČENI (Prvo Janezovo pismo 1,9)?
Apostol Pavel je napisal: »Slavljen Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki nas je v nebesih v Kristusu blagoslovil z vsakršnim duhovnim blagoslovom: pred stvarjenjem sveta nas je izvolil v njem, da bi bili pred njegovim obličjem sveti in brezmadežni. V ljubezni nas je vnaprej določil, naj bomo po Jezusu Kristusu njegovi posinovljeni otroci. Takšen je bil blagohotni sklep njegove volje, v hvalo veličastva njegove milosti, s katero nas je obdaril v Ljubljenem. V njem, po njegovi krvi imamo odkupitev, odpuščanje prestopkov po bogastvu njegove milosti.« (Pismo Efežanom 1,3-7) To »odpuščanje prestopkov« se nanaša na osebno odrešenje, v katerem je Bog milostno odstranil naše grehe od nas, »kakor je vzhod oddaljen od zahoda« (Psalm 103,12). Ta odkupitev po njegovi krvi je »pravno« (sodniško, sodno, zakonodajno) odpuščanje, ki ga Bog obilno razliva po nas, s tem ko nam ob spreobrnitvi pripiše pravičnost Jezusa Kristusa, našega Odrešenika in Gospoda. Zgolj po brezplačni milosti so nam v Božji pravni izjavi (po pripisanju) odpuščeni vsi pretekli, sedanji in prihodnji grehi zaradi Kristusove sprave, ki jo je zanje dosegel na križu. Ker je Jezus prevzel kazen, ki bi morala zadeti nas, in nam dal svojo pravičnost, za svoje grehe nikoli ne bomo obtoženi ali obsojeni, če Vertujemo v Jezusa. Pač pa v tem življenju še vedno pogosto trpimo zaradi posledic greha.
Razlika med Pismom Efežanom 1,3–7 in Prvim Janezovim pismom 1,9 je v tem, da se Janez ukvarja z relacijskim (odnosnim) ali familialnim (družinskim) odpuščanjem – kot v odnosu očeta do sina. Če na primer sin ni spoštljiv do očeta ali mu ni poslušen, ta greh ovira odnos med očetom in sinom. Sin je še vedno sin svojega očeta, toda kakovost odnosa je prizadeta. V njunem občestvu bo prepreka, dokler sin očetu ne prizna, kaj je naredil narobe in se mu spovedal ter ga prosil odpuščanja. Isto velja za naš odnos z nebeškim Očetom. V občestvu grešnega kristjana z Očetom je prepreka, dokler grešnik ne prizna greha in se pokesa. Ko greh izpovemo Očetu, je občestvo znova vzpostavljeno. To je relacijsko odpuščanje ali družinsko odpuščanje očeta do sina.
Pozicijsko ali pravno odpuščanje nepreklicno prejme vsak kristjan. Zaradi svoje pozicije (položaja) odkupljenosti v Kristusu – svojem Ljubljenem Odrešeniku – imamo popolno odpuščanje vseh grehov, ki smo jih kdaj koli storili ali jih bomo storili. Cena, ki jo je na križu s Smrtjo in kasneje z Vstajenjem plačal Kristus, je zadostila Božji jezi nad vsem grehom vseh ljudi, za katere je Kristus umrl; zato ni potrebna niti sprejemljiva nobena nadaljnja žrtev ali plačilo. Ko je Jezus rekel: »Izpolnjeno je.« (Evangelij po Janezu 19,30), je to mislil resno. Tam in takrat smo za vedno prejeli večno, pozicijsko odpuščanje.
Nenehno izpovedovanje grehov kristjane varuje pred Gospodovo vzgojo (Pismo Hebrejcem 12,4–11). Če ne priznamo greha, nas bo gotovo doletela Gospodova vzgoja, dokler ga ne priznamo. Kot smo povedali zgoraj, so nam ob odrešenju grehi odpuščeni (pozicijsko odpuščanje), toda ohranjati moramo dobro vsakodnevno občestvo z Bogom (relacijsko odpuščanje v odnosu do Boga, ko se pokesamo grehov in prosimo odpuščanja ter se spokorimo in poboljšamo). Resnično občestvo z njim ni mogoče, če vztrajamo v nepriznanem grehu (Prvo Janezovo pismo 1,5–10). Zato moramo greh priznati im se pokesati ter se spokoriti, se poboljšati ter popraviti krivice ter se opravičiti tistim, ki smo jih prizadeli; spokorimo se in spovejmo se greha, čim se ga zavemo; tako ohranjamo tesno relacijsko občestvo ali dober in ljubeč odnos z Bogom. Prosimo Boga odpuščanja in obljubimo, da se bomo poboljšali! Z grehom namreč žalimo Božjo Ljubezen do nas, ki nas je ustvaril nam vse daroval in ki hoče, da bomo spolnjevali Božjo Voljo in hodili po Poti h Kristusu s tem, da bomo živeli tako kot Jezus Učenik in Odrešenik. Očistimo našo dušo grehov, da bomo vredni povabiti Boga, da pride in vstopi v nas in nas Vodi in nas UČI, kaj je prav in kaj ne. V kolikor ne bomo tega storili, nam Bog lahko nameni Božjo Vzgojo!
Medmrežje gotquestionsizpovedgrehovodpuscanje
V Očenašu molimo k Bogu s prošnjo: in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom. Odpuščajmo si med seboj, popravimo storjene krivice in spokorimo se za storjene grehe tako, da bomo lahkega srca šli k sveti maši in bili vredni prejeti Gospodovo daritev. Naj nas ne zapusti dobrota, samaritanska pomoč bližnjim in solidarnost, ki je prisotna zdaj ob poplavah. Kjer sta zbrana dva ali trije v Moljem Imenu, sem sredi med vami pravi Jezus.
IŠČITE BOGA, NE DAROV-Joyce Meyer
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
SVETO PISMO PRAVI:
Matej 6,31-33
Ne skrbite torej in ne govorite: ›Kaj bomo jedli ali kaj bomo pili ali kaj bomo oblekli?‹ 32 Po vsem tem sprašujejo pogani. Saj vaš nebeški Oče ve, da vse to potrebujete. 33 Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse to vam bo navrženo.
JASNO JE, pravi Joyce, DA BOŽJI OTROCI NE SMEJO BITI PODOBNI SVETU!
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
SVET IŠČE STVARI, MI PA MORAMO ISKATI GOSPODA. OBLJUBIL NAM JE, DA NAM BO PRESKRBEL VSE POTREBNO, ČE TO POČNEMO.
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
NAUČITI SE MORAMO ISKATI BOŽJE OBLIČJE IN NE NJEGOVE ROKE!
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
NAŠ NEBEŠKI OČE SE RADUJE V DAJANJU DOBRIH STVARI SVOJIM OTROKOM, VENDAR ZGOLJ TAKRAT, KO NAŠE SRCE NI UJETO VANJE.
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
Bog ve , kar potrebujemo, še preden ga prosimo. Če mu prošnje preprosto naznanimo-(Filipljanom 4,6), JIH BO ON V SVOJEM ČASU URESNIČIL.
Nič ne skrbite, ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem.-Filipljanom 4,6
SKRB NIKAKOR NE BO POMAGALA NAŠI SITUACIJI. SKRB BO OTEŽILA NAŠ NAPREDEK. (Iz knjige -Bitka v umu).
Joyce Mejer je rekla, DA JI JE JEZUS POVEDAL:
MOLITEV JE DOBRA, POZITIVNA SILA, SKRB PA SLABA NEGATIVNA SILA.
ČE JU POMEŠAMO SKUPAJ, SE IZNIČITA.
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::.:::::::
Glejte, JEZUS OPOZARJA TUDI DANES LJUDI, DA NE SMEMO SKRBETI. ON JE ZA TO ZADOLŽEN, ON JE BOG.
KO MI MOLIMO IN IZROČAMO MOLITVE IN PROŠNJE BOGU, PO MOLITVI PA NEPRESTANO SKRBIMO, SE NAŠA MOLITEV IZNIČI.
NE NAPREDUJEMO, HODIMO OKOLI “GORE” LAHKO TUDI 40 LET, KOT SO IZRAELCI HODILI, KER NISO POSLUŠALI BOGA IN SO GREŠILI. POSLUŠAJMO, KAJ NAM NAROČA.
KER ČLOVEK SAM NE MORE PREMAGATI GREHA SKRBI IN ZASKRBLJENOSTI IN TESNOBE, JE POTREBNO SKRB, ZASKRBLJENOST IN TESNOBO IZROČITI JEZUSU, POTEM PA MOLITI IN PROSITI, DA BO ON PODELIL MILOST, DA ČLOVEK NE BO VEČ SKRBEL, BIL ZASKRBLJEN IN TESNOBEN.
JEZUS DELI SVOBODO, OSVOBAJA ČLOVEKA VSAKE ZVEZANOSTI.
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
VSE JE POTREBNO VSAK DAN ODLAGATI JEZUSU, POTEM PA MOLITI IN DELATI TAKO KOT UČI,
JEZUS PODELJUJE MILOSTI.
Vse “pakete” grehov in navlak, JE POTREBNO ODLOŽITI oz. PREVALITI NA JEZUSA.
Kdor bo sam nosil “TA TEŽKI ŽIVLJENJSKI NAHRBNIK” , se bo zlomil. MI NE SMEMO OPRAVLJATI NALOG , KI SO V BOŽJI PRISTOJNOSTI.
Mi smo ustvarjena bitja. Poglejmo, koliko se jih vsak dan zruši pod težo “NAHRBNIKA”, KER GA NISO IZROČILI JEZUSU!
Še enkrat naj ponovim. Ko človek vsako skrb in težavo in stisko in tesnobo itd. IZROČI JEZUSU V REŠENJE, NAJ PUSTI DA JEZUS REŠUJE!
Ne smemo potem vleči iz Njegovih rok, iz Njegovega delovanja. To ne gre hitro, ne misliti, sama sem rabila več let itd.., VENDAR JE POTREBNO DOZORETI, BOG IMA SVOJ ČAS ZA VSAKO MILOST.
POTREBNO JE PRIDOBIVATI POTRPEŽLJIVOST!
POTRPEŽLJIVOST
Potrpežljivost je sposobnost, da ostanemo mirni in prenašamo težave, ne da bi se vznemirjali. Je veščina, da se soočimo s preizkušnjami in z dogodki, ki jih ne moremo spremeniti.
Pomaga nam, da se pogumno in odločno spoprimemo s težavami življenja. (Ognjišče)
ZAKAJ SE NIMATE ČESA SRAMOVATI, KO GRESTE K SPOVEDI (Aleteia)
SV. JANEZ ZLATOUSTI JE LJUDI SPODBUJAL, NAJ SPOVED RAZUMEJO KOT POMOČ V BOJU PROTI OBČUTKOM SRAMU
Pogosto nas mika, da zakrament sv. spovedi razumemo kot zakrament “sodbe”, ko se Bog jezno ozira na nas in je pripravljen iz nebes na nas poslati strelo in grom. Če spoved razumemo na takšen zmoten način (morda celo podzavestno), bo v nas seveda zanetila močne občutke sramu za vse, kar smo slabega storili.
Sram sam po sebi ni slab občutek, saj nas lahko spodbudi, da obžalujemo svoje grehe. Hitro pa se zgodi, da sram prevlada nad našimi mislimi in nam prepreči, da bi sploh šli k spovedi. Če menimo, da se Bog na nas jezi, se zakramenta lahko celo bojimo.
NA SPOVED MORAMO GLEDATI DRUGAČE
SV. JANEZ ZLATOUSTI je razumel ta pogost občutek in je ljudi v 4. stoletju učil, naj kar pristopajo k zakramentu sv. spovedi, vendar naj nanj gledajo na povsem drugačen način.
»Ne bojte se pristopiti (k duhovniku), ker ste grešili, raje pristopite k njemu prav iz tega razloga. Nihče ne pravi: ker imam razjedo na želodcu, ne bom šel k zdravniku in ne bom vzel zdravila; nasprotno, ravno zato morate obiskati zdravnika in jemati zdravila.
Mi (duhovniki) dobro vemo, kako odpustiti, ker smo tudi sami podvrženi grehu. Zato nam Bog ni dal angelov, da bi bili naši zdravniki, niti ni poslal Gabriela, naj varuje njegovo čredo, temveč je iz črede izbral pastirje in izmed ovac je imenoval vodnika, da bi odpuščal svojim učencem in ob misli na lastno grešnost do članov črede ne bi bil prestrog.«
Ključ je v tem, da zakrament sv. spovedi razumemo kot obisk pri zdravniku, zdravniku za svojo dušo. Nekaterim ljudem se morda tudi ta predstava zdi strašljiva, ker neradi obiščejo zdravnika. Kljub temu se lahko vsi strinjamo, da moramo k zdravniku, če zbolimo ali se resno poškodujemo. Zdravnik ni naš sovražnik, temveč naš branilec, ki nas bo usmeril na pot ozdravljenja.
BOŽJI ZDRAVNIK
Zato nam lahko pomaga odpraviti morebitne občutke sramu ali strahu, če na duhovnika gledamo kot na “zdravnika za dušo”. Vstop v spovednico je kot vstop v ordinacijo. Ko enkrat vstopimo, “zdravniku” razkrijemo vsa področja v življenju, kjer nas kaj boli, vse grehe, ki težijo našo dušo. Duhovnik je kot “zdravnik specialist” in ko izgovarja besede odveze, omogoča “Božjemu zdravniku”, da s svojimi nežnimi rokami odstrani razjede z naše duše.
Priznati svoje grehe ni vedno preprosto ali neboleče, toda podobno velja za vsako “zdravilo”. Ne glede na to, kaj vse moramo pretrpeti, da vstopimo v spovednico, ko iz nje izstopimo, je naša duša očiščena in znova lahko stopimo na pot proti svetosti. Spoved je čudovit zakrament, če ga le pravilno razumemo.
Povzeto po: https://si.aleteia.org/2019/10/19/zakaj-se-nimate-cesa-sramovati-ko-greste-k-spovedi/
Slava tebi, Jezus, ti si moje Pribežališče!
PRIPRAVA NA SPOVED
Postavimo se v Božjo pričujočnost. Zahvalimo Boga za prejete dobrote, prosimo ga,
naj nam da spoznati naše napake in grehe in naj nam pomaga, da jih popravimo.
MOLITEV ZA IZPRAŠEVANJE VESTI
O Bog, kličeš me iz teme v svojo čudovito svetlobo, od laži k resnici, iz smrti v življenje.
Podari mi svojega Svetega Duha, ki naj odpre moja ušesa in opogumi moje srce, da bom
spoznal, kako je z menoj, in se trdno držal tvoje poti ter zares živel kot kristjan. Amen.
(Po rimskem obredniku)
Več o pripravi na spoved na: https://www.bazilika.info/duhovnost/priprava-na-spoved/
»POTRPEŽLJIVOST BOŽJEMU LJUDSTVU POMAGA Z VERO PRENAŠATI
VSAKDANJE PREIZKUŠNJE V ŽIVLJENJU. NE POMENI PA, VDATI SE,
SPRIJAZNITI SE.« (papež Frančišek)
O spodbudnem razmišljanju svetega očeta glede trpljenja več na:
http://arhiv.mirenski-grad.si/potrpezljivost
Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!
VELIK NAPREDEK SE OBETA, ČE JE ČLOVEK OB ČASU NADLOGE POTRPEŽLJIV
V skušnjavah in bridkostih se preskusi človek, koliko je napredoval; v njih raste zasluženje
in se krepost lepše razodeva. Nič posebnega ni, če je človek pobožen in goreč, dokler ne čuti
nobene težave; velik napredek pa se obeta, če je ob času nadloge potrpežljiv. Nekateri so
obvarovani velikih skušnjav, pa majhne in vsakdanje jih pogosto premagujejo, zato da bi
ponižani nikdar ne zaupali vase v velikih, ker so tako slabotni v majhnih.
Misli Tomaža Kempčana, Hoja za Kristusom
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
MOLIMO ZA POTRPEŽLJIVOST:
Vsemogočni Oče,
hvala Ti za tvojo potrpežljivost. V življenju pridejo trenutki, ko se mi zdi,
da ne naredim tega, kar bi Te razveselilo: grešim, zatisnem oči in pozabim
izpolnjevati Tvoje zapovedi. Kljub vsemu me Tvoje ljubeče roke objemajo,
ko mi govoriš, da me kljub mojim napakam še vedno ljubiš.
Pomagaj mi, Gospod. Rada bi bila tako ljubeča in potrpežljiva kot si Ti do
vseh nas. Daj mi milost, da postanem bolj potrpežljiva do življenja, do drugih
in do sebe.
(uvodni del molitve za potrpežljivost, Maria Lovella)
Celotna molitev na: https://operando.org/molitev-za-potrpezljivost/
SLOVENSKI KRAJ, KJER SE NA MARIJINO PRIPROŠNJO ČUDEŽI DOGAJAJO ŽE 500 LET (Aleteia)
PRVI ZAPISAN ČUDEŽ SE JE NA METULJSKEM GRIČU ZGODIL SPOMLADI DALJNEGA LETA 1557, OD TAKRAT PA SE V NOVI ŠTIFTI PRI GORNJEM GRADU ŠE DANES DOGAJAJO ČUDEŽI POSAMEZNIKOM IN DRUŽINAM
Tisto pomlad se je nemi deklici, pastirici ovc, prikazala lepa gospa in jo prosila za eno ovčko. Deklica ji je odgovorila, da mora o tem prej vprašati svoje starše. Odšla je domov in povedala staršem, kaj se je zgodilo. Starši so od veselja, ker je njihova deklica čudežno spregovorila, odvrnili, naj lepi gospe podari vse ovce.
Ob mnogih čudežih, ki so se dogajali in mnogih romarjih, ki so prihajali na kraj Marijinih prikazovanj, so želeli ljudje zgraditi cerkev. Ljubljanski škof Peter Seebach, ki je večino časa preživel v Gornjem Gradu, ni bil preveč za to. A so se tudi njemu zgodili vsaj trije. Leta 1561 jih je opisal v pismu papežu Piju IV., v katerem ga je prosil za dovoljenje za zidavo cerkve.
MARIJA ZVEZDA
Škof Seebach je v svojem pismu opisal dogodek, ki se je zgodil na binkošti leta 1559. Med mašo se je pred kapelico na jasnem nebu prikazala zvezda. Po ljudskem izročilu, po katerem je naslikana ena izmed fresk v sedanji cerkvi, pa naj bi se na jasnem nebu prikazal oblak z Marijo, ki je imela okrog glave svetniški sij iz 12 zvezd.
Takšno podobo Marije so uporabili za zavetnico cerkve v Novi Štifti, ki je bila zgrajena 1561 in jo poimenovali Marija Zvezda. Romarska pot v Novi Štifti je bila v tistih časih ena najbolj obiskanih božjih poti na ozemlju današnje Slovenije.
Po ljudskem izročilu so ljudje na romanjih v Novi Štifti množično ozdravljali od hudih bolezni: hromi so znova začeli hoditi, ljudje z berglami so se domov vračali brez bergel, slepi so znova videli, gluhi so slišali.
Za njeno dobro ime in obiskanost so še posebej zaslužni škof Tomaž Hren in ostali ljubljanski škofje, ki so sami večkrat romali k Mariji v Novo Štifto. Veliko ljudi je na romanje prišlo tudi zato, da bi jih blagoslovil sam škof.
NAD CERKVIJO BOŽJI GROB
Prvotna cerkev je leta 1850 pogorela, današnjo cerkev pa so začeli graditi že naslednje leto in jo dokončali 1854. Še isto leto jo je posvetil škof Anton Martin Slomšek. Stranski oltarji so posvečeni sv. Ani, ki uči Marijo brati, sv. Uršuli, sv. Jožefu in sv. Ožbaltu.
Posebna znamenitost v tej cerkvi je relief Ane Samotretje. Gre za relief iz peščencev iz prve polovice 16. stoletja, ki predstavlja sv. Ano, ki v naročju drži miniaturni podobi odrasle Marije in Jezusa. Oba sedita na Aninih kolenih in si podajata roki.
Na gričku nad cerkvijo stoji kapelica Božjega groba, ki je kopija 4. oblike Gospodovega groba iz Jeruzalema, le da je Novoštiftna kapelica za malenkost manjša. Zgrajena je bila v 1. polovici 17. stoletja. Ob njej stoji kapelica rožnovenske Matere Božje, v kateri je shranjen kip Marije z Jezusom iz pogorele prvotne cerkve ter kipa sv. Uršule in sv. Jožefa.
TRADICIONALNA ROMANJA
Kot je pisal že škof Seebach, je bilo romarjev k Mariji Zvezdi že takrat ogromno. Marija vabi, opogumlja in uslišuje še danes.
VELIKO MOŽNOSTI TUDI V OKOLICI
Širša okolica Nove Štifte nudi veliko možnosti tudi pred ali po slovesnostih. Kosilo na kakšni od turističnih kmetij ali gostišč, ogled gornjegrajske katedrale in Mozirskega gaja, obisk Logarske doline, pa tudi sprehod v hribe. Vse te dejavnosti so primerne tudi za družine z manjšimi otroki ali osebe na invalidskem vozičku.
https://si.aleteia.org/2020/08/15/slovenski-kraj-kjer-se-na-marijino-priprosnjo-cudezi-dogajajo-ze-500-let/
MARIJA, POMOČNICA KRISTJANOV PROSI ZA NAS!
KAKO NE BOM ŠEL V PEKEL?
ČE SE ŽELIŠ IZOGNITI TEMU, DA BI ŠEL V PEKEL, PREDAJ SVOJE ŽIVLJENJE JEZUSU KOT SVOJEMU GOSPODU IN ODREŠENIKU
Ne iti v pekel je lažje, kot si misliš. Nekateri ljudje verjamejo, da morajo vse svoje življenje izpolnjevati deset zapovedi, da ne bi šli v pekel. Nekateri ljudje verjamejo, da se morajo udeleževati določenih obredov in izpolnjevati neke običaje, da ne bi šli v pekel. Nekateri ljudje verjamejo, da ne moreš nikakor zagotovo vedeti, ali boš šel v pekel ali ne. Nobeden teh pogledov ni pravilen. Sveto pismo zelo jasno pove, kako se lahko izogneš temu, da bi šel po smrti v pekel.
Sveto pismo opisuje pekel kot strašen in grozen kraj večnega zavestnega mučenja. Pekel opisuje kot »večni ogenj« (Evangelij po Mateju 25,41), »neugasljivi ogenj« (Evangelij po Mateju 3,12), »sramoto in večno gnusobo« (Daniel 12,2), kraj, »kjer njihov ogenj ne ugasne« (Evangelij po Marku 9,44–49), in »večno pogubljenje« (Drugo pismo Tesaloničanom 1,9). Razodetje 20,10 opisuje pekel kot »jezero z ognjem in žveplom« (Razodetje 20,10). Očitno je pekel kraj, ki bi se mu morali za vsako ceno izogniti.
Zakaj pekel sploh obstaja in zakaj Bog pošlje nekatere tja? Sveto pismo nam pravi, da je Bog »pripravil« pekel za hudiča in padle angele, potem ko so se mu uprli (Evangelij po Mateju 25,41). Tisti, ki zavračajo odpuščanje, ki ga ponuja Bog, bodo trpeli enako večno usodo kot hudič in padli angeli. Zakaj je pekel potreben? Vsak greh je navsezadnje proti Bogu (Psalm 51,6) in ker je Bog neskončno in večno bitje, zadostuje le neskončna in večna kazen. Pekel je kraj, kjer se izvajajo Božje svete in pravične zahteve po pravičnosti. Pekel je kraj, kjer Bog obsodi greh in vse tiste, ki zavračajo Boga. Sveto pismo jasno pove, da smo vsi grešili (Pridigar 7,20; Pismo Rimljanom 3,10–23), zato si zaradi tega vsi zaslužimo iti v pekel.
Kako se lahko torej peklu izognemo? Ker zadostuje samo neskončna in večna kazen, mora biti plačana neskončna in večna cena. Večni Božji Sin je prevzel človeško telo in naravo v osebi Jezusa Kristusa. V Jezusu Kristusu je Bog živel življenje, kakor bi ga morali mi, nas učil, kdo je Bog, in napovedal prihod Božjega kraljestva – toda te stvari niso bile njegovo najvišje poslanstvo. Bog je postal človek (Evangelij po Janezu 1,1.14), da bi lahko umrl za nas. Jezus, Bog v človeški podobi, je umrl na križu namesto nas. Ker je bil Bog, je bila vrednost njegove smrti neskončna in večna, tako da je plačal vso ceno za greh (Prvo Janezovo pismo 2,2). Bog nam naroča, naj se predamo Jezusu Kristusu kot Gospodu in Odrešeniku, se spreobrnemo [odvrnemo od greha] in se zanašamo na njegovo smrt kot polno in pravično plačilo za naše grehe (Apostolska dela 17,30–31). Bog obljublja, da bo vsak, ki veruje v Jezusa (Evangelij po Janezu 3,16) in zaupa samo njemu kot Odrešeniku (Evangelij po Janezu 14,6), rešen, kar pomeni, da ne bo šel v pekel.
Bog daroval najvišjo, popolno in zadostno žrtev namesto nas. Če se želiš izogniti temu, da bi šel v pekel, predaj svoje življenje Jezusu kot svojemu Gospodu in Odrešeniku. Tako preprosto je to. Povej Bogu, da se zavedaš, da si grešnik in da si zaslužiš iti v pekel. Povej Bogu, da zaupaš v Jezusa Kristusa kot svojega Gospoda in Odrešenika. Zahvali se Bogu za svojo odrešitev in osvoboditev od pekla. Če se spreobrneš [odvrneš od greha], veruješ in zaupaš v Jezusa Kristusa kot svojega osebnega Gospoda in Odrešenika, ne boš šel v pekel!
Si začel verovati v Kristusa zaradi tega, kar si tukaj prebral? Če je tako, potem klikni na gumb »Danes sem sprejel Kristusa«.
https://www.gotquestions.org/Slovenscina/ne-iti-v-pekel.html
ZMERJA PONAVLJAM, DA TISTO, KAR NAM PRI NEKEM ČLOVEKU NI VŠČEČ IN BI SE RADI ODSTRANILI OD NJEGA, NI DOBRO, KER ČLOVEK ZGUBI MILOSTI.
Poglejmo kaj je JEZUS povedal sestri Favstini, ko je hotela oditi stran od sestre, ki je hrkala in pokašljevala. GOSPD NE ODOBRAVA NOBENEGA UMIKA, AMPAK SPREJETI, VSE KAR NAM NI PO VOLJI.
POGLEJMO:
1311 Premišljevanje. Sestra, ki ima klečalnik poleg mene, med premišljevanjem neprestano hrka in pokašljuje, večkrat brez odmora. Prišlo mi je na misel, da bi med premišljevanjem, ker se je sveta maša že končala, zamenjala prostor. Vendar sem pomislila, če zamenjam prostor, sestra to lahko opazi in ji s tem lahko povzročim neprijetnosti, ker se odmikam od nje. Odločila sem se, da bom vztrajala v molitvi na svojem prostoru (54) in potrpežljivo to dejanje darovala Bogu. Proti koncu premišljevanja je mojo dušo napolnila Božja tolažba v tolikšni meri, kolikršno je moje srce bilo sposobno prenesti. Gospod mi je dal vedeti, da bi se takrat, ko bi se odmaknila od sestre, oddaljila tudi od milosti, ki so se zlile na mojo dušo.
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::….
Ja, veste da se ljudje velikokrat vprašamo, ZAKAJ NAŠE MOLITVE NISO USLIŠANE, KAJ DELAMO NAROBE?. JEZUS NAS UČI.
SPREJETI, KAR TI NI VŠEČ IN ZA KAR MORAŠ TRPETI! POGLEJ VASE!
Sama sem že tudi večkrat doživela trenutek, ko bi se najraje umaknila stran od NEKOGA. VENDAR SEM SE V TRENUTKU SPOMNILA, KAJ JE NAPISALA O TEM FAVSTINA IN KAJ REČE JEZUS NA TAKE DOGODKE IN SEM VZDRŽALA KLJUB TEŽKI SITUACIJI.
RAZNE PROBLEME, TEGOBE, TEŽAVE, KI PRIHAJAJO JEMLJIMO Z VESELJEM.
Tudi trije pastirčki, ki se jim je v Fatimi prikazala Sveta Mariji, so trpeli z veseljem. ZAKAJ SO SPREJEMALI TRPLJENJE Z VESELJEM? ZATO, KER SO PREJELI SPOZNANJA IN VIDENJA, ZAKAJ VSE JE POTREBNO IN KORISTNO TRPLJENJE.
Favstini Kowalski je Sveta Marija za trenutek pokazala PEKEL. Favstina je rekla, če ji ne bi Marija in Jezus pomagala, BI UMRLA OD GROZOTE, KI JIH JE VIDELA V PEKLU. Vse je napisala v svojem Dnevniku. GLEJTE, MI MORAMO NAJPREJ DELATI IN SE BORITI ZA NEMLJIVE STVARI-TO JE ZA BOŽJE KRALJESTVO.
ZAKAJ SE ČLOVEK TOLIKO UNIČUJE, KO SE “GREBE” SAMO ZA MINLJIVE STVARI TEGA SVETA. Ne vemo kaj bo jutri, kdo se bo moral posloviti od sveta. NE BODIMO POHLEPNI.
Glejte, človek, ki vsaki dan brez godrnjanja nad vremenom, nad ljudmi, nad boleznijo ali pomanjkanjem itd..,sprejema iz Božjih rok vse kar mu pošilja, IZPOLNJUJE VSAKI DAN V SVOJEM STANU BOŽJO VOLJO.
Nekateri ljudje se budijo tudi po desetkrat na noč, KER MORAJO NA WC, NA DIALIZE itd… TE STISKE IN BOLEZNI BI DAROVALI BOGU ZA POKORO ZA SVOJE GREHE IN GREHE DRUGIH.
Čedalje bolj pogosto razmišljam o nezadovoljstvu ljudi, če pogledamo samo v Sloveniji. Glejte, imamo urejeno, nimamo vojne, NE PADAJO NAM NA GLAVE BOMBE, v trgovinah je ne vem koliko vrst kruha, vendar še ni dovolj.
V vsaki množični stiski, tudi sedaj, ko je prišla na Slovenijo, SE LJUDJE ZDRUŽUJEJO. Nekje sem zasledila, da tisti, ki so se prej prepirali z ljudmi in sovražili, SO SEDAJ V UJMI SKUPAJ STOPILI IN SI BILI DOBRI IN SI POMAGALI.
TO ŽELI JEZUS. TO NAM KAŽE, TO NAS UČI.
Najprej moramo skrbeti za NEMINLJIVE STVARI-ZA BOŽJE KRALJESTVO.
Glejte, Favstina Kowalska je napisala v Dnevniku, da bi umrla od grozote, ko ji je bila pokazana v peklu-en delček, če ji ne bi Jezus in Marija pomagala.
NAJPREJ JE POTREBNO SKRBETI ZA BOŽJE KRALJESTVO IN VSE DRUGO NAM BO NAVRŽENO, JE REKEL JEZUS.
Glejte, NE GODRNJAJMO, NAMESTO GODRNJANJA SE ZAHVALJUJMO GOSPODU IN GA SLAVIMO ZA NJEGOVO USMILJENJE.
Dajte pomislite, kaj če pride dan -KO NE BOMO VEČ DOBILI KRUHA……