Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…
Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.
| Cookie | Duration | Description |
|---|---|---|
| cookielawinfo-checkbox-analytics | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics". |
| cookielawinfo-checkbox-functional | 11 months | The cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional". |
| cookielawinfo-checkbox-necessary | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary". |
| cookielawinfo-checkbox-others | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other. |
| cookielawinfo-checkbox-performance | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance". |
| viewed_cookie_policy | 11 months | The cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data. |
VEČKRAT GOVORIM O PRAVI LJUBEZNI.
MILOST PRAVE LJUBEZNI, KI JO LAHKO PODELI JEZUS.
Svetnica Favstina je napisala čudovite stavke o PRAVI LJUBEZNI.
Med drugim je rekla: NE BOJIM SE TRENUTKOV ZAPUŠČENOSTI OD USTVARJENIH , KAJTI ČEPRAV BI ME VSI ZAPUSTILI, NISEM SAMA, SAJ JE GOSPOD Z MENOJ.
Poglejmo:
1022 + Čeprav na zunaj zelo trpim in občutim razna nasprotovanja, vendar to niti za trenutek ne zmanjša mojega notranjega življenja niti ne moti moje notranje tišine. Ne bojim se trenutkov zapuščenosti od ustvarjenih bitij, kajti čeprav bi me vsi zapustili, nisem sama, saj je Gospod z menoj. In čeprav bi se Gospod skril, ga bo našla ljubezen – saj za ljubezen ni vrat niti straže, celo strogi kerub z ognjenim mečem ne zaustavi ljubezni; ljubezen se prebije skozi puščavo in vročino, skozi viharje, temine in prodre do Izvira, iz katerega je izšla, in tam prebiva vekomaj. Vse mine, a ljubezen nikoli. Dn 1022
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Ja, res je, ZAKAJ BI SE BALI TRENUTKOV ZAPUŠČENOSTI OD USTVARJENIH BITIJ.
Prava ljubezen je čisto nekaj drugega kot NAVEZANOST ALI ZVEZANOST NA OSEBO IN RAZNE BOJAZNI.
JEZUS OZDRAVLJA. V KRIŽEVEM POTU- patra Roberta DEGRANDISA JE TO ČUDOVITO NAPISANO.
Velikorat poslušamo, mogoče celo vsak dan, o zapuščenosti ljudi, o odhajanju na samostojno pot, kar nekateri ne morejo prenesti itd…
SAMO TO, KAR OPISUJE SVETI PAVEL, JE PRAVA LJUBEZEN:
PRAVA LJUBEZEN NE IŠČE SVOJEGA, VSE DELA ZA DRUGEGA , VSE PRESTANE BREZ PRITOŽEVANJA, JE ČISTA KOT BISER, NI SLEDU O SAMOVOLJNIH ZAHTEVAH itd….
LJUBEZEN
13
1 Ko bi govoril človeške in angelske jezike, ljubezni pa bi ne imel, sem postal brneč bron ali zveneče cimbale. 2 In ko bi imel dar preroštva in ko bi poznal vse skrivnosti in imel vse spoznanje in ko bi imel vso vero, da bi gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nisem nič. 3 In ko bi razdal vse svoje imetje, da bi nahranil lačne, in ko bi izročil svoje telo, da bi zgorel, ljubezni pa bi ne imel, mi nič ne koristi.
4 Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva je ljubezen, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, 5 ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega. 6 Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice. 7 Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane. 1 Korinčanom 13,1-7
PREKO STISK IN TRPLJENJA BOG PREČIŠČUJE DUŠO IN TUDI LJUBEZEN SE PREČIŠČUJE, PRIHAJA DO PRAVE ČISTE LJUBEZNI.
Včasih kdo trdi, da ima nekoga tako zelo rad, da bi vse naredil zanj. Ko pa pride PRVA TEŽKA PREIZKUŠNJA, STISKA, SE PA TAKOJ POKAŽE KAKŠNA JE TA LJUBEZEN. MOGOČE JE BILA SAMO Z JEZIKOM IZGOVORJENA.
ZA PRAVO LJUBEZEN JE POTREBNO DATI ŽIVLJENJE ZA DRUGEGA, PRAVI JEZUS. Življenje dati za drugega pa pomeni tudi ŽRTVOVATI SE POPOLNOMA ZA DRUGEGA.
Smo tako krhka bitja, da se na vsakem našem koraku vidi, kako nam ne uspeva beseda: PRAVA LJUBEZEN.
SAMO V POPOLNI IZROČITVI JEZUSU, KI DELI MILOSTI IN ČLOVEKA VZGAJA S SVOJIM SVETIM DUHOM, JE MOGOČA PRAVA LJUBEZEN IN S TAKO LJUBEZNIJO LAHKO ČLOVEK DEJANSKO DA ŽIVLJENJE ZA NEKOGA.
Maksimiljan Kolbe je podaril svoje življenje , nedavno nazaj v času kovida- italijanski duhovnik, ki je odstopil svoj aparat za dihanje zraven njega ležečemu človeku itd…..itd….
DUHOVNIK, VOJAŠKI KAPLAN IN DJ, KI JE S SVOJO GLASBO NASTOPIL PRED MILIJONOM IN POL MLADIH (Aleteia)
»ŠKOFJE MI ZAUPAJO. ŽELIM NADALJEVATI S TEM, KAR POČNEM, IN PRENAŠATI FRANČIŠKOVO SPOROČILO, KI PRAVI, DA JE TREBA ITI TJA, KJER SO MLADI LJUDJE«
Če ste spremljali dogajanje na svetovnem dnevu mladih, ki je potekal v Lizboni, ste morda opazili nasmejanega duhovnika za mešalno mizo, ki se je pozibaval ob ritmih svoje glasbe.
Gre za 49-letnega duhovnika GUILHERMEA PEIXOTA iz Portugalske. Že od mladih nog je imel odličen talent za glasbo.
NISO VERJELI, DA BO PREŽIVEL
Guilherme se je rodil s hudimi zdravstvenimi težavami, zato so zdravniki starše pripravili na možnost, da njihov otrok ne bo preživel poroda ali da bo umrl kmalu za tem.
Starši so se kljub tem napovedim odločili, da ga vzamejo domov. Pred odhodom iz bolnišnice, le nekaj ur po tem, ko se je rodil, so ga krstili. Doma se je zbrala vsa družina, ki je dan in noč molila zanj in njegovo zdravje.
Mama je Bogu obljubila, da ga bo predala v Božjo službo, če bo preživel. In točno to se je tudi zgodilo …
Več o njegovi življenjski zgodbi in nastopu na:
https://si.aleteia.org/2023/08/24/duhovnik-vojaski-kaplan-in-dj-ki-je-s-svojo-glasbo-nastopil-pred-milijonom-in-pol-mladih/
Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
AKO SAM NE MOREŠ VEDNO TAK BITI, KAKOR BI RAD, KAKO HOČEŠ, DA BI BILI DRUGI VEDNO TEBI POGODU?
Prizadevaj si, da boš potrpežljivo prenašal napake in razne slabosti drugih; saj imaš tudi ti mnogo tega, kar morajo drugi prenašati. Ako sam ne moreš vedno tak biti, kakor bi rad, kako hočeš, da bi bili drugi vedno tebi pogodu? Radi bi, da bi bili drugi popolni, sami pa ne poboljšamo svojih napak. Hočemo, da druge strogo svare; da bi pa nas svarili, tega nočemo. Ni nam všeč, če se drugim mnogo dovoljuje; nočemo pa, da bi se nam odreklo, kadar kaj prosimo. Hočemo, da bi drugim svobodo omejevala pravila, a da bi nas bolj omejila, tega kratko malo ne trpimo. Jasno je torej, kako redko bližnjega tako sodimo kakor sami sebe.
Misli Tomaža Kempčana, Hoja za Kristusom
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
Bog daj dober dan. imela bi vprašanje , če ima kdo kako izkušnjo iz srečanja Tabor-Samobor. Sestra s katero kontaktiram mi je rekla naj z možem prideva na Tabor. Še nikoli nisem bila na takšnem srečanju, slavljenju, molitvi. Čeprav sem že slišala za Tabor in da se tam zbirajo množice ljudi iz celotne Jugoslavije in tudi iz tujine. Tudi vem kje se ta Tabor nahaja. V sebi čutim željo že dlje čas, da bi šla vsaj en dan na to srečanje.
Hvala
sv.Duh razsvetli me, in vse nas
Spoštovana Kristina!
Sama nimam s tem nobene izkušnje. Če izročimo Gospodu molitve, prošnje, pot, bo On vodil, kam in kdaj je potrebno po Njegovo iti.
Ko boste molila v ta namen, boste v sebi začutila, kaj je vam storiti.
VSE DOBRO ŽELIM, NAJ VAS VODI SVETI DUH!
BREZ OLOČITVE BOGA SE TAKO IN TAKO NIČESAR NE ZGODI, ŠE LAS NE PADE Z NAŠE GLAVE.
BOG NAM GOVORI TUDI PREKO LJUDI.
SLEDITE TREM NASVETOM SVETEGA DUHA ZA DOBRO ŽIVLJENJE (Aleteia, 25/01/22)
PAPEŽ FRANČIŠEK: “SVETI DUH NAS SPOMINJA NA MILOST SEDANJOSTI. ZA NAS NI BOLJŠEGA OD SEDANJEGA TRENUTKA, SAJ GRE ZA EDINSTVEN IN NEPONOVLJIV ČAS, KO LAHKO DELAMO DOBRO”
Da bi imeli boljše življenje, poskusite upoštevati tri nasvete, ki nam jih ponuja Sveti Duh. Nanje nas spominja tudi papež Frančišek v svojih javnih nastopih.
O njih poroča v novi knjigi Dobro življenje. Čudež si, ki je svojevrstno povabilo, da v katerikoli starosti živite zdravo in dobro življenje.
PRVI NASVET: ŽIVITE V SEDANJOSTI
Prvi nasvet Svetega Duha je: “Živi v sedanjosti.” Ne preteklost ali prihodnost, ampak sedanjost. Sveti Duh daje namreč poudarek sedanjosti, saj imamo na drugi strani hitro lahko skušnjavo, da bi nas ohromila grenkoba in nostalgija preteklosti ali pa da bi se osredotočili na negotovost jutrišnjega dne in se pustili ustrahovati strahovom prihodnosti.
Prav zato nas Sveti Duh spominja na milost sedanjosti. Za nas ni boljšega časa, kot je ta, v katerem smo, saj gre za edinstven in neponovljiv trenutek, ko lahko delamo dobro in ko življenje lahko postane dar. Živimo v sedanjosti!
DRUGI NASVET: IŠČITE SKUPNOST
Sveti Duh svetuje tudi: “Iščite skupnost” in ne le vsakega posameznika. Duh namreč ne oblikuje zaprtih posameznikov, ampak nas kot Cerkev utemeljuje v večplastni raznolikosti, hkrati pa enotnosti. S tem potrjuje primat skupnosti.
Sveti Duh raje deluje v skupnosti in na ta način v naša življenja prinaša novosti. Poglejmo samo apostole, ki so bili zelo različni. Med njimi sta bila na primer Matej, ki je bil cestninar in je sodeloval z Rimljani, in Simon, ki jim je zelo nasprotoval. Šlo je za zelo nasprotna politična stališča, različne poglede na svet. Ko pa prejmejo Duha, se naučijo, da ne smejo dati prednosti svojemu osebnemu stališču, temveč razodetju Boga skozi njihovo skupnost.
NITI DESNO NITI LEVO
Če poslušamo Duha, se ne bomo osredotočali na različne ideološke delitve. Če bi bili to kriteriji, bi pomenilo, da smo v Cerkvi pozabili na Duha. On si namreč prizadeva za enotnost in harmonijo v raznolikosti. Pokaže nam različne dele istega telesa, brate in sestre med nami. Iščimo skupaj! Sovražnik namreč želi, da se naša raznolikost spremeni v nasprotovanje, zato raznolikost poskuša spreminjati v ideologijo. Reči ne ideologijam pomeni reči da skupnosti.
TRETJI NASVET: PREDSE POSTAVITE BOGA
Za konec še tretji in morda najbolj pomemben nasvet: “Postavi Boga na lestvici pred sebe.” To je odločilen korak v duhovnem življenju, saj damo na stran svoje zasluge in naše uspehe ter na prvo mesto v naša življenja postavimo Boga. Sveti Duh potrjuje prvenstvo milosti. Le če se sami ponižamo, pustimo prostor za Gospoda, da lahko deluje v našem življenju. Šele ko se mu predamo, najdemo sami sebe. Samo če smo ubogi v duhu, postanemo bogati v Svetem Duhu. Enako velja tudi za Cerkev.
Z lastnimi močmi ne rešujemo niti drugega niti sebe. Če so na prvem mestu naši projekti, naši cilji in naši načrti, ne bomo želi pravih sadov.
IDEOLOGIJE, KI LOČUJEJO
Cerkev je Božja stvaritev, a je tudi človeška. Cerkev je tempelj Svetega Duha, Jezus pa je na svet prinesel ogenj tega Duha na zemljo. Cerkev se preoblikuje z odpuščanjem, z močjo molitve, z veseljem poslanstva in z razorožitveno lepoto uboštva. Postavimo Boga na prvo mesto!
Povzeto po: https://si.aleteia.org/2022/01/25/sledite-trem-nasvetom-svetega-duha-za-dobro-zivljenje/
Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni!
POSLUŠAJMO BOŽJO BESEDO IN ŽIVIMO V NJENI MOČI
KER TOREJ PREJEMAMO NEOMAJNO KRALJESTVO, BODIMO HVALEŽNI IN TAKO BOGU
S SPOŠTOVANJEM IN STRAHOM SLUŽIMO, KAKOR JE NJEMU VŠEČ. (Heb 12,28)
Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1451&t=5#Veselje+in+hvale%9Enost
Božje usmiljenje, ki obsegaš ves svet, zaupamo vate!
HVALIMO BOGA:
Njemu, ki je toliko pretrpel za nas
in nam podelil toliko dobrot
in nam jih bo še v prihodnosti delil,
naj vsaka stvar
v nebesih in na zemlji,
v morju in pod zemljo
daje hvalo, slavo, čast in blagoslov (Raz 5,13),
kajti on je naša moč in trdnost;
on je edini dober (Lk 18,19),
edini najvišji,
edini vsemogočen,
čudovit in veličasten,
in edini svet,
hvale vreden in blagoslovljen
v neskončne veke vekov. Amen.
Molitev sv. Frančiška Asiškega
NEKATERE MISLI O DOBROTI V RAZMISLEK
Vaša dobrota bodi znana vsem ljudem. Gospod je blizu. (Flp 4,5).
Vsak mlad človek, tudi najbolj zanemarjen, je dostopen za dobroto. Prva stvar vzgojitelja, ki hoče doseči uspeh, je, da poišče tisto struno, ki je najbolj občutljiva za dobroto. (sv. Janez Bosko).
Biti morate kot okno, skozi katero hoče sijati na svet Božja dobrota. (sv. Terezija Benedikta od Križa – Edith Stein) .
Dobrota, naj pride od koder koli, je vedno hčerka iste matere: Božje Previdnosti. (sv. Pij iz Pietrelcine).
Več velja dobrota srca in prijaznost kot pa delati čudeže in obujati mrtve. Čuječa dobrota seže mnogo dlje kot strogost in bič. (sv. Janez XXIII.).
Če človekovo srce ni dobro, potem ne more postati nič drugega dobro. In dobrota srca more naposled priti samo od Tistega, ki je Dobrota sama. (Benedikt XVI.).
Če bo naša vera bolj pristna in globlja, potem bo rastla tudi naša plemenitost, naša dobrota, bomo bolj usmiljeni in bolj odprti do sočloveka. (papež Frančišek).
Majhna dejanja dobrote nas vsak dan odtegnejo sebi, a ne v odtujitev, marveč v pristno uresničitev v drži daru za drugega. (Marjan Turnšek).
Kdor ima dobroto v srcu, nosi v sebi nebesa in jih izžareva v okolico. Dobrota je Božji dar, zato pravijo: kdor nosi v sebi dobroto, nosi Boga v sebi. (Anton Trstenjak).
Nihče se ne more pogubiti, dokler je le še nekdo, ki veruje v njegovo dobroto. (Friedrich W. Foerster).
Trdno verujte v dobroto v svetu. V srcu vsakega človeka so čudoviti zakladi: vaša naloga je, da jih spravite na dan. (Raoul Follereau).
Dobrota je sredi srca doma. / Vse, kar je dobro, / dehteče dehti. / Dobrota ni sirota. / Dobrota ima veliko otrok. / Njihov prijatelj je Bog. (Berta Golob).
Kdor dobroto izkaže, na svojo srečo kolo maže. (slovenski pregovor).
Dober človek ima vedro srce. (finski pregovor).
Bog je dal človeku roke, da bo delal dobro. (arabski pregovor).
Vir: Ognjišče ZAKLADNICA MODROSTI – Zbirka Za luč in moč 2.
»Ko pridobivaš dobroto, postajaš podoben Bogu. Ustvari si usmiljeno in dobrohotno srce, da boš oblekel Kristusa. (sv. Bazilij)«.
Z ODPRTIM SRCEM, POLNIM LJUBEZNI, KLIČITE IME NEBEŠKEGA OČETA, DA BI VAS OBSIJAL
S SVETIM DUHOM
Dragi otroci, z materinsko ljubeznijo vam želim pomagati, da bi bilo vaše življenje molitve in pokore resnični
poskus približevanja mojemu Sinu in Njegovi božanski luči, da bi se znali ločiti od greha. Vsaka molitev, vsaka
maša in vsak post so poskus približevanja mojemu Sinu, spominjajo vas na Njegovo slavo in so zatočišče pred
grehom, so pot k ponovni združitvi dobrega Očeta in Njegovih otrok. Zato, dragi moji otroci, z odprtim srcem,
polnim ljubezni, kličite ime nebeškega Očeta, da bi vas obsijal s Svetim Duhom. Po Svetem Duhu boste postali
izvir Božje ljubezni. Iz tega izvira bodo pili vsi tisti, ki ne poznajo mojega Sina, vsi tisti, ki so žejni ljubezni in
miru mojega Sina. Hvala vam!
Kraljica miru je še sporočila: Molite za svoje pastirje. Jaz molim zanje in želim, da bi vedno občutili blagoslov
mojih materinskih rok in podporo mojega materinskega srca.
Sporočilo Kraljice miru po vidkinji Mirjani Dragičević, 2. april 2014
https://www.mladifest.com/medjugorje/obvestila/spor2.htm
Marija, Kraljica miru, prosi za nas!
MOLIMO ZA DUHOVNIKE
Jezus, večni, Veliki duhovnik,
ohrani svoje duhovnike
v zavetju svojega presvetega Srca,
da jim nihče ne bo mogel škodovati.
Ohrani neomadeževane
njihove maziljene roke,
ki se vsak dan dotikajo
tvojega presvetega Telesa.
Ohrani čiste njihove ustnice,
ki jih je pordečila tvoja dragocena kri.
Ohrani čisto in sveto njihovo srce,
ki je zapečateno z vzvišenim znamenjem
tvojega slavnega duhovništva.
Naj rastejo v ljubezni in zvestobi do tebe!
Obvaruj jih vsega posvetnega!
Daj jim skupaj z oblastjo
spreminjati kruh in vino
tudi moč spreminjati srca.
Blagoslovi njihovo delo z obilnimi sadovi
in podeli jim nekoč krono večnega življenja.
Amen.
(molitev sv. Terezije Deteta Jezusa)
Marija, Kraljica miru, prosi za nas!
“NAJBOLJ SEM HVALEŽEN ZA TO, DA MI BOG VEDNO ZNOVA DAJE ČUTITI, DA NISEM SAM” (Aleteia, 13. avgust 2023)
“VEDNO BOLJ ČUTIM VESELJE V ZAVEDANJU, DA JE GOSPOD Z MANO IN DA ME S TEM, KAR MI DAJE, UČI IN RAZUME V VSEM”
Duhovnik MARKO RIJAVEC je biblicist, pa tudi župnik v Idriji in Godoviču. Pogovarjali smo se o poslanstvu duhovnika, o resničnem veselju, o tem, kako to veselje živeti v vsakdanjem življenju. Pred kratkim je namreč izšla njegova razlaga pisma Filipljanom Veselite se v Gospodu.
KAKO SE PREPLETA VESELJE IN POSLANSTVO DUHOVNIKA V VAŠEM ŽIVLJENJU?
Ko sem bil mlad, mi je veselje pomenilo ohraniti vedrino, optimizem, zmeraj videti v nečem dobro, da si zmeraj nasmejan … Ko sem se soočal z zgodbami drugih ljudi ali svojimi, pa sem počasi razumeval, da je veselje bolj v tem, da začnem stvari sprejemati take, kot mi jih daje Bog, saj so izraz njegove ljubezni.
Da potem tudi to, kar mi ni všeč, sprejmem kot Božji dar, saj mi je dano nekaj, česar lahko da ne bi imel. Vedno bolj čutim veselje v zavedanju, da je Gospod z mano in da me s tem, kar mi daje, uči in razume v vsem.
In ko se vedno bolj soočam s svojo nepopolnostjo, mi vedno bolj daje veselje dejstvo, da je Bog močnejši od mojega greha, zla, sovraštva, da nimam “šans”, da premagam Boga in njegovo ljubezen. To mi daje veselje, da ne glede na neumnosti, ki jih delam, njegove ljubezni z nobeno neumnostjo ne morem premagati.
JE TEŽKO OHRANJATI VESELJE V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU?
Sem kar trmast v tem, da en dan v tednu ne delam. Tako je zame Gospodov dan torek, ko delam, kar mi daje veselje do življenja. Rad hodim, in če je lep dan, grem najraje v hribe, če pa dežuje, grem na kakšen obisk. To je tudi evangeljsko, saj Jezus naroča: “Pojdite sami zase v samoten kraj in si malo odpočijte!” (Mr 6,31).
Zame je samoten kraj hrib, gora, kjer mi je Bog blizu. Ko pridem na vrh, mi vzame sapo, ko vidim njegovo veličino, moč, širokosrčnost. Zame so hribi kot velikanske cerkve, kjer zlahka molim, slavim, v srcu se nekaj zbudi, in ko pridem domov, sem miren. Potem lahko delam tako, kot je prav. Veselje je pravo, ko v meni zbuja mir.
KAKO KOT DUHOVNIK ŽIVITE VESELJE, KO VAS Z VSEH STRANI BOMBARDIRAJO S TEM ALI ONIM?
Za vsakega kristjana je nedelja spomin našega odrešenja. Kadar se v svojem hitenju spomnim tega, da sem odrešen, potem je vse zame obvladljivo. Zato vztrajam, da že zjutraj zmolim brevir, čeprav mi je težko. Moliva ga skupaj z vikarjem. Lažje je v dvoje, kot če sem sam.
Tako je moja “nedelja” v vsakem dnevu jutranja molitev brevirja in še poglavje ali dva katere od duhovnih knjig. To mi daje malo soka, da vidim, da nisem tu samo, da nekaj opravim, ampak v vse skušam dati tudi nekaj sebe.
KAJ JE ZA VAS KOT DUHOVNIKA TUDI TEŽKO?
Težko mi je delati, kar je neduhovniškega v duhovniškem delu, spada pa k službi župnika, ki je tudi upravna služba. Težko mi je reči besedo, kadar mi ob težkih zgodbah zmanjka besed. Težko mi je poslušati kritike, ki jih je v zadnjem času zmeraj več, ob tem pa je najhuje, da tudi sam postajam tak. Težko mi je tudi moliti, povem pošteno, in prav zaradi tega molitev ni nekaj samoumevnega, nekaj, kar mimogrede naredim, mi pa pomaga, zato je vredna napora. Če hočem, da bo moje delovanje dejanje ljubezni, pa mora biti nekaj napora. Ko grem v hrib, je podobno. To je trening, ki mi daje moči, da začnem sebe premagovati in si rečem: “Glej, Marko, naredi to, ker je dobro,” tudi ko bi se zlahka opravičil: “Glejte, zdaj nimam časa.”
STE SE KDAJ SREČALI Z LASTNIM DNOM IN KAKO STE SPLEZALI VEN?
Seveda. Je pa pri tem ključno, da sem iskren do sebe in si priznam: “Sem na dnu, slabo mi gre, težko mi je, sem žalosten, razočaran …” To dno namreč vsebuje ogromno čustev. Takrat se začnem spraševati: “Kaj pa mi daje veselje do življenja? Kaj mi daje pogum, mir in zadovoljstvo?” V življenju vsakega duhovnika pride občutek samote, nerazumljenosti in občutek, da se trudiš brez “haska”. Duhovniki lahko hitro postanemo naveličani in črnogledi, kar vidim na dekanijskih konferencah, ko skupaj opazujemo, kako gre vse navzdol. Vsi pač iščemo in si želimo malo uspešnosti.
Ob tem si rečem: “Tukaj sem, da oznanjam.” Nič drugega. Tudi če brez uspeha, tudi če brez aplavzov. Kot piše v evangeliju: “Če vas kak kraj ne sprejme in vas ne poslušajo, pojdite od tam in otresite prah s svojih nog,” (Mr 6,11). Naredite, kar je mogoče narediti. Je pa težko.
Meni zavedanje, da me ima Jezus rad, da me odrešuje in mi vedno znova pomaga, budi spoznanje, da se ne morem sam rešiti in potrebujem nekoga, da me potegne ven. In ko vidim, da nisem sam, se stvari kar uredijo. Najteže pa je prepustiti komando Drugemu.
VESELITE SE ZMERAJ, NAROČA APOSTOL PAVEL. KAKO?
Je čas žalovanja in je čas veselja. Veselje je tudi v tem, da me nekdo prime za ramo, ko mi je hudo, niti nič ne reče in je preprosto ob meni. Zame je veselje povezano s hvaležnostjo. Kljub temu da ne gre vse po moje, je toliko stvari, ki so tu zame.
JE TUDI V SLABIH ČASIH POT NAPREJ?
Slabi časi v nas prebujajo ustvarjalnost: “Najdimo nekaj drugega. Iščimo rešitev.” In ko začnemo iskati, Gospod pošlje nekoga. Tako smo recimo v Zavratcu na novo postavili katehezo. Imamo jo enkrat na mesec, kot oratorijski dan v treh urah, kar so predlagali starši.
Zaključimo jo z mašo, pri kateri vsi sodelujejo, enkrat na mesec pa imajo skupaj s starši srečanja, kjer obujajo običaje (pletejo venčke, delajo jaslice, koledujejo …).
ALI TUDI ZA DUHOVNIKE VELJA, DA POTREBUJETE DRUG DRUGEGA?
Vsekakor. Če imaš nekoga ob sebi, lažje razumeš, kakšni so odnosi z ljudmi. Lahko je drugim pridigati o tem, kako je življenje popolno, kako so odnosi lahki, če se potrudimo, ko si sam v hiši in se ti ni treba nikomur prilagajati. Meni je to ozavestila izkušnja Camina, kamor sem šel v troje, ne sam. Tam mi je v nekem trenutku pri sopotnikih šlo vse na živce.
To mi je postavilo ogledalo, kar dela vsak dan zame tudi evangelij. “Marko, si res v redu?” se vprašam. In potem si priznam: “Potrebujem tvoje odrešenje.” Iskreno prosim odpuščanja, kadar vem, da sem pred drugim naredil nekaj hudega, ga sovražil, in mu odpustim.
Duhovniki se sicer srečujemo, a samo enkrat na mesec. In redka srečanja so lahko tudi razlog, da nisem tak, kot sem v resnici. Zdi se, da se moramo duhovniki pred drugimi vedno delati, da smo boljši kot oni. Ne upamo si biti ranljivi, in če se samo enkrat na mesec srečujemo, zlahka prikrijemo resničnost.
NAS TRENUTNO STANJE SPODBUJA K PREMIKOM?
Ne obremenjujem se toliko s tem, kaj bi moralo biti in kako bo. Mislim, da se bodo stvari rojevale sproti, kot recimo v Zavratcu po delovanju Svetega Duha v Cerkvi.
Pogrešam pa ustvarjalnost v Cerkvi. Zakaj? Mislim, da si moramo priznati, da tako, kot je, ne deluje več. Na pogrebu nekega duhovnika sem videl, da nas ima večina težave z zdravjem, kar je eno od znamenj, ki govori, da novo vino tlačim
o v stare mehove. Stari mehovi pokajo in jih razganja. Novo vino je treba dati v nove mehove, kot pravi Jezus.
Skrajni čas je, da si priznamo: “Če bo šlo tako naprej, čez nekaj let ne bo nobenega duhovnika več, ker nobeden ne bo hotel biti duhovnik na tak način.” To poslanstvo je pretežko, če bi moral ustreči vsem pričakovanjem in delati vse. Sami bi morali reči: “Zadosti je. Ne smem več.” Pa tudi kaj prepustiti ali opustiti, če ne gre, prej pa iti skozi temeljito analizo.
Za en teden bi morali skupaj sesti in se zmeniti, kaj se bomo šli in česa ne več. To je sinoda. Vizijo Cerkve lahko postavimo samo skupaj. Imamo različne darove in izkušnje in ko stopimo skupaj, gotovo nastane nekaj dobrega.
MARSIKDO VAS POHVALI KOT DOBREGA PRIDIGARJA. KAKO SE PRIPRAVLJATE NA PRIDIGO?
Ko se pripravljam na pridigo, se vprašam: “Kaj mi želi Bog danes povedati po teh besedah?” Vidim, da je pridiga dobra, kadar mi Bog pridigo vrže v obraz. Tako sem enkrat na božič pridigal, da nobenega človeka ne smemo pustiti samega.
In še isti dan mi je pisal nekdo, s katerim nisem bil v najboljših odnosih, da je bolan in če lahko pridem k njemu. Gospod mi jasno pokaže, kako naj živim. Če sem iskren, ga vedno opazim.
Če je človek odprt, ga Beseda nagovarja in človek zažari kot zvezda, ko je pripravljen spremeniti sebe. Ne žarimo sami od sebe, zato bi bilo še bolje reči, da žarimo kot luna, ki dobiva svetlobo od sonca. Moramo pa pustiti Soncu, da nas osvetli, potem lahko zažarimo.
PRI ZALOŽBI DRUŽINA JE MAJA IZŠLA KNJIGA VESELITE SE V GOSPODU, V KATERI RAZLAGATE PISMO FILIPLJANOM. KAKŠNO JE SPOROČILO?
Zame je Pismo Filipljanom dokaz, kako se da tudi v težkih razmerah ohranjati upanje in vedrino, ter ne nazadnje tudi spodbuda, da ne opustimo tega, za kar smo se odločili. Zame je to, da Pavel iz zapora piše o krščanskem veselju, ki izhaja iz odnosa z Jezusom, izziv, da v situaciji, v kateri sem, zmeraj ohranjam stik z Jezusom in zmorem tudi prek Božje besede vzeti vsak dan kot novo priložnost, kar ni vedno lahko, je pa osvobajajoče.
ZA KAJ STE KOT DUHOVNIK PO 16 LETIH HVALEŽNI?
Najbolj sem hvaležen za to, da mi Bog vedno znova daje čutiti, da nisem sam. Hvaležen sem za vse novo, kar se rojeva v mojem življenju in po mojem življenju. Hvaležen sem za ljudi, ki vztrajajo in so potrpežljivi z mano.
In predvsem sem hvaležen za spoznanje, da je človek zmeraj tam, kjer mora biti – na pravem mestu. Prav to je tisto, kar mi daje pogum za naprej, da bo moje življenje postalo meni in drugim to, za kar sem bil poslan.
(pogovor je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 72, številka 25)
Povzeto po: https://si.aleteia.org/2023/08/13/najbolj-sem-hvalezen-za-to-da-mi-bog-vedno-znova-daje-cutiti-da-nisem-sam/
Slava tebi, Jezus, ti si naše Veselje!
BOG NI NEKDO, KI GLEDA NA MOJE NAPAKE, AMPAK JE PRVI, KI SI ŽELI, DA BI BILA SREČNA”
(Aleteia)
“NIMAM PRAV DEBELE KOŽE, STVARI SE ME HITRO DOTAKNEJO, TUDI ČE TEGA NE POKAŽEM”
Sestra JANA ROVTAR je uršulinka, ki živi v redovni skupnosti v Izoli. Soočila se je z izkušnjo izgorelosti in
depresije. Zaradi tega je odšla v skupnost Cenacolo in to je izkušnja, o kateri rada pripoveduje. Zaposlena je
v vzgojnem zavodu Planina, kjer dela z mladimi v stanovanjskih skupinah, ki so se znašli v najrazličnejših
težkih situacijah.
Več o poučni izkušnji sestre Jane na:
https://si.aleteia.org/2022/12/24/bog-ni-nekdo-ki-gleda-na-moje-napake-ampak-je-prvi-ki-si-zeli-da-bi-bila-srecna/
Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!