Nasvet

Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…


Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

9.748 Responses to Nasvet

  1. Miro says:

    ZGODBA DRUŽINE, KI JE NAMESTO ENEGA ČUDEŽA OB POGOVORU S PATROM PIJEM PREJELA KAR TRI (Aleteia)

    MOŽ JE BIL AGNOSTIK IN SE JE ZELO TRUDIL PREPRIČATI SVOJO ŽENO, DA BI BIL OBISK PATRA PIJA ZGOLJ ABSURDNO VRAŽEVERJE, DOKLER SAM NI BRUHNIL V JOK ZARADI ČUDEŽA, KI GA NIHČE NI PRIČAKOVAL

    V knjigi Pater Pij, neznani čudeži najsvetejšega stigmatika avtor José Maria Zavala opisuje zgodbo ženske, ki je bolehala za rakom.

    Nekega dne je prosila moža, naj jo pelje k patru Piju, da bi jo ozdravil. Mož pa je bil agnostik in jo je poskušal prepričati, da je to absurdno vraževerje. Nazadnje je ob njenem vztrajanju popustil z besedami: “Peljal te bom k patru Piju, ne bom pa vstopil v cerkev. Počakal te bom zunaj.”

    Ona, mož in sin so prispeli do cerkve. Tam so srečali veliko ljudi, ki so pobožno molili rožni venec. Bolnica je občudovala to veliko vero vernikov in čakala na pogovor z duhovnikom.

    Ko je prišla na vrsto, se je pogovorila s patrom Pijem in mu povedala o svojem življenju in bolezni. Duhovnik jo je blagoslovil in vprašal, kdo je deček, ki jo je spremljal. Takoj, ko je odgovorila, da je to njen sin, je pater Pij poklical dečka in mu dejal: “Pojdi k vratom in povej očetu, da ga kličem.”

    Ko je deček prišel do cerkvenih vrat in očetu povedal, da ga kliče pater Pij, je njegov oče bruhnil v jok. V cerkev je vstopil na kolenih in tako prišel do sredine svetišča. Nekdo mu je poskušal pomagati in ga vprašal, kaj se dogaja, ta pa mu je odgovoril, še vedno ves v solzah: “Pater Pij je prosil mojega sina, naj me pokliče.”

    Verniki so se spogledali in ga vprašali: “Kaj je v tem posebnega, da je sin poklical očeta?” Moški je izjavil, globoko ganjen: “Moj sin je bil gluhonem.”

    Pater Pij je posredoval pri Bogu, da je ozdravil žensko, pa tudi spreobrnil njenega moža. Družina, ki je prosila svetega duhovnika za čudežno ozdravitev mame, je tako dodatno prejela dva nepričakovana čudeža: dar govora in sluha za sina in vere za očeta.

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2023/09/01/zgodba-druzine-ki-je-namesto-enega-cudeza-ob-pogovoru-s-patrom-pijem-prejela-kar-tri/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Sv. pater Pij, prosi za nas!

  2. Hvala says:

    Odgovor na :prosim za molitev a:

    Pravite da imate strah, notranji nemir, dogodki vas prizadenejo in zaradi tega nastane skrb..

    Glejte, Jezus je povedal s svojim Duhom Joyce Meyer o SKRBI:

    TAKOLE PRAVI: MOLITEV JE DOBRA POZITVIVNA SILA, SKRB PA SLABA-NEGATIVNA SILA.

    In ko molimo, potem pa zraven skrbimo, imamo strahove , SE NAŠA MOLITEV POMEŠA MED TE SKRBI itd.., SE MOLITVE IZNIČIJO. NI NAPREDKA.

    TESNOBA, pravi Yojce Meyer , JE DVOJNI DELEŽ SKRBI.

    Glejte, SVOJE STRAHOVE, NEMIR, TESNOBE, SKRBI IZROČAJTE JEZUSU. ON ZDRAVI!

    ČLOVEK IMA NEMIR V SEBI, KER SAM ŽELI REŠITI DOLOČENE ZADEVE, DOGODKE, SAM ŽELI VPLIVATI NA POTEK ŽIVLJENJA.

    KO ŽIVLJENJE IZROČIMO JEZUSU, ON SKRBI ZA NAS, ZA DOGODKE, ON SKRBI ZA POTEK ŽIVLJENJA, KER JE ON STVARNIK, GOSPODAR VSEGA!

    Človeški problem je od začetka sveta in do konca bo ta: DA ČLOVEK NE ŽELI BITI ODVISEN OD BOGA. ČLOVEK ŽELI ŽIVETI SVOBODNO, PO SVOJIH ODLOČITVAH.

    Ravno zaradi tega, ker ne želimo biti odvisni od Boga, SE NAM RUŠI MIR, VESELJE, LJUBEZEN, itd…

    JEZUS OSVOBAJA VSAKE ZVEZANOSTI ČLOVEKA.

    Ko se človek POPOLNOMA NJEMU IZROČI, BO ON NAPRAVIL V ČLOVEKU VSE TISTO, KAR IMA PRIPRAVLJENO, DA NAREDI.

    Ko človek dopusti JEZUSU, DA VODI ŽIVLJENJE BO ON ČISTIL DUŠO DA BO OČIŠČENA, POSPRAVLENJA IN SE BO SVETILA, POTEM BO IZGINIL NEMIR V SRCU, KER BO GOSPOD NAPOLNIL SRCE S SVOJIM SVETIM DUHOM.

    JEZUS JE NAROČIL FAVSTINI KOWALSKI:

    »Človeštvo ne bo našlo miru, dokler se z zaupanjem ne obrne k mojemu usmiljenju. … (Dn 300) Povej obolelemu človeštvu, naj se oklene mojega usmiljenega Srca, in napolnil ga bom z mirom.« (Dn 1074)

    MOLITE ROŽNI VENEC BOŽJEGA USMILJENJA.

    MOLITI TUDI OBNOVITEV KRSTNIH OBLJUB, v katerih so VPRAŠANJA:

    -SE ODPOVESTE GREHU, DA BOSTE ŽIVELI V SVOBODI BOŽJIH OTROK?

    – SE ODPOVESTE HUDEMU DUHU, KI JE ZAČETNIK IN VZROK GREHA?

    Itd………

    VSE DOBRO ŽELIM!

    • Miro says:

      VAS MUČI STRES? TU JE MOLITEV, KI VAS BO OSVOBODILA NEPOTREBNIH SKRBI (Aleteia, 22. januar 2018)

      SVETA FRANČIŠKA XAVIERA CABRINI PONUJA PRAVO MOLITEV ZA VAŠE STANJE

      Anksiozne motnje so najpogostejši tip duševnih bolezni v ZDA, tam te prizadenejo 18 odstotkov prebivalcev vsako leto. Številni se spopadamo z nekaterimi – bolj ali manj intenzivnimi – znaki, čeprav jih običajno preprosto imenujemo stres. Za številne je to vsakodnevna realnost, ki jo je težko premagati.

      Poleg ustrezne medicinske obravnave je tudi molitev lahko v veliko pomoč pri premagovanju stresa in tesnobe. V nadaljevanju ponujamo učinkovito molitev svete Frančiške Xaviere Cabrini, s katero Boga prosimo za pomoč, da bi nas osvobodil pretirane skrbi in naša srca napolnil s svojim mirom.

      MOLITEV ZA OSVOBODITEV OD STRESA IN STRAHOV

      Gospod,

      okrepi me z milostjo svojega Svetega Duha in mojo dušo napolni z mirom, da bom
      lahko prost vsakršnega nepotrebnega strahu in skrbi.

      Pomagaj mi, da si bom vedno želel tisto, kar je Tebi všeč, in da bo Tvoja volja tudi moja
      volja.

      Osvobodi me vseh mojih sebičnih želja in daj, da bom zaradi Tvoje ljubezni ostal skrit
      in neznan temu svetu, poznan pa le po Tebi.

      Ne dovoli, da bi dobro, ki ga storiš v meni in prek mene, pripisovali meni, ampak da bi
      me poznali le po moji šibkosti, vso slavo pa dajali Tebi. Da se bom tako iskreno odpovedal
      vsakršnemu bahanju, ki prihaja od sveta, in bom lahko dihal pravo in trajno slavo, ki
      prihaja le od Tebe.

      Amen.

      Povzeto po: https://si.aleteia.org/2018/01/22/vas-muci-stres-tu-je-molitev-ki-vas-bo-osvobodila-nepotrebnih-skrbi-in-strahov/

    • Hvala says:

      Spoštovani: a

      Redna molitev in življeje z zakramenti, izročitev Gospodu- skratka HOJA PO POTI SPREOBRNENJA BO PRINESLA SAD , DA BO JEZUS PODELJEVAL ČLOVEKU MILOSTI: PRENEHANJE STRAHU TESNOBE itd..

  3. Miro says:

    Ker je o duhovnem spremljanju (še) precej nevednosti, nepoznavanja … v branje in razmišljanje večkrat posredujem prispevke na to temo. Molimo: PRIDI, SVETI DUH …

    DUHOVNO SPREMLJANJE

    Duhovno spremljanje je osebna duhovna pomoč kristjanu. Udejanja se znotraj duhovnega pogovora med duhovnim spremljevalcem in spremljancem, ki želi razvijati globlji osebni odnos s troedinim Bogom znotraj različnih skupnosti, v katerih živi in deluje.

    Duhovni spremljevalec s svojim globokim, pristnim, empatičnim, spoštljivim, ljubečim in zaupljivim poslušanjem v moči Svetega Duha omogoča spremljani osebi, da zmore vedno bolj slišati sebe in ubesediti vse, kar nosi v sebi. Hkrati ji omogoča razločevati ter najti ljubečo in dejavno navzočnost Boga v vsem, kar sama živi, dela, čuti in misli. Pomaga ji doumevati, kako jo čaka tudi tam, kjer se ji zdi, da ga ni ali pa da ne bi smel obstajati v njenem življenju. Ob vsem tem ji je dano, da lahko vse to gleda in sprejema na Božji način in spoznava, kako jo želi v življenju voditi sam Bog Oče po Kristusu v Svetem Duhu. Tako bo lahko vedno bolj v polnosti živela, sprejela, ljubila in spoštovala sebe in druge, kakor jo sprejema Bog, in postopno našla smisel svojega življenja in veselje nad seboj in drugimi, svojo preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo. (p. Ivan Platovnjak DJ)

    https://duhovnosti.si/duhovne-spremljanje-in-duhovne-vaj/duhovno-spremljanje/

  4. Miro says:

    DUHOVNA MISEL

    PRAVO MERILO SRCA SE IMENUJE LJUBEZEN. ČE JE SRCE POLNO NEZAUPANJA IN SAMOLJUBJA,
    RAZUM NE BO NIKOLI NAŠEL POTI DO MIRU.

    Več misli Phila Bosmansa na: https://revija.ognjisce.si/iz-nasih-knjiznih-izdaj/90-misli-po-avtorjih/2622-misli-phila-bosmansa

    • Miro says:

      Pronicljive misli duhovnika Phila Bosmansa nam v marsičem trkajo na srce! Sprejeti jih in se po njih ravnati
      (čeprav nam morda ne ugajajo) je gotovo znamenje duhovne zrelosti. Njegove misli, osredotočene na ljubezen,
      mir, veselje … nas spodbujajo k radostnemu spolnjevanju BOŽJE VOLJE, da bi čedalje bolj pozabljali nase ter
      iz vsega srca ljubili Boga in bližnjega, kar je bistveno za pristno duhovno življenje.

      MOLIMO: PRIDI, SVETI DUH …

  5. Miro says:

    Poglabljajmo se v bistvene in temeljne prvine vere Cerkve. Molimo: Pridi, Sveti Duh …

    KAKŠEN POMEN IMAJO ZASEBNA RAZODETJA?

    Čeprav ne spadajo k zakladu vere, morejo pomagati, da bi živeli vero samo, če le ohranijo svojo tesno
    usmerjenost na Kristusa. Cerkveno učiteljstvo, ki mu pripada razločevanje takšnih zasebnih razodetij,
    zato ne more sprejeti takšnih, ki si domišljajo, da bodo presegla ali popravila dokončno razodetje, ki
    je Kristus.

    Kompendij KKC 10

    https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  6. Miro says:

    Čas, ki ga preživljamo ob umirajočem, je milostni čas tako za umirajočega kot za tistega, ki je ob njem.
    (misel iz pričujočega članka)

    HČERKINA IZKUŠNJA OB UMIRAJOČEM OČETU
    (Družina, 31. avgust 2023)

    OBJAVLJAMO OSEBNO PRIČEVANJE HČERKE, KI JE SPREMLJALA UMIRAJOČEGA OČETA IN OB TEM Z NJIM VZPOSTAVILA PRAV POSEBEN ODNOS.

    Svojo izkušnjo želim deliti, ker je bilo to eno najbolj čustveno intenzivnih obdobij mojega življenja, v katerem sem z umirajočim očetom vzpostavila odnos, po katerem sem pravzaprav hrepenela vse življenje. Odnos, v katerem se je razodel Bog.

    Moj oče je bil rojen v kmečki družini na Dolenjskem nekaj let pred začetkom druge svetovne vojne, bil je tretji od petih sinov. Otroštvo in mladost je preživljal v domačem kraju, ko pa je spoznal svojo ženo, mojo mamo, sta se preselila na Gorenjsko, kjer je dobil zaposlitev. Njegov stric je bil domobranec, ki je pobegnil v Argentino, zaradi tega je bil oče v domačem kraju nezaželen in je izgubil zaposlitev, kljub temu da je bil izobražen in prizadeven delavec. Ustvaril si je družino z dvema otrokoma, za katero je prizadevno skrbel in zagotovil meni in bratu ugodne pogoje za izobraževanje, življenje in osamosvojitev. Bil je delaven človek, ročno spreten, inteligenten in aktiven športnik. V mladosti je igral v narodnozabavnem ansamblu. V družbi je bil vesel in komunikativen, vendar pa je o sebi nerad govoril in svojih stisk ni delil z drugimi, čeprav se je navzven videlo, da ga kaj muči.

    Oče je zbolel za rakom, ko je bil star 78 let. Zaradi določenih simptomov, ki so nakazovali na bolezen, se je odločil za specialistični pregled, vendar je bil rak že v fazi, ki je kritična. Vseeno so se zdravniki odločili za operacijo, kemoterapija pa mu je bila odsvetovana, kar je tudi sprejel. Po tem, ko si je opomogel od operacije, je tri leta živel dokaj aktivno, nato pa so se simptomi ponovili, ker je bolezen napredovala. Po enem letu je oče umrl.

    VELIK ŠOK

    Ko sem izvedela za diagnozo, je bil to zame velik šok, vendar sem upala, da bo z operacijo bolezen premagana. V moji primarni družini se je vzpostavila drugačna dinamika odnosov. Z bratom sva vstopila v bolj intenziven medsebojni čustveni odnos, pa tudi v odnos z očetom in mamo. Pri meni so prišla na plan mešana čustva, kot so jeza, strah, sočutje, ljubezen. V začetku sem bila jezna na očeta, zakaj ni prej poiskal zdravniške pomoči in zakaj ni nič govoril o svojih težavah. Nekaj časa ga sploh nisem mogla obiskati, kar mi je tudi zameril. Vendar sem imela sama veliko notranjo stisko zaradi šoka, ki sem ga doživela ob tem, ko sem izvedela za očetovo bolezen. Šele po pogovoru z duhovnikom sem spet našla pot do sebe in do očeta.

    Očetovo razpoloženje se je od obiska do obiska spreminjalo. Včasih je bil pogovorljiv in je predvsem veliko govoril o spominih na otroštvo in na svoj študij. Veliko mu je pomenilo, da sem sedela ob njem in ga poslušala. Včasih se je ob mojem obisku razjokal in bil brez besed. Takrat sem čutila, da mu je odleglo, še posebej, ko sem mu rekla, naj kar joka, in sem ga ob tem držala za roko. Odleglo mu je tudi, kadar sem ga spominjala na to, kaj vse sem lepega doživela v svojem otroštvu, kje vse smo bili, kaj je ustvaril … Ko so se bolečine stopnjevale, se je občasno agresivno odzval name, ko sem se pojavila v njegovi bližini. Ko mu je bilo dovolj moje bližine, je to tudi nakazal ali pa povedal, da želi biti sam.

    Močno sem si želela, da bi očeta obiskal duhovnik, da bi se z njim pogovoril, vendar se o tem z njim nisem zmogla pogovoriti. Imela sem občutek, da bi zanj prihod duhovnika pomenil, da je smrt blizu. Zato sem mu večkrat rekla, da molim zanj in da sem dala za mašo za njegovo ozdravitev. Takrat se mi zdi, da sta bili v njegovih očeh hvaležnost in mir. Na omarico pri postelji sem mu položila mali leseni rožni venec, ki ga ni odstranil. Ta rožni venec je odnesel tudi s seboj v dom starejših, v katerem je preživel zadnji mesec pred smrtjo. Na pogrebu pa sem rožni venec položila v odprt grob k žari. Očeta do konca ni zapustila volja do življenja. Kljub bolečinam, ki so ga spremljale do konca in ko je že vedel, da se mu življenje dokončno izteka, me je ob mojem zadnjem obisku prosil, naj ga peljem v bolnišnico, ker bo umrl. Ob tem sem se sicer počutila nemočno, hkrati pa sem imela občutek, da mi je s tem izkazal prav posebno čast, da mu bom jaz lahko pomagala, in je v meni videl odrešitev. Čeprav je to izrazil na nenavaden način, sem se takrat z njim počutila prav posebej povezana.

    DOZOREVANJE

    Ob očetovem umiranju sem lahko spremljala celoten proces dokončnega dozorevanja človeka. V fizičnem smislu je telo odmiralo in postopoma izginjalo, v duhovnem smislu pa je doseglo vrhunec zemeljskega življenja, ki je hkrati pomenil uvod v novo življenje.

    Hvaležna sem za to obdobje, da se je lahko v njem odvijal ta proces na naraven način. Sčasoma podoživljam očetovo umiranje kot obdobje, ki zaključi življenjski proces od rojstva, otroštva, mladosti, aktivne dobe, staranja in usihanja. Še posebej podoživljam paralelo s spočetjem, nosečnostjo in rojstvom svojega sina. Tudi to obdobje je bilo milostno obdobje, čeprav polno bolečin, strahov, negotovosti. Hkrati pa obdobje, ko sem pospremila na svet svojega sina, ki sem ga dobila v dar od Boga.

    Še posebej bi rada položila na srce tistim, ki bodo brali mojo zgodbo, naj v umirajočem svojcu vidijo človeka, ki je v Božjih rokah, in da je čas, ki ga preživljamo ob umirajočem, milostni čas tako za umirajočega kot za tistega, ki je ob njem. Umiranje je proces, ki ga ne moremo in ne smemo zanikati, saj gre za del življenja vsakega človeka. Predvsem pa se mi zdi pomembno, da se moramo zavedati, da imamo pred sabo človeka, ki se poslavlja od tega sveta in si zasluži dostojanstveno slovo.

    Povzeto po: https://www.druzina.si/clanek/hcerkina-izkusnja-ob-umirajocim-ocetom

    Božje usmiljenje, mir umirajočim, zaupamo vate!

    • Hvala says:

      Zelo lepo opisano pričevanje, s poudarkom, kako smo različni , vsak je UNIKAT, USTVARJEN OD BOGA!. ČUDOVITO NAPISANO!

      Bil je človek, KI JE GLOBOKO V SEBI NOSIL STISKO, BREZ VEDNOSTI LJUDI.

      Velikokrat sem napisala, kako je pomembno, da SPOŠTUJEMO ŽELJE DRUGEGA, TUDI ČE NAM NI VŠEČ, ALI NI PO NAŠI VOLJI. Saj na ta način IZPOLNJUJEMO BOŽJO VOLJO. BOŽJO VOLJO V SPOŠTOVANJU MIŠLJENJA DRUGIH LJUDI, JE TEŽKO SPOŠTOVATI.

      Nekaj časa nazaj sem se pogovarjala s posvečeno osebo, ki je tako lepo povedala: BOG IMA RAD VESELEGA DAROVACA, NOBENEGA SILJENJA, TUDI DA BI SE NEKDO SILIL, ČE NE MORE ZVEČER MOLITI itd, VSE NAJ BO NAREJENO V VESELJU.

      Ja, res je , ČLOVEŠKA MISELNOST NAJ ODIDE IZ NAŠIH OKVIRJEV, PREVZAMIMO KRISTUSOV UM.

      • Miro says:

        MOLIMO:

        Gospod, napravi me za orodje miru:
        da bom ljubil – kjer me sovražijo,
        da bom odpuščal – kjer me žalijo,
        da bom družil – kjer je prepir,
        da bom govoril resnico – kjer je zmota,
        da bom prinašal vero – kjer me muči dvom,
        da bom vzbudil upanje – kjer trpinči obup,
        da bom tvojo luč prižgal – kjer vlada tema,
        da bom ustvarjal veselje – kjer domuje skrb.

        Gospod, naj gledam na to:
        ne da me bodo razumeli – ampak da bom jaz druge razumel,
        ne da bom ljubljen – ampak da bom ljubil,
        ne da me bodo tolažili – ampak da bom jaz druge tolažil.

        Kajti:
        kdor daje – ta prejema,
        kdor sebe pozabi – sebe najde,
        kdor odpušča – se mu bo odpustilo,
        kdor tu umre – se zbudi v večnem življenju.

        Gospod, naredi me za orodje svojega miru,
        da bom tja, kjer je sovraštvo, prinašal ljubezen;
        kjer vlada krivica, duha odpuščanja;
        kjer vlada nesloga, slogo;
        kjer vladajo zmote, resnico;
        kjer je dvom, zaupanje;
        kjer je obup, upanje;
        kjer je tema, svetlobo;
        kjer je žalost, veseljeGospod, naj si manj prizadevam,
        da bi bil potolažen, kot da tolažim;
        da bi me razumeli, kot da razumem;
        da bi me ljubili, kot da ljubim.

        Kajti ko dajemo, prejemamo;
        ko odpuščamo, nam je odpuščeno;
        in ko umiramo, dosežemo prerojenje;
        s smrtjo se rodimo za večno življenje v Kristusu,
        našem Gospodu.
        Amen.

        Molitev sv. Frančiška Asiškega

  7. Miro says:

    KAKŠEN JE DOBER DUHOVNI SPREMLJEVALEC? (Aleteia, 9. junij 2019)

    DOBER DUHOVNI SPREMLJEVALEC IMA PREDVSEM NASLEDNJE TRI LASTNOSTI: ISKANJE RESNICE, SPOŠTOVANJE SVOBODE DRUGE OSEBE IN DAR SVETOVANJA

    Čeprav duhovni spremljevalec ni psihoterapevt, je dobro, da ima vsaj osnovno poznavanje človeške psihologije, saj mu bo to pomagalo pri razločevanju in poslušanju druge osebe; pri vsem, kar je povezano z njenim čustvenim svetom in duhovnimi težnjami ter pri razlikovanju med žalostjo in obupom na eni in zadovoljstvom in tolažbo na drugi strani. Ne smemo pozabiti, da življenje duše ni omejeno na naša “duševna stanja”. Marsikdo zaradi pomanjkanja znanja in izkušenj duhovni pogovor zmanjša na prijazen psihološko čustveni pogovor, ki je brezploden za duhovno rast …

    Pri izbiri duhovnega spremljevalca zato bodite pozorni na tri pomembne lastnosti: da zna iskati resnico, da spoštuje svobodo drugega in da ima dar sveta.

    1. ISKANJE RESNICE

    Spremljevalec ni zgolj resonančno dno za vaša čustva. Ni zaupnik in se z vami ne bo vedno strinjal. Blag in mehkužen spremljevalec, ki vas bo zibal v tolažilnih besedah, bi vas prav lahko pustil strohneti v verskem sentimentalizmu. Svoje besede bo vselej prilagajal vaši naklonjenosti. Kakšno dobro mora v resnici iskati dober spremljevalec? Najvišje možno, tisto, ki je predmet kreposti ljubezni: večno življenje.

    Dejansko pri izbiri ni treba gledati na to, da duhovnika izberete med vašimi prijatelji; pomembno je, da nas zna poslušati in da mu lahko iskreno zaupate svoje življenje. Najlažje se je odpreti nekomu, ki nas sprejema takšne, kakršni smo in za katerega vemo, da ga odlikuje diskretnost. Četudi bi imeli najboljšega spremljevalca v mestu, vam ta ne bo mogel v ničemer pomagati, če se mu ne boste mogli zaupati.

    Duhovni spremljevalec je človek, ki nam pomaga rasti v krščanskem življenju v luči Svetega Duha. To pomeni, da nam v konkretnem življenju pomaga živeti in izpolnjevati Božjo voljo. Kdor si pošteno zastavi naslednje vprašanje: “Dobri učenik, kaj naj storim, da dosežem večno življenje?”, mu mora znati spremljevalec brez oklevanja odgovoriti: “Zapovedi poznaš …” Resnico, ki jo iščete skupaj z duhovnim spremljevalcem, boste našli v luči razodetja in nauka Cerkve. Spremljevalec vas pozna, ve za vaše težnje in šibkosti ter pozna težave, s katerimi se spopadate. Ve tudi, kje mora vztrajati in kje ne sme popustiti. V težkih trenutkih vam zna spregovoriti po resnici in vas zaustaviti, kadar ste na nevarni poti.

    2. SPOŠTOVANJE SVOBODE

    Skušnjava po moči in duhovni nadvladi nad spremljano osebo je stvarna. Vedno znova moramo pokazati in opozoriti na duhovne zlorabe na tem področju. Spremljevalčeva vloga ni v tem, da izbira in se odloča namesto vas, še manj v tem, da bi naredil tisto, kar bi morali storiti vi sami. V takšnem primeru vam ne pomaga rasti v svobodi, temveč vas podreja svoji volji. Takrat vas ne spremlja, ampak vam ukazuje. Vsako spremljanje (naj bo poklicno, duhovno ali psihološko) mora človeku pomagati k vse večji svobodi. Pri duhovnem spremljanju pa gre sploh za najvišjo obliko svobode, za svobodo Božjih otrok, ki se skušajo združiti z njegovo ljubečo voljo.

    3. DAR SVETOVANJA

    Kolikor je svetovalec moder, toliko velja njegov nasvet. Prepričajte se, da so sodbe vašega spremljevalca zanesljive. Dominikanec pater Chéry (1902-1977) je o dobrem spovedniku dejal naslednje: “Raje imejte bistrega in uravnovešenega duhovnika kot nekoga, ki je morda bolj goreč, a manj preudaren. Izberite si takšnega spremljevalca, da vas njegova navzočnost ne bo hromila, ki vam bo lahko kakor oče, razumevajoč, sposoben razumeti vaš primer in se zanj zanimati, ki je odprt do različnih življenjskih situacij, trden v svojih sklepih in dobronameren v nasvetih.”

    Še zadnji nasvet dominikanca pri izbiri spremljevalca? Vztrajnost. “Če ga najdete, ga zlepa ne zamenjajte. Ostanite sicer svobodni za morebitno drugo izbiro, naj vaše odločitve ne zamaje najmanjša sled nejasnosti, nečimrnosti ali zahtevnosti. Vztrajajte, dokler nimate jasnega dokaza, da ne napredujete v njegovem spremstvu, kljub vašim zvestim in trajnim prizadevanjem.”

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2019/06/09/kaksen-je-dober-duhovni-spremljevalec/

    Slava tebi, Jezus, ti si čudoviti Svetovalec!

    • Miro says:

      V rubriki PROSIM ZA MOLITEV se s svojimi prošnjami oglaša več trpečih oseb s hudimi težavami
      v osebnem, zakonskem, družinskem … življenju. Moj nasvet bi bil: Molite k SVETEMU DUHU, da
      boste z Njegovo pomočjo izbrali izkušenega duhovnega spremljevalca, ki vam bo lahko pomagal v
      vaši konkretni življenjski situaciji. Še bolj točno in resnično: GOSPOD JEZUS vam bo pomagal po
      tem spremljevalcu. Prosim, da se sami prepričate o resničnosti zapisanih besed.

      Za dejavno sodelovanje z Božjo milostjo že zdaj molimo:

      PRIDI, SVETI DUH

      Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
      vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
      Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
      prenovil boš obličje zemlje.

      Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
      razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
      bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
      vselej radi sprejemali njegove spodbude.
      Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

      Slava tebi, Jezus, ti si čudoviti Svetovalec!

  8. Miro says:

    DUHOVNO SPREMLJANJE NI ODKRITJE 21. STOLETJA, AMPAK KORENINI V SKUPNOSTI JEZUSA IN NJEGOVIH UČENCEV

    Hrepenenje sv. Frančiška Asiškega, da bi hodil po Kristusovih stopinjah, je tudi danes živo navzoče v mnogih, ki želijo v vsakdanu najti Njega – Pot, Resnico in Življenje. Frančiškovo nenehno iskanje Boga v vsem, kar ga je obdajalo in v vseh, ki jih je srečeval in s katerimi je živel, nam je v navdih pri razbiranju govorice Boga, ki nas vsakega posebej kliče po imenu in vztrajno ponavlja, da smo dragoceni v Njegovih očeh. Duhovno spremljanje ni odkritje 21. stoletja, ampak korenini v skupnosti Jezusa in njegovih učencev. Še več, sega v samo učlovečenje, ko Bog človeku v Jezusu Kristusu daruje samega sebe in vtisne svetu neizbrisni pečat ljubezni. Od trenutka učlovečenja naprej nam ostaja gotovost, da nismo sami. Bog vstopa v naše življenje po različnih znamenjih, dogodkih, težavah in radostih življenja in po osebah.

    Več o duhovnem spremljanju na: https://www.duhovno-spremljanje.si/spremljanje/

  9. Miro says:

    Poglabljajmo se v bistvene in temeljne prvine vere Cerkve. Molimo: Pridi, Sveti Duh …

    KAKŠNE SO PRVE STOPNJE BOŽJEGA RAZODETJA?

    Bog že v začetku razodeva samega sebe prvim staršem, Adamu in Evi, ter ju vabi k notranjemu občestvu s samim seboj. Po njunem padcu ne prekine svojega razodetja in obljubi odrešenje za vse njune potomce. Po potopu sklene z Noetom zavezo med seboj in vsemi živimi bitji.

    KAKŠNE SO NASLEDNJE STOPNJE BOŽJEGA RAZODETJA?

    Bog izvoli Abrama. Pokliče ga, naj odide iz svoje dežele, da bo iz njega naredil “očeta mnogih narodov” (1 Mz 17,5) in mu obljubi, da bo v njem blagoslovil “vse rodove na zemlji” (1 Mz 12,3). Ljudstvo Abrahamovih potomcev bo nosilec očakom dane božje obljube. Bog oblikuje Izrael kot svoje izvoljeno ljudstvo, reši ga iz egiptovske sužnosti, z njim sklene sinajsko zavezo in mu po Mojzesu da svojo postavo. Preroki naznanjajo korenito odrešenje ljudstva, zveličanje, ki bo vključevalo vse narode v novi in večni zavezi. Iz izraelskega ljudstva, iz rodu kralja Davida se bo rodil Mesija: Jezus.

    KAKŠNA JE POLNA IN DOKONČNA STOPNJA BOŽJEGA RAZODETJA?

    Ta stopnja je uresničena v njegovi učlovečeni Besedi, Jezusu Kristusu, ki je srednik in polnost razodetja. Kristus, edinorojeni učlovečeni Božji Sin, je popolna in nepresegljiva Očetova Beseda. S poslanjem Sina in z darom Duha je razodetje v polnosti dovršeno, tudi če bo morala vera Cerkve v potekanju stoletij postopoma dojemati ves njegov daljnosežni pomen.

    Kompendij KKC, od 7-9

    https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  10. Miro says:

    VESELJE JE EDEN OD TEMELJNIH DAROV SVETEGA DUHA. KOT PRAVI TOMAŽ AKVINSKI, JE VESELJE POVEZANO Z LJUBEZNIJO. ČLOVEK SE VESELI SREČE DRUGEGA

    »Dober humor lahko poglablja odnos z Bogom, slab humor pa ta odnos poslabšuje, rahlja. Veselje je eden od temeljnih darov Svetega duha. Kot pravi Tomaž Akvinski, je veselje povezano z ljubeznijo. Človek se veseli sreče drugega. Veselje je globoko zakoreninjena posledica človekove povezanosti z Bogom. Ob tem začutim pravo radost bivanja.

    Zdi se mi, da kristjana lahko hitro zanese in misli, da so resnost, molitve na samem najboljša drža, čeprav pa je resnica, da v samotnosti lahko hitro prileze potrtost, občutek kislosti življenja. Ni čudno, da pravimo, da se kristjani včasih držimo tako, kot da bi bili krščeni s kisom, ne z vodo.

    Na svoj smisel za humor gledam kot na duhovni dar, je tudi odgovornost, da ta dar delim, ga darujem drugim. Kakšna čistost veselja je v malem otroku, ko zagleda znan obraz, mamo, očeta. Smeh je naraven, globoko v nas. Z zdravim humorjem poživljamo sebe in druge. To je del zdravja, človekovega ravnotežja. Saj pravi pregovor, da dan, ko se nisi nasmejal, je izgubljen.«

    Silva Matos: Veselje in duhovno življenje

    Več o njenem pogledu na veselje na: https://prvi.rtvslo.si/podkast/duhovna-misel/19842238/174882042

    Slava tebi, Jezus, ti si naše Veselje!

      • Miro says:

        PRIPOROČIMO SE SVETEMU DUHU ZA VEČ VESELJA V ŽIVLJENJU:

        Dragi Sveti Duh,

        zahvaljujem se Ti za številne blagoslove v mojem življenju. Hvala Ti, da nenehno deluješ v njem,
        čeprav tega mnogokrat ne vidim ali čutim.

        Sveti Duh, prosim Te, še naprej me vodi in prehodi z menoj vso pot do moje dokončne zmage.

        Tvoja beseda v Psalmu 16, 11 pravi: Daješ mi spoznati pot življenja; polnost veselja je pred tvojim obličjem, večne radosti na tvoji desnici.

        Gospod, pred Teboj priznavam, da me večkrat premagajo negativne misli in mračno razpoloženje,
        in zaradi njih ravnam v nasprotju s svojo vero.

        Danes molim v veri in želim, da me Ti, Sveti Duh, napolniš s svojim veseljem.

        V Pismu Rimljanom 14, 17 prebiram: Kajti Božje kraljestvo ni jed in pijača, marveč pravičnost, mir
        in veselje v Svetem Duhu.

        V svoje življenje želim sprejeti tvoje neizmerno veselje. Želim prebivati v tvojem kraljestvu. Prosim,
        nauči me, kako naj gledam onkraj vsega negativnega, kar me obdaja, in v svoji notranjosti ohranjam veselje.

        Gospod, tvoje veselje je drugačno od vsega, kar lahko ponudi ta svet.

        Samo tvoje veselje mi lahko da moč, kot je zapisano v Nehemijevi knjigi 8,10:

        Dalje jim je rekel: »Pojdite, nasitite se s tolstim mesom in se napijte sladkega vina. Pošljite delež
        tudi tistemu, ki nima nič pripravljeno. Kajti svet je ta dan našemu Gospodu. Ne bodite žalostni,
        kajti Gospodovo veselje je vaša moč.« (Neh 8,10)

        Zato me zdaj vzemi v svoje naročje. Sprejmem življenje v resnični radosti in želim biti združen
        v občestvu s teboj danes in vselej.

        V Jezusovem Imenu.

        Amen!

        Jutranja molitev, Operando

        https://operando.org/jutranja-molitev-daj-mi-veselja/

Dodaj odgovor za Hvala Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja