Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…
Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.
| Cookie | Duration | Description |
|---|---|---|
| cookielawinfo-checkbox-analytics | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics". |
| cookielawinfo-checkbox-functional | 11 months | The cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional". |
| cookielawinfo-checkbox-necessary | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary". |
| cookielawinfo-checkbox-others | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other. |
| cookielawinfo-checkbox-performance | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance". |
| viewed_cookie_policy | 11 months | The cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data. |
BREZ PONIŽANJA NI PRAVE PONIŽNOSTI (ob odlomku 2 Sam 15−16)
DOKLER NISI SPOSOBEN NOSITI NA RAMENIH PONIŽANJA, NISI PONIŽEN
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Davidovo ponižanje je za papeža Frančiška pot do prave ponižnosti. Naslanja se na dogodek, ko Davidov sin Absalom proti njemu organizira upor. V tistem trenutku David ne misli nase, ampak na to, kako rešiti ljudstvo, tempelj, skrinjo zaveze. In zbeži. David pa ni ponižan samo s porazom in begom, ampak tudi z žalitvijo. Med begom ga namreč mož po imenu Šimí preklinja in pravi, da je Gospod obrnil nanj vso kri Savlove hiše, na mestu katerega kraljuje. V nesreči si, ker si krvoločnik, mu pravi. David ga pusti, naj preklinja, čeprav ga njegovi možje hočejo braniti.
Gospod mu je naročil, naj preklinja, in morda bodo te žalitve ganile Gospodovo srce in ga bo blagoslovil, pravi David.
David je šel na Oljsko goro, kar je po papeževih besedah napoved Jezusovega vzpona na Kalvarijo, ko bo daroval svoje življenje – žalilo se ga bo, odstranili ga bodo. Vse to kaže na Jezusovo ponižnost. Papež pravi, da včasih razumemo ponižnost kot hojo s sklonjeno glavo. Kot mu je rekla nekoč neka redovnica: »Ponižna sem, a nikoli ne ponižana!« Prav to je lahko hlinjena ponižnost, ki ne rešuje in ne varuje srca. Dokler nisi sposoben nositi na ramenih ponižanja, nisi ponižen. Za papeža prave ponižnosti ni brez ponižanja. (29. januar 2018)
Papež Frančišek je velik poslušalec Besede in njen spreten razlagalec. S svojimi mislimi nas spodbuja k poglobljenemu branju in odkrivanju, da je Božja beseda živa in dejavna ter presoja misli in vzgibe srca. Zahvaljujemo se ekipi Radia Vatikan, ki dovoljuje objavo besedil z njihove spletne strani. Revija Slovenskega bibličnega gibanja -2018 š.t 2
BOG ODPUŠČA SKESANEMU GREŠNIKU
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
ALI PROSIMO BOGA, DA SE ZGODI NJEGOVA VOLJA ALI NAŠA?
Naše prošnje naj bodo odraz pristne vere. V prvi vrsti je molitev slavljenje Njega, ki je dobri Oče. Vera je tudi vztrajna molitev, a ne brez stalnega razmišljanja, ali prosimo, da se zgodi Njegova ali naša volja ali iščemo svoje ali Božje kraljestvo.
Naše prošnje naj bodo odraz pristne vere. V prvi vrsti je molitev slavljenje Njega, ki je dobri Oče. Vera je tudi vztrajna molitev, a ne brez stalnega razmišljanja, ali prosimo, da se zgodi Njegova ali naša volja ali iščemo svoje ali Božje kraljestvo.
Današnji evangelij pa lahko razumemo kot povabilo k nadaljevanju razmišljanja o veri in molitvi, in sicer ob molitvi očenaš. Naslednja prošnja v očenašu je zelo preprosta in nam najbolj domača: daj nam danes naš vsakdanji kruh. Ker nam kruha ne manjka, Boga v tej prošnji verjetno vsi po vrsti prosimo za najrazličnejše stvari. In prav je tako, le ne pozabimo, na prve tri poudarke.
Potem pa sledi prošnja: odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom. V evangeliju smo slišali, kako sta molila farizej in cestninar. Ustavimo se za hip ob Jezusovem primeru. Farizej pred Bogom ponosno našteva, v čem vse je boljši od drugih in se Mu za to zahvaljuje, cestninar pa svojega pogleda niti ne upa dvigniti k Bogu in se kesa svojega greha ter priznava svojo majhnost. Jezus svari pred napuhom in vabi k ponižnosti.
Če se vrnemo k prošnji v očenašu, se vprašajmo, ali je mogoče, da bi farizej odpuščal svojim bližnjim? Mislim, da ne. Glede na to, da je vedno boljši, bo drugi vedno kriv in mu ne more v resnici odpustiti. Kje je težava? Farizej se pred Boga postavi kot njemu enak. Bog ni vsemogočen in on sam ni ubogi hlapec, ki je naredil, kar je mogel. V njem ni čutiti, da želi izpolniti Božjo voljo, ampak se ima za tistega, ki ve, kaj se mora zgoditi.
Torej je v farizejevi molitvi najprej težava, da je pozabil, kdo je Bog. Iz tega sledi, da ne vidi prav svojega bližnjega. V veliki meri najbrž drži, da je v marsičem boljši od cestninarja. Vendar pozablja, da je vse, kar je prejel, dar od Boga. Na bližnjega bi moral gledati v luči tega daru. Spomnimo se na priliko o talentih. Jezus pravi, da je eden dobil pet talentov, drugi dva, tretji pa enega. Za realen pogled na bližnjega zadošča preprosto vprašanje: Ali veš, koliko talentov si prejel ti in koliko tvoj bližnji? Mislim, da tega ne ve nihče od nas. Torej ne moremo biti sodniki nad drugim.
Drugo merilo pogleda na bližnjega, ali pa tudi pomoč v molitvi in pri odpuščanju, nam je lahko misel o naših ranah. Ta samo poglobi razmišljanje o talentih. Vemo, da smo vsi ranjeni. Določene rane izvirajo iz otroštva, druge iz različnih okoliščin. Če nas že zanese v primerjanje kakor farizeja, je prav, da se vprašamo, ali vemo, iz kakšnih ran izvira drža našega bližnjega. Če je bil zlorabljen kot otrok, če je doživljal nasilje, če je doživljal vojne grozote, ali se lahko zgražamo nad njegovimi grehi?
Prava molitev nas vabi, da vidimo v drugem svojega brata, ki nam je enak. Ne enak po sposobnostih ali krepostih. Enak nam je po božji podobi, ki je v njem, po Očetu, ki ga je ustvaril, in to zadošča, da se nad njega ne postavljamo. (Mirenski grad)
KO MOLITE ZA LJUDI, KI SO VAS PRIZADELI, KER JE TAKO NAROČIL JEZUS, NE MORETE BITI JEZNI NA NJIH IN HKRATI MOLITI ZA NJIH.
POTREBNO SE JE OSREDOTOČITI NA JEZO, ZAMERO IN UŽALJENOST IN BOŽJO BESEDO PREMIŠLJEVATI TAKO DOLGO, DA BO TA ODPRAVILA JEZO, ZAMERO itd.. DA ČLOVEK PREJME MILOST.
JEZUS JE REKEL:
LJUBITE SVOJE SOVRAŽNIKE
(Mt 5,38–48; 7,12a)
27 »Vam pa, ki poslušate, pravim: Ljubíte svoje sovražnike, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo.
28 Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molíte za tiste, ki grdo ravnajo z vami.
32 Če ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno priznanje vam gre? Saj tudi grešniki ljubijo tiste, ki njih ljubijo.
TO JE ZELO TEŽKO, VENDAR Z BOŽJO POMOČJO JE VSE MOGOČE . TAKO JE POTREBNO DELATI, ČE ŽELITE, DA GOSPOD USLIŠI VAŠE MOLITVE.
POTREBNO SE JE PONIŽATI, PRAVI JEZUS. TAKO KOT SE JE ON SAM PONIŽAL.
Filipljanom Filipljanom 2,5-12
To mislite v sebi, kar je tudi v Kristusu Jezusu.
6 Čeprav je bil namreč v podobi Boga,
se ni ljubosumno oklepal svoje enakosti z Bogom,
7 ampak je sam sebe izpraznil
tako, da je prevzel podobo služabnika
in postal podoben ljudem.
Po zunanjosti je bil kakor človek
8 in je sam sebe ponižal
tako, da je postal pokoren vse do smrti,
in sicer smrti na križu.
9 Zato ga je Bog povzdignil nad vse
in mu podaril ime,
ki je nad vsakim imenom,
10 da se v Jezusovem imenu
pripogne vsako koleno bitij
v nebesih, na zemlji in pod zemljo
11 in da vsak jezik izpove,
da je Jezus Kristus Gospod,
v slavo Boga Očeta.
JEZUS SE JE PONIŽAL IN IZPOLNIL VOLJO OČETA, BREZ PONIŽANJA NI USPEHA.
SLOVO OD DOMA
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
V Mojzesovi knjigi beremo, da bo mož zapustil očeta in mater, se pridružil ženi in bosta postala eno telo. Kljub izrednemu poudarku, ki ga tradicija daje domu in družini, že Stara zaveza pričakuje, da mož zapusti očeta in mater, sicer v zakonski zvezi ne more z ženo postati eno. (Mirenski grad)
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Ja, res je, ČE MOŽ NE ZAPUSTI OČETA IN MATERE, V ZAKONSKI ZVEZI NE MORE Z ŽENO POSTATI ENO!
STARŠI NAJ NE “VEŽEJO OTROK NASE” OTROCI SO BOŽJI DAR, SO OD BOGA IN ZA VSAKEGA OTROKA IMA BOG NAČRT, ŽIVIMO PO BOŽJI BESEDI, POTREBNO BO DAJATI ODGOVOR BOGU!
JEZUS PRAVI, DA SE MORAMO ODPOVEDATI SAMEMU SEBI-SVOJI VOLJI IN SAMOVOLJI, ČE NE NE MOREMO HODITI ZA NJIM.
NE IŠČIMO SVOJIH ŽELJA IN UGODNOSTI, GLEJMO NA DRUGEGA, SAMO TAKO RAVNANJE JE PRAVA LJUBEZEN!
JEZUS JE REKEL:
Matej 16,24
24 Tedaj je Jezus rekel svojim učencem: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj.
KDOR ŽELI, DA BOG OSTAJA V NJEM IN ON V BOGU, NAJ IZPOLNJUJE ZAPOVEDI, TUDI DA SE ODPOVE SAMEMU SEBI. NA TAK NAČIN IZKAZUJE LJUBEZEN BOGU.
DAROVI SVETEGA DUHA NAM POMAGAJO PRI SPREJEMANJU PRAVIH ŽIVLJENJSKIH ODLOČITEV (Aleteia)
SVETI DUH NAM POMAGA USMERJATI POGLED IN NAM OMOGOČA, DA STVARI VIDIMO Z BOŽJEGA ZORNEGA KOTA
Kje nas bo našel “žarek svetlobe” Svetega Duha, ki naj ga vneto iščemo v življenju, kot nas spodbuja binkoštno bogoslužje? Najprej pozabimo na predstave o nekakšnem čudežnem razsvetljenju: “Goreče bom molil k Svetemu Duhu in bom v Svetem pismu, ki ga bom odprl na naključni strani, našel vse odgovore za svoje težave!”
Drži, da nas Sveti Duh razsvetljuje predvsem z darom vere in razuma, z darovoma, ki ju Gospod namenja vsem svojim otrokom, in smisel tega daru je, da ga ne nadomestimo s čim drugim, temveč da ga pravilno uporabimo: “žarek”, ki ga iščemo, bo vodil naš pogled in nam omogočal, da bomo stvari videli z Božjega zornega kota, v njihovem naravnem in nadnaravnem stanju.
Primer: ob koncu izobraževanja bo mladenič prosil Svetega Duha, naj ga razsvetli v zvezi z življenjsko usmeritvijo v prihodnosti. Ne prosi ga, naj namesto njega izbere poklic zdravnika ali inženirja, temveč naj ga ponese nazaj v duhu njegovega krsta, da bo njegova odločitev del brezpogojne pripravljenosti za sledenje Kristusu.
In za to mora Sveti Duh v njem “popraviti, kar je izkrivljenega, ozdraviti, kar je ranjenega, omehčati, kar je otrdelo, in ogreti, kar se je ohladilo”. Toda kako lahko sprejmemo ta ogenj Svetega Duha?
TRI TOČKE, NA KATERE SE LAHKO OBRNEMO PO POMOČ PRI SPREJEMANJU SVOJIH KRŠČANSKIH ODLOČITEV
Jezus nam je pokazal tri načine, na katere nas je obdaroval, in nam s tem pripravil tri točke, na katere se lahko obrnemo po pomoč pri sprejemanju svojih odločitev.
Prva je vest njegovih učencev, sposobnost, da okoliščine ocenimo z Božjimi očmi: “Tolažnik pa, Sveti Duh, ki ga bo Oče poslal v mojem imenu, on vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal” (Jn 14,26).
Druga je Božja beseda, ki “se ne more razvezati” (Jn 10,35).
Tretja je Cerkev, ki jo je Jezus postavil na Petru in apostolih, in “prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas” (Apd 1,8).
To dejansko pomeni: če želimo svoje odločitve sprejemati pred Bogom, mora biti naš izhodiščni položaj trden sklep, da sledimo Jezusu v vseh življenjskih okoliščinah (pri tem nam lahko zelo koristijo dobre duhovne vaje).
Nato pa med različnimi razumnimi hipotezami poiščemo tisto, ki se zdi najbolj dosledna z besedami, ki so zapisane v Svetem pismu, in nas bo približala Kristusu.
Sveto pismo nedvomno ne govori konkretno o tem, ali naj nekdo postane zdravnik ali inženir, nakazuje pa nam smernice, prek katerih nas ta dva poklica vodita proti večnemu življenju.
Na koncu moramo še preveriti, ali je naša odločitev v skladu s tem, kar Cerkev izkuša in nas uči danes. Seveda ni stvar škofa, da odloči, ali naj postanemo inženir ali zdravnik, v vsakem primeru pa smo člani krščanskega občestva, katerega temeljne izbire naj bi bile del naših osebnih izbir.
Pomislimo, recimo, na pomen cerkvene navzočnosti v zdravniških poklicih ali pa na pomen družbenega nauka Cerkve v življenju podjetja.
Tu poklic nenadoma postane poslanstvo, in če ga razumemo kot navdih Svetega Duha, smo lahko prepričani, da bo tudi on navzoč s svojimi “sedmimi svetimi darovi” in nam bo omogočil, da ga izkusimo “v Božjo slavo in za zveličanje sveta”.
Povzeto po: https://si.aleteia.org/2021/06/13/darovi-svetega-duha-nam-pomagajo-pri-sprejemanju-pravih-zivljenjskih-odlocitev/
Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni!
SE VAM ZDI, DA BOG NE USLIŠI VAŠIH MOLITEV? (Aleteia)
NISTE EDINI, KI TAKO ČUTITE. IN NE, TO NE POMENI, DA VAM BOG NOČE DATI TISTEGA, ZA KAR PROSITE
Molimo in molimo, toda odgovor na naše molitve prihaja tako dolgo … če sploh pride. Zakaj se zdi, da naša molitev ni uslišana, da je sploh nihče ne sliši?
V določenem pogledu nas to ne bi smelo presenetiti glede na to, kaj naš Gospod uči o molitvi v svojih prilikah, ko poudarja vztrajnost prijatelja, ki pozno ponoči pride prosit za tisto, kar potrebuje (Lk 11,5-13), in vztrajnost moledujoče vdove pred upornim sodnikom (Lk 18,1-8). In seveda znameniti primer svete Monike, ki je 17 let molila za spreobrnjenje svojega sina Avguština.
Smisel molitve ni “dobiti stvari”, temveč rasti v zaupnosti in povezanosti z Bogom. Molitev je proces očiščevanja. Bolj molimo, bolj se spreminjamo. In Bog lahko dovoli, da naše prošnje Njemu trajajo še nekaj časa, ker želi, da mu s to navado postanemo podobni.
Evagrij Pontski, duhovni učitelj iz 4. stoletja, takole svetuje:
Ne vznemirjajte se, če od Boga takoj ne prejmete tistega, za kar prosite. On vam želi dati nekaj boljšega — da boste vztrajali v molitvi. Kaj je namreč lepšega kot uživati Božjo ljubezen in biti v občestvu z njim?
Vztrajnost v molitvi nam daje jasnejši in resničnejši občutek za to, po čemer resnično hrepenimo, in povečuje našo zmožnost, da sprejmemo vse, kar nam Bog želi podariti. Ko so bile molitve njegove matere uslišane, je sveti Avguštin zapisal:
Naš Gospod in Bog hoče, da z molitvami udejanjamo svojo željo, da bi bili sposobni prejeti to, kar nam je pripravljen dati. Njegov dar je resnično zelo velik, toda naša sposobnost je premajhna in preveč omejena, da bi ga lahko sprejeli. Zato nam Sveto pismo naroča: “Povečajte svoje želje.”
Naša pripravljenost, da vztrajamo v molitvi, preobrazi tudi najbolj trdovratne dele naše osebnosti. Častitljivi Ludvik iz Granade je zapisal: “Pogosto je presenetljivo videti dramatično spremembo, ki se zgodi, ko oseba začne resno in zvesto udejanjati molitev. Oseba je lahko raztresena, živahna, žalostna ali ravnodušna, toda že po razmeroma kratkem času vsakdanje molitve je lahko sprememba tako velika, da se zdi povsem drugačna.”
MOLIMO – in vztrajajmo v molitvi — s cerkvenim učiteljem svetim Gregorjem iz Nareka:
Pomagaj mi, da pri tej nalogi ne bom jalov
kot sejalec, ki zaman trosi semena v nerodovitno zemljo.
Prizanesi mi, da ne bom
rodoviten brez porodnih bolečin,
vzdihoval brez solza,
meditiral brez glasu,
oblak brez dežja,
si prizadeval brez uspeha,
klical, ne da bi bil slišan,
molil, ne da bi bil uslišan,
ječal, ne da bi bil potolažen,
moledoval, ne da bi mi pomagali,
tlel brez vonja
in te videl, ne da bi bil izpolnjen.
Povzeto po: https://si.aleteia.org/2023/04/26/se-vam-zdi-da-bog-ne-uslisi-vasih-molitev/
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
ZAKAJ NAŠE MOLITVE NISO USLIŠANE
ORIGEN-CERKVENI UČITELJ se sprašuje po vzrokih, zakaj naše molitve niso uslišane: »Razlog, zakaj naše želje in naše molitve niso uslišane je v naši pomanjkljivosti, torej v dejstvu, da naše misli niso v skladu z našimi dejanji.« (Hozana.si)
POKLICANI, DA BI ŽIVELI!
Danes, ko je tradicionalni molitveni dan za nove duhovne poklice, se z veseljem pridružimo molitvam v ta namen. V Jezusovem imenu prosimo našega nebeškega Očeta, naj pošlje delavcev na svojo žetev.
https://radio.ognjisce.si/sl/266/novice/36987/povezani-v-verigi-molitve-za-nove-duhovne-poklice.htm
MOLIMO:
Gospod Jezus Kristus,
veliki in večni Duhovnik,
žalostno je tvoje srce,
ko gledaš ovce brez pastirja.
Zato v tvojem imenu in po tebi
prosimo nebeškega Očeta,
naj pošlje delavcev na svojo žetev.
Jezus, ljubitelj čistosti,
pomagaj krščanskim staršem vzgajati
njihove otroke v duhu požrtvovalnosti.
Daj, da bodo velikodušno darovali
za tvojo službo tiste, ki jih ti kličeš.
Učitelj apostolov,
izberi med našo mladino tiste,
ki nam bodo darovali daritev svete maše,
delili svete zakramente,
molili in se za nas žrtvovali.
Dobri pastir, varuj jih pred
zunanjimi in notranjimi nevarnostmi.
Daj jim stanovitnost v svetem poklicu,
da postanejo duhovniki po tvojem srcu.
Naj polni vere in ljubezni do tebe
in tvoje svete Cerkve
nesebično posvetijo vse svoje moči
ohranjanju in širjenju tvojega kraljestva
v neumrljivih dušah.
Mati Marija, varuj naša semenišča,
da pride iz njih mnogo svetih duhovnikov,
ki bodo ohranili našemu narodu zaklad svete vere.
Amen.
(molitev za duhovne poklice, rkc.si)
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!
POSLUŠAJMO BOŽJO BESEDO IN ŽIVIMO V NJENI MOČI
BLAGOR ČLOVEKU, KI NE HODI PO NASVETU KRIVIČNIH, NE STOPA NA POT GREŠNIKOV
IN NE POSEDA V DRUŽBI POROGLJIVCEV. (Ps 1,1)
Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=788&t=5#Posmehljivost
Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!
KAKO MOLITI? SEDEM NASVETOV JANEZA PAVLA II. (Aleteia)
SE TEŽKO SPRAVITE K MOLITVI? PREBERITE SEDEM PREPROSTIH IN NAVDIHUJOČIH NASVETOV JANEZA PAVLA II.
Naša srca so ustvarjena za ljubezen in zahvaljevanje, vendar je nad nami včasih nekakšen debel zastor, ki nam to otežuje. Ni živega duhovnega življenja brez redne in potrpežljive molitve. Dobra novica je, da lahko poiščemo navdih pri velikih Božjih pričevalcih, pri svetnikih, ki so se naučili moliti skozi preizkušnje in trpljenje. Njihova edinstvena modrost nas lahko vodi, nas spodbuja in nas uči moliti.
SVETI JANEZ PAVEL II., VELIKI MOLIVEC
Kdor je bil navzoč pri maši s svetim Janezom Pavlom II., se spomni, kako je ta dobil novo razsežnost in se v premišljevanju globoko spremenil. Molil je večkrat na dan in vneto prosil za svet ter se vse bolj približeval Bogu.
Molitev mu je pomagala premagati težke življenjske preizkušnje, že od mladosti dalje v deželi, ki so jo zasedli nacisti, v letih bojev s poljsko Cerkvijo in vse do konca njegovega papeževanja. Sveti Janez Pavel II. je o molitvi veliko pisal, med svojimi nagovori je zanjo pogosto dajal nasvete, še posebej mladim.
Več njegovih nasvetov, ki vam bodo vlili pogum za molitev, v priloženi galeriji na:
https://si.aleteia.org/2018/07/07/kako-moliti-sedem-nasvetov-janeza-pavla-ii/
Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
Sv. Janez Pavel II., prosi za nas!