Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…
Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.
| Cookie | Duration | Description |
|---|---|---|
| cookielawinfo-checkbox-analytics | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics". |
| cookielawinfo-checkbox-functional | 11 months | The cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional". |
| cookielawinfo-checkbox-necessary | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary". |
| cookielawinfo-checkbox-others | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other. |
| cookielawinfo-checkbox-performance | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance". |
| viewed_cookie_policy | 11 months | The cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data. |
DUHOVNA MISEL
»DOKLER TI JE TEŽKO TRPETI IN BI RAD TRPLJENJU UBEŽAL, DOTLEJ TI NE BO DOBRO
IN BRIDKOST, KI PRED NJO BEŽIŠ, BO VEDNO ZA TEBOJ.«
Tomaž Kempčan, Hoja za Kristusom
Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
POSLUŠAJMO BOŽJO BESEDO IN ŽIVIMO V NJENI MOČI
VZTRAJAJTE V MOLITVI, BEDITE V NJEJ IN SE ZAHVALJUJTE.
(Kol 4,2)
Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1451&t=5#Veselje+in+hvale%9Enost
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
BOŽJA BESEDA NAM VEDNO GOVORI »TUKAJ IN ZDAJ«
»ČE KDO MED VAMI TRPI, NAJ MOLI. ČE JE KDO DOBRE VOLJE,
NAJ PÔJE HVALNICE.« (Jak 5,13)
Bogu hvala za Božjo besedo, ki nas očiščuje, ozdravlja,posvečuje, odrešuje …
Poglabljajmo se v bistvene in temeljne prvine vere Cerkve. Molimo: Pridi, Sveti Duh …
KAKO JE MOGOČE GOVORITI O BOGU?
O Bogu je mogoče govoriti vsem ljudem in z vsemi ljudmi, izhajajoč iz popolnosti človeka in drugih ustvarjenih bitij, ki so odsev, čeprav omejen odsev neskončne popolnosti Boga samega. Treba je seveda nenehno očiščevati našo govorico vsega tistega, kar ima v podobi izraženega in nepopolnega, saj dobro vemo, da ne bomo nikoli mogli v polnosti izraziti neskončne skrivnosti Boga.
Kompendij KKC 5
https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
96 (45) +BOŽJE PREIZKUŠNJE V DUŠI, KI JO BOG POSEBEJ LJUBI.
SKUŠNJAVE IN TEMA, SATAN.
Ljubezen človeka še ni takšna, kakršno želi Bog. Oseba hitro izgublja Božjo navzočnost. V njej se porajajo različne napake in pomanjkljivosti, zoper katere se mora silovito bojevati. Vse napake se stopnjujejo, a čuječnost duše je velika. Namesto nekdanje Božje navzočnosti se širi suhota in duhovna suša. Človek v nabožnih vajah ne najde nobene tolažbe. Tudi moliti ne more več tako kakor nekdaj, niti tako kot pred kratkim. Povsod išče, a nikjer ne najde nobene tolažbe. Pred njim se je Bog skril in v ničemer ne najde tolažbe, nobeno bitje ga ne more potolažiti. Strastno hrepeni po Bogu, pa vendar vidi svojo bedo in začenja čutiti Božjo pravičnost. Zdi se mu, kot da bi izgubil vse Božje darove. Njegov razum je nekako zatemnjen, tema zajema vso dušo. Začenja se nepopisno trpljenje. Trudi se, da bi spovedniku predstavil svoje stanje, toda ta ga ne razume. Zapada v vse večji nemir. Satan začenja svoje delo. Favstina Kowalska
ODVIJA SE VELIKI BOJ,SATAN SE Z BOŽJO PRIVOLITVIJO VSE BOLJ PRIBLIŽUJE, OBČUTEK POPOLNE ZAVRŽENOSTI OD BOGA.
97 Vera ostaja v ognju. Odvija se velik boj. Človek se trudi, z močjo volje vztraja pri Bogu. Satan [se] z Božjo privolitvijo vse bolj približuje. Upanje in ljubezen sta na preizkušnji. Skušnjave so obupne, a Bog nekako skrivnostno podpira človeka. On se tega ne zaveda, a se drugače ne bi mogel upreti. Bog ve, kaj lahko dopusti. Človeka mučijo skušnjave nevere glede razodetih resnic in skušnjava neiskrenosti do spovednika. Satan ji govori: »Glej, nihče te ne razume; zakaj govoriti o tem?« V ušesih ji zvenijo besede, ki jo strašijo, in zdi se ji, da jih izgovarja zoper Boga. Vidi, kar bi ne želela videti. Sliši, kar bi ne želela slišati. Strašno je, če v takem stanju nima izkušenega spovednika. Sama nosi vse breme, zato si mora, če je le v njeni moči, poiskati razsvetljenega spovednika, sicer bi se pod tem bremenom lahko zlomila, ker je tako pogosto na robu propada. (46) Vse te preizkušnje so hude in mučne. Bog jih ne dopušča duši, ki ni že prej doživela globljega srečanja z njim in ne okusila Božje blaženosti. Bog ima s tem nam nerazumljive namene. Pogosto na podoben način pripravlja človeka za prihodnje namene, načrte in velika dela; dušo hoče preizkusiti kot čisto zlato, a to še ni konec preizkušenj. Obstaja še preizkušnja nad preizkušnjami – to je občutek popolne zavrženosti od Boga. Favstina Kowalska
PREIZKUŠNJA NAD PREIZKUŠNJAMI , OBČUTEK POPOLNE ZAPUŠČENOSTI OD BOGA-OBUP
………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
98 + Preizkušnja nad preizkušnjami, občutek popolne zapuščenosti od Boga – obup Iz teh preizkušenj iziti kot zmagovalec, čeprav ne brez spotikanja. Odločno se boriti, ko v globoki ponižnosti duša kliče h Gospodu: Reši me, ker propadam. Vendar je še sposobna za boj. Zdaj človeka zajema strahotna tema. V sebi vidi le grehe. Strašni so njegovi občutki. Počuti se, da je zapuščen od Boga, kot da bi bil predmet njegovega sovraštva, in je samo še korak do obupa. Brani se, kolikor more, poskuša obuditi zaupanje, a molitev je zanj še večja muka. Dozdeva se mu, da izziva Boga k večji jezi. Postavljen je na nebeški vrh, ki je nad prepadom. Človek hrepeni po Bogu, a doživlja, da je zavržen. Vse trpljenje in stiske tega sveta niso nič v primerjavi s tem občutkom, v katerega je potopljen – občutek zavrženosti od Boga. Nihče ga ne more potolažiti. Čuti se osamljenega. Nikogar nima, ki bi ga branil. Svoj pogled dviga k nebu, a ve, da zaman – zanj je vse izgubljeno. Iz teme pada v še večjo temo. Dozdeva se mu, da je Boga za večno izgubil, tistega Boga, ki ga je tako ljubil. Ta misel mu povzroča nepopisno bolečino. Vendar se s tem ne želi pomiriti, poskuša se ozreti v nebo, vendar zaman – to mu zadaja še večjo bolečino. Favstina Kowalska
NIHČE NE MORE RAZSVETLITI DUŠE, ČE JO BOG ŽELI OBDRŽATI V TEMI-TO JE STANJE, ZA KATERO NE NAJDEM BESED-Favstina Kowalska
99 (47) Nihče ne more razsvetliti takšne duše, če jo Bog želi obdržati v temi. Živo in grozljivo čuti zavrženost od Boga. Iz njenega srca se trgajo boleči vzdihi, tako boleči, da jih noben duhovnik ne razume, če jih ni sam doživel. Poleg tega človek občuti še trpljenje od hudobnega duha. Satan se roga: »Vidiš, ali boš še naprej zvest? Zdaj imaš svoje plačilo, v naši oblasti si.« Satan ima le toliko oblasti nad človekom, kolikor mu Bog dopusti; Bog ve, koliko lahko zdržimo. – »Kaj imaš od tega samoodpovedovanja in od tega, da si zvest pravilu? Zakaj vsi napori? Od Boga si zavržen.« Beseda »zavržen« je kakor ogenj, ki prodira po vsakem živcu, skozi kosti in mozeg. Skoz in skoz prešinja vse bitje. Temu sledi vrhunec preizkušnje.
Človek nič več ne išče pomoči, zapira se vase in vse izgublja izpred oči, kakor da bi se vdal v trpljenje zavrženosti. To je stanje, za katero ne najdem besed. To je umiranje duše. Ko se mi je to stanje prvič približalo, me je moč svete pokorščine iztrgala iz njega. Učiteljica novink je bila tako preplašena nad mojim stanjem, da me je poslala k spovedi. Spovednik me ni razumel, nisem dobila niti sence tolažbe. Jezus, daj nam izkušenih spovednikov. Takoj ko sem povedala, da v duši trpim peklenske muke, mi je odvrnil, da ni zaskrbljen za mojo dušo, ker v njej vidi veliko Božjo milost. Od vsega tega nisem nič razumela, niti najmanjši žarek svetlobe ni prodrl v mojo dušo.
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Velikokrat sem napisala, DA V ŽIVLJENJU ČLOVEKA, (BOG ŽE VE), PRIDEJO TRENUTKI, KO TI NOBEN NA SVETU NE MORE POMAGATI. GA NI.
NI ČLOVEKA, KI BI NAREDIL NEKAJ, ČE BOG NE DOVOLI.
O tem govori tudi Joyce Meyer, ki je rekla, DA TISTI, KI SO SE ZATEKLI NAJPREJ K LJUDEM PO POMOČ, ŠE NIMAJO RESNEGA PROBLEMA V ŽIVLJENJU.
To popolnoma drži, če greš najprej samo k človeku, da ti bo pomagal, POTEM RES NE VEŠ KAJ JE HUDA STISKA, KAJ JE TRPLJENJE, KI GA BOG DOPUŠČA, DA PREČIŠČUJE DUŠO, GLEDE NA NAČRT, KI GA IMA S ČLOVEKOM. TAKŠNEMU ČLOVEKU NE MORE NOBEN NA SVETU POMAGAT, DOKLER BOG NE DOVOLI, oz. DOPUSTI, ALI PA SAM POMAGA, oz UREDI .
TUDI NOBEN ČLOVEK NA SVETU NE MORE RAZUMETI, ČE NI SAM ŠEL SKOZI TO.
ČLOVEK PREHAJA POD OBLAST PRAVIČNEGA
101 Jezus, ti veš, kako človek ječi, ko je v stiskah, zavit v temo, a vendar hrepeni, koprni po Bogu kakor izsušena usta po vodi. Umira in vene. Umira in ne umre, to je – ne more umreti. Njegovi napori so nični, saj je v oblasti močne roke. (48) Zdaj prehaja pod oblast Pravičnega. Vsi zunanji napori odpovedo. Vse, kar ga obkroža, molči. Kakor umirajoči izgublja vse zunanje – tako je človek osredotočen pod oblast pravičnega, trikrat svetega Boga. Kakor da bi bil vekomaj preklet. To je največji trenutek in samo Bog lahko človeka tako preizkuša, ker samo on ve, da človek more to prestati. Ko je duša prešinjena s takšnim peklenskim ognjem, jo prevzema obup. Moja duša je izkusila tak trenutek, ko sem bila v celici sama. Ko se je začela pogrezati v obup, sem čutila, da umiram; vzela sem križ in ga v rokah krčevito stiskala. Takrat sem čutila, da se mi duša ločuje od telesa; kljub temu, da sem hotela oditi k predstojnikom, mi je zmanjkalo moči. Izrekla sem zadnje besede: »Zaupam v tvoje usmiljenje.« Zdelo se mi je, kakor da bi s tem Boga spodbudila k večji jezi. Zapadla sem v obup in samo od časa do časa se mi je iz duše izvilo bolestno, neutolažljivo ječanje. Duša v smrtnem boju – mislila sem, da bom ostala v tem stanju, ker se z lastnimi močmi ne bi mogla rešiti. Vsaka misel na Boga je povzročala nepopisno morje trpljenja. Kljub temu je v duši nekaj, kar koprni k Bogu. A njej se zdi, da je to le zaradi tega, da bi še bolj trpela. Spomin na nekdanjo ljubezen, s katero jo je obdajal Bog, je zanjo le nova oblika trpljenja. Njegov pogled prodira skozi dušo in vse v njej zgoreva pod tem pogledom. Favstina Kowalska
NEKATERI LJUDJE SO RAZMIŠLJALI, ALI PA ŠE RAZMIŠLJAJO O TEM ALI SE BOG RAZODEVA, oz. GLOBLJEM SPOZNANJU BOGA
V duši človeka deluje Bog.
Glede na Božji načrt in PREDANOST POSAMEZNIKA, BOG DELUJE V DUŠI.
POGLEJMO, KAJ JE O TEM NAPISALA FAVSTINA KOWALSKA:
95 + GLOBLJE SPOZNANJE BOGA IN STRAH DUŠE
Na začetku se Bog daje spoznati kot svetost, pravičnost, dobrota ali usmiljenje. Človek ne spozna vsega naenkrat, ampak v posameznih prebliskih oziroma v približevanjih Boga. To ne traja dolgo, ker takšne svetlobe duša ne bi mogla prenesti. Med molitvijo človek spoznava sijaj te svetlobe, ki mu onemogoča moliti na dotedanji način. Ves trud in napor, da bi molil kakor prej, ostaja neuspešen. Popolnoma nemogoče je še naprej tako moliti kakor pred sprejetjem te svetlobe. Luč, ki se je dotaknila duše, živi v njej in nič je ne more ugasiti ali zatemniti. Ta sijaj spoznanja Boga človeka privlači in razplameneva ljubezen do njega. Ista svetloba pa daje obenem duši spoznati, kaj je ona sama. V višji svetlobi vidi vso svojo notranjost, kar jo preseneča in vznemirja. A ne ostaja v tem nemiru, ampak se začenja prečiščevati, poniževati in se pred Gospodom zmanjševati. Kolikor bolj se duša očiščuje, tem močnejša postaja svetloba, bolj zgoščena in vseprešinjajoča. Če se je duša zvesto in hrabro odzvala na prve milosti, jo bo Bog napolnil s svojo tolažbo in se ji dal okusiti. Človek včasih spoznava način notranjega srečanja z Bogom in se zelo veseli. Misli, da je že dosegel dano stopnjo popolnosti; ker so napake in slabosti v njem uspavane, misli, da jih nima več. Nič mu ni več težko – na vse je pripravljen. Začenja se potapljati v Boga in uživati njegovo blaženost. Nosi ga milost in se ne zaveda, da more priti čas preizkušenj in skušnjav. In res, takšno stanje ne traja dolgo. Pridejo tudi drugačni trenutki, a vendar moram pripomniti, da se duša bolj zvesto izroča Božji milosti, če ima razsvetljenega spovednika, kateremu vse zaupa.
»NA CAMINU SEM VSAK DAN JOKAL. PODOŽIVLJAL SEM BOLEZEN IN VSE, KAR SE JE ZGODILO PREJ« (Aleteia, 26. avgust 2023)
»ROMANJE JE ŽIVLJENJE V MALEM. VSAK DAN SI DRUGJE, VSAK DAN GREŠ DRUGAM«
DENIS MALAČIČ, prekmurska duša, je človek akcije. Spremljate ga lahko v prispevkih na Planet TV. V preteklosti pa ste njegov glas lahko slišali na številnih radiih. Svojo prvo oddajo je vodil že pri 16 letih. Zelo rad piše. Najraje pa se pogovarja z najbolj preprostimi ljudmi, ker je takšen tudi sam: fant s kmetije, ki je v življenju doživel že marsikaj. Tudi raka na modih pri le 30 letih. V intervjuju za Aleteio pa je obširno spregovoril tudi o svojih dveh romanjih na Camino – v Santiago de Compostelo.
Več o tem v pogovoru na: https://si.aleteia.org/2023/08/26/na-caminu-sem-vsak-dan-jokal-podozivljal-sem-bolezen-in-vse-kar-se-je-zgodilo-prej/
Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!
CERKEV KOT UČITELJICA MOLITVE IN VERE
Odlomek iz Apd 4,23-24.29-31
»Ko so ju izpustili, sta se vrnila k svojim in jim sporočila vse, kar so jima bili povedali véliki duhovniki in starešine. Ob njunih besedah so verniki enodušno povzdignili glas k Bogu in molili: »Gospod, ti si naredil nebo in zemljo in morje in vse, kar je v njih! […] In zdaj, Gospod, glej, kaj grozijo, in daj, da bomo tvoji služabniki z vso srčnostjo oznanjali tvojo besedo! Iztegni roko, da se bodo dogajala ozdravljenja in znamenja in čudeži v imenu tvojega svetega služabnika Jezusa!« In ko so odmolili, se je stresel prostor, kjer so bili zbrani; in vsi so bili polni Svetega Duha in so z vso srčnostjo oznanjali Božjo besedo.« (Apd 4,23-24.29-31)
Cerkev je velika šola molitve. Mnogi med nami so se naučili zlogovati prve molitve na kolenih staršev in starih staršev. Morda imamo spomin na mamo ali očeta, kako nas učita recitirati molitve pred spanjem. Ti trenutki zbranosti so pogosto tisti, ko starši slišijo od otrok kakšno osebno zaupanje in jim lahko dajo nasvet, navdihnjen po evangeliju. Pozneje na poti odraščanja pride do drugih srečanj, z drugimi pričevalci in učitelji molitve (prim. Katekizem katoliške Cerkve, 2686-2687). Prav je, da se jih spomnimo.
Življenje župnije in vsake krščanske skupnosti narekujejo bogoslužni časi in skupne molitve. Zavemo se, da je tisti dar, ki smo ga v otroštvu s preprostostjo prejeli, velika in zelo bogata dediščina ter da je izkušnjo molitve treba vedno poglabljati (prim. KKC, 2688). Oblačilo vere ni poškrobljeno, razvija se z nami; ni togo, raste; tudi preko trenutkov kriz in vstajenj. Še več: ni mogoče rasti brez trenutkov krize, kajti kriza omogoča rast. Za rast je nujno vstopiti v krizo. Dih vere je molitev: rastemo v veri toliko, kolikor se naučimo moliti. Po določenih življenjskih obdobjih se zavemo, da brez vere ne bi mogli ničesar in da je molitev bila naša moč. Ne samo osebna molitev, ampak tudi molitev bratov in sester ter skupnosti, ki nas spremljajo in podpirajo, ljudi, ki nas poznajo in ki jih prosimo, naj molijo za nas.
Uvodni del kateheze papeža Frančiška o Cerkvi kot učiteljici molitve in vere (14.4.2021)
Celotna kateheza na: http://arhiv.mirenski-grad.si/kateheza-cerkev-uciteljica-molitve
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
Poglabljajmo se v bistvene in temeljne prvine vere Cerkve
KAKO JE MOGOČE SPOZNATI BOGA S SAMO LUČJO RAZUMA?
Izhajajoč iz stvarstva, to je iz sveta in človeške osebe, more človek s samim razumom z gotovostjo spoznati Boga kot izvir in cilj vesolja in kot najvišjo dobrino, resnico in neskončno lepoto.
ALI JE DOVOLJ SAMA LUČ RAZUMA ZA SPOZNANJE SKRIVNOSTI BOGA?
Človek ima pri spoznavanju Boga zgolj z lučjo razuma mnogo težav. Vrhu tega ne more sam stopiti v notranjost božje skrivnosti. Zato ga je Bog hotel razsvetliti s svojim razodetjem ne samo glede resnic, ki presegajo človeško razumevanje, ampak tudi glede religioznih in nravnih resnic, ki same po sebi niso dostopne razumu, da jih morejo spoznati vsi brez težave, s trdno gotovostjo in brez primesi zmote.
Kompendij KKC 3 in 4
https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
Derek Prince – Temeljne resnice 10 – VEČNA SODBA
Pustimo torej začetni govor o Kristusu in se povzpnimo k popolnosti. Ne začenjajmo znova polagati temelja, namreč spreobrnjenja od mrtvih del in vere v Boga, nauka o krščevanjih, polaganju rok, vstajenju od mrtvih in večni sodbi. Heb 6,1-2
Ta zadnja temeljna doktrina se nanaša na Božje sodbe v zgodovini kot tudi na sodbe, s katerimi se bomo soočili, ko bomo prestopili v večnost. Pet Božjih načel je omenjenih glede Božje sodbe in vsa so zapisana v Pismu Rimljanom. Ta knjižica preiskuje štiri prizorišča sodbe v večnosti:
– Kristusov sodni stol
– sodbo Izraela
– sodbo poganskih narodov
– veliki beli prestol
Derek Prince ponazarja z vrsticami iz Svetega pisma različne vidike teh štirih sodb – kdo, kaj, zakaj. S tem nam razkrije skrite zaklade Svetega pisma.
BODITE NOSILCI MIRU IN DOBROTE V TEM SVETU
Dragi otroci! Danes vas kličem k dobremu. Bodite nosilci miru in dobrote v tem svetu. Molite,
da vam Bog da moč, da bi v vašem srcu in življenju vedno vladala upanje in ponos, ker ste božji
otroci in nosilci Njegovega upanja temu svetu, ki je brez radosti v srcu in brez prihodnosti, ker
nima srca odprtega k Bogu, ki je vaša rešitev. Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu!
Sporočilo Kraljice miru po vidkinji Mariji Pavlović Lunetti, 25. julij 2012
https://www.mladifest.com/medjugorje/obvestila/spor2.htm
Marija, Kraljica miru, prosi za nas!
MOLIMO:
Pod tvoje varstvo pribežimo,
o sveta božja Porodnica,
ne zavrzi naših prošenj
v naših potrebah,
temveč reši nas
vselej vseh nevarnosti,
o častitljiva in blagoslovljena Devica,
naša gospa, naša srednica,
naša besednica!
S svojim Sinom nas spravi,
svojemu Sinu nas priporoči,
svojemu Sinu nas izroči!
O MARIJA, BREZ MADEŽA IZVIRNEGA GREHA SPOČETA,
PROSI ZA NAS, KI SE K TEBI ZATEKAMO!
PRINCE DEREK TAKOLE GOVORI O BOŽJI BESEDI V SVETEM PISMU:
Derek Prince – Temeljne resnice 1 – Utemeljen na skali
Sveto pismo na mnogih mestih primerja krščansko življenje z gradnjo stavbe. Izhajajoč iz tega Derek jasno trdi, da temelj pogojuje velikost in tip stavbe, ki jo je mogoče postaviti. Naš temelj je Jezus, toda kopati moramo globoko in odstraniti vse, kar nas ovira pri tem, da bi spoznali Jezusa in hodili po Njegovih poteh. Sveto pismo je Božja beseda, ki je bila zapisana, Jezus pa je Božja beseda, ki se je utelesila, oba pa se popolnoma ujemata. Pet pomembnih dejstev, ki se jih moramo zavedati:
– kdor je poslušen Božji besedi, velja za pravega učenca,
– ljubezen je motivacija za poslušnost,
– Oče ljubi tiste, ki so poslušni Njegovi besedi
– skozi Božjo besedo, ki se je držimo in smo ji poslušni, se manifestira Kristus,
– skozi Božjo besedo Oče in Sin skupaj prebivata pri učencu.