Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…
Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.
| Cookie | Duration | Description |
|---|---|---|
| cookielawinfo-checkbox-analytics | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics". |
| cookielawinfo-checkbox-functional | 11 months | The cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional". |
| cookielawinfo-checkbox-necessary | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary". |
| cookielawinfo-checkbox-others | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other. |
| cookielawinfo-checkbox-performance | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance". |
| viewed_cookie_policy | 11 months | The cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data. |
POSLUŠAJMO BOŽJO BESEDO IN ŽIVIMO V NJENI MOČI
»Ne sodite, da ne boste sojeni! S kakršno sodbo namreč sodite, s takšno boste sojeni, in s kakršno mero merite, s takšno se vam bo merilo. Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš? Ali kako moreš reči svojemu bratu: ›Pústi, da vzamem iver iz tvojega očesa,‹ če imaš sam bruno v očesu? Hinavec, odstrani najprej bruno iz svojega očesa in potem boš razločno videl odstraniti iver iz očesa svojega brata.« (Mt 7,1-5)
https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+7%2C1-5&id13=1&pos=0&set=2&l=sl
Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!
ZAKAJ MORAMO VSI KRISTJANI ODPUŠČATI?
PAPEŽ FRANČIŠEK nas spodbuja, naj premišljujemo o preprostih, a globokih Jezusovih besedah:
»Ne sodite, da ne boste sojeni. Ne obsojajte, da ne boste obsojani. Odpuščajte in odpuščeno vam bo«
(delno povzeto po sedmem poglavju iz Matejevega evangelija).
Papež poudarja: »Vsi kristjani moramo odpuščati! Zakaj? Ker je bilo odpuščeno vsem, čisto vsakomur
od nas tukaj. Skozi svoje življenje smo čisto vsi potrebovali Božje odpuščanje – in če lahko Bog odpusti
nam, zakaj ne bi mi smeli in zmogli odpustiti drugim? Smo mar večji od Boga?«
Več o mislih papeža Frančiška na: https://www.iskreni.net/papez-francisek-ne-sodite-in-ne-obsojajte-temvec-odpuscajte/
Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
Iz priloženega članka velja posebej izpostaviti še sklepno duhovno spodbudo:
NAJ NAM TOKRATNE BESEDE PAPEŽA FRANČIŠKA ŠE DOLGO OSTANEJO V MISLIH OB VSAKDANJIH SREČANJIH Z DRUGIMI!
MOLITEV VESELJA IN LJUBEZNI, ki jo je zapisal duhovnik Peter, naj bo kot priporoča ga. Milena, vsak dan vodilo za naše misli:
Gospod, zahvaljujem se ti za vse, kar mi podarjaš. Veselim se tvoje ljubezni. Naj bo moje veselje nad tvojo ljubeznijo, veselje tudi za druge. Naj bo moje prizadevanje za dobro vsem v spodbudo. Vem, ti si z menoj. Hvala ti! Naj me skrbi ne vznemirjajo in begajo. Naj izražam svoje želje tebi in se ti v molitvi in prošnjah zahvaljujem. Tvoj mir naj bo v meni in mojih prijateljih. Mir, ki presega moj razum naj varuje moje srce in moje misli v Kristusu Jezusu. Naj bo v mojih mislih vse, kar je resnično, kar je vzvišeno, kar je pravično, kar je čisto, kar je ljubeznivo, kar je častno, kar je krepostno in hvalevredno. Tvoja milost naj me vodi po poti tvoje ljubezni v trpljenju in veselju. In Bog miru bodi z mano. Amen.
http://arhiv.mirenski-grad.si/molitev-veselja-ljubezni
Slava tebi, Jezus, ti si naše Veselje!
Krasna molitev, spodbuja nas k radostnemu življenju v Gospodovi moči! Kot pravi sv. Pavlin Nolanski, podarjajmo v veselju in z radostjo bomo prejemali Gospodove darove!
DUHOVNA MISEL
MOLI KRATKO PA DOBRO! TAKŠNE MOLITVE SO DRAGI KAMENČKI,
KI SI JIH NABIRAŠ ZA NEBEŠKO KRONO. (blaženi Anton Martin Slomšek)
Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
POSLUŠAJMO BOŽJO BESEDO IN ŽIVIMO V NJENI MOČI
TREZNI BODITE IN BUDNI! VAŠ NASPROTNIK HUDIČ HODI OKROG KAKOR RJOVEČ LEV IN IŠČE,
KOGA BI POŽRL. UPRITE SE MU, TRDNI V VERI. SAJ VESTE, DA PRAV TAKŠNO TRPLJENJE PRENAŠAJO
VAŠI BRATJE, KI SO PO SVETU. (1 Pt 5,8-9)
Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=3&zf=1753&t=5#V+sku%9Anjavi
Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!
MOLITEV JE ODNOS, NE FORMULA
Piše: Nace Volčič, Operando
ALI BI LAHKO REKLI NEKEMU ČLOVEKU ’PRIJATELJ’, ČE VAS POKLIČE SAMO TAKRAT KADAR VAS POTREBUJE?
Povabi vas na kavo in vam razlaga samo o sebi. Vi ga poslušate pol ure, eno uro, morda še več, izveste vse, tudi tisto, kar ne bi bilo treba, in ko konča, vas pogleda in vpraša:
“Kaj pa ti …”
Zajamete sapo, da bi še vi kaj povedali o sebi, a on nadaljuje:
“… misliš o vsem tem?”
Saj ne, da ne bi radi poslušali, ampak kdo bi se počutil dobro v odnosu, ki gre samo v eno smer?
Pravo prijateljstvo je dvosmerna pot in dvosmerna komunikacija.
In zdaj obrnimo situacijo in pomislimo, kako komuniciramo z Bogom.
Na tisoče knjig je napisanih o molitvi. Beseda ‘molitev’ je eden najbolj uporabljenih izrazov, ki jih ljudje vpisujejo v Google, da bi našli navdih ali prave besede za Boga.
Tudi pri Operandu vsako jutro objavimo molitev, s katero lahko začnete svoj dan in vzpostavite dialog z Bogom.
Ampak vse to je lahko samo pomoč in prvi korak, saj molitev po mojem mnenju nikoli ne bi smela biti formula, ki jo uporabimo, da dosežemo nek rezultat.
In Boga prav tako ne bi smeli dojemati kot neko ‘višjo inštanco’, kamor se obračamo samo takrat, ko nekaj potrebujemo.
Namesto kakšne poučne knjige o molitvi bi bilo včasih dovolj, da pogledamo, kako spontano k Bogu molijo otroci.
Neka starša sta nekoč napisala o svoji hčerki, potem, ko je prejela prvo obhajilo. Vrnila se je v klop in bilo je očitno, da se je močno zatopila v molitev. Po maši sta jo vprašala, o čem je molila. Odgovorila jima je:
“Molila sem za mamico in atija, in tudi za mojega tečnega bratca! Potem sem Jezusu zapela pesmico, in mu povedala zgodbico o duhcu.”
Otroci molijo tako neposredno in neformalno, o tem, kar se jim dogaja, kar jim je všeč in kar jih zanima.
Še dobro se spomnim dvajset let nazaj, ko sem spoznal Jezusa in se spreobrnil v krščanstvo.
Molitve sem se najprej lotil tako, da sem iz knjižnice vzel vse, kar je bilo napisanega o njej. Ni mi bilo žal, to je bil čas močnega navdiha in spoznanj.
Ko sem prvič molil rožni venec, se me je izkušnja tako močno dotaknila, da sem se odločil, da ga bom molil ne le enkrat, ampak vsak dan dvakrat. Skoraj dve leti sem vztrajal pri tem. Včasih je bila molitev zelo občutena, včasih odsotna, včasih zgolj zdrdrana, a sem vztrajal.
Postopoma mi je postala zgolj in samo še rutina, nekaj na kar sem se pač navadil. Ni me več odpirala, ampak mi je ta navada sčasoma postala celo v breme. Opažati sem začel, da je že dolgo več ne molim zato, da bi se iskreno povezal z Bogom.
Lahko rečem, da je bila neke vrste fiksacija. Nisem je želel opustiti, ker sem se nekje zadaj bal, da bi to porušilo mojo duhovnost, moj odnos z Bogom in bi s tem zamrlo vse lepo, kar sem izkušal kot kristjan.
Oči mi je odprl moj takratni duhovni spremljevalec, ko mi je dobesedno ukazal, naj prekinem s to svojo rutino. Zaupal sem mu pomisleke, a me je pomiril:
“Ne boj se, najprej moraš odnehati, da boš videl, ali se boš res duhovno zapustil, kot se bojiš. Mogoče pa se boš sprostil in osvobodil. Poizkusi moliti spontano, takrat ko to čutiš in na način kot to čutiš.”
Sledil sem nasvetu in kot takrat mlad kristjan spoznal, da Bog nima uradnih ur in predpisanih molitvenih obrazcev, na katere se odziva.
Spoznal sem, da je bilo moje vztrajanje pri tej radikalni odločitvi zgolj vsakokratno lovljenje tistih prvih milostnih občutkov in ne toliko iskrena želja po odnosu z Bogom, kar naj bi molitev v resnici bila.
Molitev je odnos, odnos pa ne more biti definiran, nima obrazca in formule. Je tekoč in je domena srca.
Kot je dejala sveta Tereza Avilska:
“Molitev ni nič drugega kot prijateljstvo z Bogom.”
In evangeličan Josh McDowell:
“Bog pozna tvoje srce. Zanj niso toliko pomembne besede, ki jih izgovarjaš, ampak odnos tvojega srca.”
Vem, da je še vedno veliko ljudi, ki se k Bogu obrača na način, kot da bi bil ta nekje daleč stran.
Saj, ne da bi bilo z vsakokratnim: “Dragi dobri Bog. Tukaj Jože Novak iz Ribnice…” kaj narobe. Vseeno, Bog je tukaj in zdaj. Brez posebnega vljudnostnega olepšavanja mu lahko kadarkoli povemo karkoli.
Karkoli!
In ne le naštevanja, kar potrebujemo in kar želimo, da naredi v našem življenju. Tako kot tudi prijatelja ne zasujemo s prošnjami za usluge, takoj ko reče ‘živjo’ po telefonu.
Glede na to, da Bog že ve, kaj potrebujemo še preden mu to povemo na glas, je lahko dovolj že zgolj:
“Zgodi se Tvoja volja.”
Nikoli ne smemo pozabiti; imamo prijatelja, ki nas želi poslušati in se rad pogovarja z nami. Prepričan sem, da je vesel že samo, če pomislimo nanj, kaj šele če mu odpremo srce, mu spregovorimo in tudi mi prisluhnemo, kar nam želi povedati.
Povzeto po: https://operando.org/molitev-je-odnos-ne-formula/
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
Poglabljajmo se v bistvene in temeljne prvine vere Cerkve. Molimo: Pridi, Sveti Duh …
V KAKŠNEM SMISLU JE BOG RESNICA?
Bog je Resnica sama in kot takšen se ne vara in ne more varati. Bog “je luč in v njem ni nobene teme” (1 Jn 1,5). Večni Božji Sin, učlovečena Modrost, je bil poslan na svet, “da bi pričeval za resnico” (Jn 18,37).
NA KAKŠEN NAČIN BOG RAZODEVA, DA JE LJUBEZEN?
Bog se razodeva Izraelu kot tisti, čigar ljubezen je močnejša od očetove ali materine ljubezni do svojih otrok ali od ljubezni ženina do svoje neveste. Bog “je Ljubezen” sam v sebi (1 Jn 4,8.16), ki se popolnoma in zastonjsko podarja in ki “je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi svet po njem zveličal” (Jn 3,16-17). Ko Bog pošilja svojega Sina in Svetega Duha, razodeva, da je Bog sam večno izmenjavanje ljubezni.
Kompendij KKC, 41-42
https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
MOLIMO ZA DAR VERE
https://katoliska-cerkev.si/media/datoteke/121205%20-%20Molitev%20za%20dar%20vere.pdf
BOŽJE USMILJENJE, NESKONČNO V VSEH SKRIVNOSTIH VERE, ZAUPAMO VATE!
ZELO JE POTREBNO PAZITI KAJ GOVORIMO LJUDEM, KI JIH IMENUJEMO PRIJATELJE.
Osebnih zadev o družini ponavadi ne govorimo ljudem, ki jih ne poznamo dobro, čeprav mislimo, da so prijatelji.
Delimo pomoč in znanje drugim. ČLAN DRUŽINE ALI PA OTROCI LAHKO PRIDOBIJO TEŽKE RANE V ODNOSU, KI MU PRAVIJO-PRIJATELJSTVO.
Poznam veliko zgodb, ki so končale ne tako kot bi želeli, KER SO BILI PREVEČ ZAUPNI. Potem pa pride življenjska preizkušnja , in zadeve se razčistijo.
Favstina Kowalska je o tem veliko pisala. Njo je posebej vznemirjalo zatekanje k kakršnem koli brezplodnem pogovoru.
Tudi Bog lahko odstrani OSEBO OD NAŠIH POGOVOROV, ČE NAM BI TO ŠKODILO.
V ŽIVLJENJU JE POTREBNO RES SPREJETI DEJSTVO, DA NISMO KOPIJE, AMPAK JE VSAK UNIKAT OD BOGA USTVARJEN.
Kar smatramo, da je za nekoga dobro in lepo, RAJŠI VPRAŠAJMO TISTO OSEBO, KAJ BI RADA. BI SE RADA POGOVARJALA ALI BI BILA TIHO, oz. KAJ ŽELI.
JEZUS JE REKEL FAVSTINI KOWALSKI, DA Z MOLKOM DOSEŽE ZMAGO. KADAR MORA ČLOVEK BITI TIHO, NAJ BO TIHO.
SPOŠTUJMO ZNAČAJ IN ŽELJE POSAMEZNIKA.
Obstajajo ljudje, ogromno jih je po svetu, ki so rajši ure in ure sami, UŽIVAJO V SAMOTI, PREMIŠLJEVANJU, OPAZOVANJU NARAVE, itd..itd…… VSAK ČLOVEK JE UNIKAT.
FAVSTINA KOWALSKA JE NAPISALA TAKOLE:
V TRPLJENJU SPOZNAMO, KDO NAM JE PRAVI PRIJATELJ. PRAVA LJUBEZEN SE MERI S TOPLOMEROM TRPLJENJA. (Dn 342).
Nekje sem prebrala:
V NAJHUJŠIH ČASIH SVOJEGA ŽIVLJENJA BOSTE SPOZNALI PRAVI OBRAZ LJUDI, KI PRAVIJO, DA JIM JE MAR ZA VAS.
Ja, res je. Kako trd je padec OB SPOZNANJU, KI SE POKAŽE, KO JE ČLOVEK V HUDI STISKI IN GA NEKATERI SAMO GLEDAJO IN UBOŽCA ŠE PRIZADEVAJO S SVOJIMI NASVETI….
FAVSTINA KOWALSKA JE REKLA TAKOLE:
OD ČLOVEŠKIH BITIJ NIČ NE PRIČAKUJEM, ZATO NE DOŽIVLJAM NOBENIH PREVAR, VEM, DA JE ČLOVEŠKO BITJE SAMO PO SEBI UBOGO-IN KAJ NAJ BI OD NJEGA PRIČAKOVALA?
766 O moj Jezus, ti veš, koliko truda je treba, da bi se odkrito in iskreno družili s tistimi, pred katerimi naša narava beži, ali s tistimi, ki so nam hote ali nehote prizadeli bolečino – po človeško je to nemogoče. V takšnih trenutkih si bolj kot kadar koli prizadevam odkriti v tisti osebi Gospoda Jezusa in zaradi Jezusa storim vse za tiste osebe. Pri takih dejanjih je ljubezen čista, takšna vaja v ljubezni daje duši stanovitnost in moč. Od človeških bitij nič ne pričakujem, zato ne doživljam nobenih prevar, vem, da [je] človeško bitje samo po sebi ubogo (180) – in kaj naj bi od njega pričakovala? Bog mi je vse, vse želim ocenjevati glede na Boga. ( Dn 766).
Gospa Hvala, kako rada prebiram vaše zapise. Prav tako od drugih. Ta zapis pa me je spodbudil, da zapišem svojo izkušnjo. Jaz pa sem že kar nekaj časa nazaj, kakšne 3 leta nazaj, spoznala, da se moji prijatelji, ki jih imam za res bližnje, težko veselijo mojega uspeha oz. če mi gre dobro. Takrat sem večkrat deležna prikritih poniževalnih komentarjev. Dolgo dolgo sem potrebovala da sem prišla do tega spoznanja in vedno sem se jaz počutila zelo slabo ob tem. Če pa sem imela probleme in stiske, pa so bili vsi tako dobri z mano, me spodbujali, pomagali.
In dejansko sem, podzavesto, vedno “igrala” žrtev. Ker sem vedno želela samo, da bi me ljudje imeli radi, bili dobri z mano, želela sem si njihove potrditve, sprejetosti, spoštovanja..
A vedno znova spoznavam, da sem pri tem kot vreča brez dna. Nikoli mi ne bo dovolj potrditve..
Če pa usmerim moj pogled na Boga..se moja duša umiri, se počuti sprejeto, kot nikoli v življenju. A kaj ko vedno znova pogled uide..
Spoštovana Minako!
Lepo pozdravljena, tudi sama zelo rada prebiram vaše zapise, ker govorite odkrito in realno stanje, ki se vsak dan pojavlja v družbi.
Govorite zelo konkretno o preoblemih, mnenjih, kar ima zelo rada.
Glejte, tako kot ste napisala. ČLOVEKA SPOZNAŠ TAKRAT, KO IMAŠ STISKO. TAKRAT SE POKAŽE, KDO JE PRAVI PRIJATELJ, TAKRAT SE RAZKRIJE RESNICA, KI JE DRUGAČE ZAVITA V PAPIR HINAVŠČINE IN NAVIDEZNIH PRIJAZNIH BESED, BREZPLODNEGA GOVORJENJA, KI JE ZELO ŠKODLJIVO.
Sama ste prišla do RESNICE IN BRIDKEGA SPOZNANJA O LJUDEH. Veste, zahvalite se JEZUSU, DA VAM JE PODELIL MILOST TEGA SPOZNANJA.
Nekateri dolga leta živijo za prijatelje, na vsakem koraku jim ugodijo, SAMO DA NE BI OSTALI BREZ NJIH.
Mogoče leta in leta NE SPOZNAJO RESNICE.
Glejte , PRAVO POMOČ IN LJUBEZEN VAM BO IZKAZAL TISTI ČLOVEK, KI BO V VAŠI STISKI, PROBLEMIH RESNIČNO POKAZAL POMOČ IN TRPEL ZA VAS.
PRAVI PRIJATELJI NIKOLI NE BODO ŠIRILI O VAS GOVORICE, KI JIH VEDO. PRAVI PRIJATELJI NE GOVORIJO KAKO VAS IMAJO RADI, AMPAK VAM TO DOKAŽEJO Z DEJANJEM.
Glejete, BOG JE USTVARIL VSAKEGA ČLOVEKA POSEBEJ-KOT UNIKAT. Različni smo zato, ker je ON TAKO HOTEL, DA BOMO S POTRPEŽLJIVOSTJO DRUG DO DRUGEGA PRESKAKOVALI ŽIVLJENJSKE OVIRE NA TEM SVETU, ne da bi drugega silili v nekaj, za kar mu BOG NI PODELIL DAROV.
Kak moder nasvet je napisala Favstina: OD ČLOVEŠKIH BITIJ NIČ NE PRIČAKUJEM, ZATO NE DOŽIVLJAM NOBENIH PREVAR, VEM, DA JE ČLOVEŠKO BITJE SAMO PO SEBI UBOGO-IN KAJ NAJ BI OD NJEGA PRIČAKOVALA?
Res je, mi vsi smo samo uboga bitja in šele Z BOŽJO POMOČJO SKUPAJ LAHKO ŽIVIMO Z LJUDMI V NORMALNEM ODNOSU.
Zato vedno ponavljam, VSE IZROČATI JEZUSU, ON BO OB SVOJEM ČASU DELIL MILOSTI.
Dam vam še en čudovit nasvet, KI GA JE TUDI NAPISALA FAVSTINA: NE BEŽITE NIKOLI PRED TRPLJENJEM, AMPAK Z JEZUSOM V ROKI HODITE SKOZI VIHAR NA MORJU.
Noben človek ne more biti zares srečen v srcu, če NI SPREJEL TRPLJENJA, ČE NE SPRJME, KAR MU GOSPOD DAJE.
Res je, določen čas je potrebno zelo trpeti, VENDAR MILOSTI, KI JIH JEZUS DELI PO TRPLJENJU SO DRAGOCENI BISERI.
To se ne da opisati s človeškimi besedami. Vsak, ki to želi okusiti, naj se sam prepriča.
Glejte ga. Minako: OBRNITE SE NA JEZUSA IN MOLITE IN GA PROSITE, NAJ VAM ON V ŽIVLJENJU POŠLJE PRAVE PRIJATELJE, PRED KATERIMI BOSTE NASTOPILA TAKŠNA KOT STE V RESNIICI IN VAS BODO TUDI ONI RADI IMELI TAKŠNO KOT STE.
Radi vas bodo imeli, ker ste UNIKAT OD BOGA, NE PA ZARADI OSEBNIH KORISTI ALI PA ŠIRJENJA ŠKODLJIVEGA GOVORJENJA.
Zahvaljujem se vam, ker ste napisala svoje doživetje, vem da je ogromno ljudi s temi problemi, vendar jih ne razčiščujejo z JEZUSOM, niti ne napišejo.
Napišite še kaj!
BOG NAJ VAS IN VAŠE BLAGOSLOVI IN VARUJE!
Spoštovana Minako!
Naj še dodam: KO ČLOVEK IZROČI JEZUSU ŽIVLJENJE, IZROČA TUDI PODROČJA, ZA KATERE ŽELI, DA JIH JEZUS VOD IN SKRBI IN TAKO SE POČASI NAVAJAMO, DA RES ON ZA VSE SKRBI IN SE ODREKAMO SVOJIM SAMOVOLJNIM ODLOČITVAM IN SVOJI SKRBI. .
Kadar pademo-grešimo v tej zadevi, da NE ZAUPAMO JEZUSU IN RAVNAMO KLJUB TEMU PO SVOJIH ODLOČITVAH, po tem naredimo SVETO SPOVED.
Z vsako spovedjo, če je iskreno obžalovanje, se lažje odpovemo grehu in z JEZUSOM rešujemo vse zadeve.
TAKO TUDI JEZUSU IZROČIMO ISKANJE PRIJATELJEV, KI SO PRIMERNI ZA NAS. TO VE SAMO JEZUS, KATERI PRIJATELJ BO ZA NAS .
Sama imam tudi primer: Jaz ne iščem prijateljic. Ker “prijateljica” je lahko vsaka oseba, ki jo srečaš, pozdraviš, in če te prosi za pomoč, pomagaš, če lahko.
Gospod mi je pripeljal na pot osebo, ki je verna, itd…pridna, itd..Včasih sva poklepetali med kavo o splošnih zadevah , služebnih itd..
Vendar je prišel dan, ko je to osebo Gospod odstranil od mene, On že ve zakaj. Skupnih pogovorov ne potrebujemo, dobroto in usmiljenje pa lahko izkazujemo ne glede na prijateljstvo.
PRETEPANA NAJSTNICA JE MOLILA ZA SPREOBRNJENJE SVOJE MATERE. ZGODILO SE JE NA DAN NJENE SMRTI (Aleteia, 22.1.2020)
LAURA VICUNA JE ODRAŠČALA V TEŽKIH RAZMERAH, A KLJUB TEMU NI IZGUBILA VERE V BOGA. VES ČAS SVOJEGA KRATKEGA ŽIVLJENJA JE MOLILA ZA SPREOBRNJENJE SVOJE MATERE. TA SE JE NA DAN LAURINE SMRTI RES SPREOBRNILA IN HČERI OBLJUBILA, DA BO SPREMENILA SVOJE ŽIVLJENJE
Laura Vicuna se je rodila 5. aprila 1891 v Santiagu, glavnem mestu Čila. Njen oče je umrl, ko je bilo Lauri komaj tri leta. Mama je tako ostala sama z Lauro in sestrico. Ker ni vedela, kako bo preživela, se je odpravila v Argentino v upanju, da bo tam našla zatočišče zase in za svoji hčerki. A ni imela sreče, saj je zatočišče našla pri bogatem kmetu Manuelu Moru, za katerega se je izkazalo, da je velik grobijan in nasilnež.
Manuel je bil človek slabih lastnosti. Bil je zelo preračunljiv, lažniv in surov z vsakim, ki se mu je upal postaviti po robu. Sprva je bil do Laurine mame in njenih hčerk zelo prijazen, a kaj kmalu je pokazal svoj pravi obraz.
ŠOLANJE PRI HČERAH MARIJE POMOČNICE
V Laurinem življenju pa se je prikazala vendarle ena svetla točka. V bližini so namreč misijonarke iz reda hčere Marije Pomočnice odprle šolo in internat, kamor sta se vpisali Laura in njena sestrica. Laura je bila zelo bistra in odlična učenka. Dobro se je vživela v okoliščine, ki so jo obdajale. Prizadevala si je za molitev in bila vedno pripravljena na vsako žrtev.
Ko je nekoč katehistinja pri verouku razlagala o zakramentu svetega zakona, je razumela, da njena mati živi grešno. Spoznala je, da mamino življenje ni po Božji volji, kar jo je zelo prizadelo. Pri prvem obhajilu si je zelo želela, da bi k obhajilu pristopila tudi njena mama, a ta želja se ji ni izpolnila. Od tega trenutka je Laura še pomnožila molitev za mamino spreobrnjenje.
TEŽKI TRENUTKI
Manuel je kaj kmalu opazil, da Laura odrašča in se spreminja v lepo dekle. Po glavi so se mu začele poditi zle misli in želel se ji je približati. Laura se mu je sprva pogumno upirala, kar ga je še bolj razjezilo. Nad njo in njeno mamo se je pogosto fizično znesel. Nekoč je Lauro zaradi “uporništva” zaprl med pse, njeno mamo pa do krvi pretepel.
ZATEČE SE K BOGU
Laura se je v teh nevzdržnih razmerah zatekla k Bogu. Želela si je, da bi se mu lahko posvetila z zaobljubami v redovnem življenju v skupnosti sester, a njena želja ni bila uslišana. To jo je zelo prizadelo.
Kljub neizmernemu trpljenju je odslej vse svoje notranje moči usmerila v poglobljeno duhovno življenje in ljubezen do bližnjega; tedaj je v njej dozorel sklep, da bo za rešitev svoje mame darovala lastno življenje.
TEŽAVE Z ZDRAVJEM
Že nekaj dni za tem, ko je sprejela to odločitev, je njeno zdravje začelo pešati. Počasi je slabela, ni mogla več obiskovati pouka, ostajala pa je močna v molitvi in ljubezni.
Manuela tudi to ni odvrnilo, da je ne bi zalezoval, in ker ga je zavrnila, jo je grobo pretepel. Trpljenju ni bilo videti konca. Bolezen in preizkušnje so prizadele njeno že tako krhko telo. Umrla je 22. januarja 1904. Na ta dan tudi obhajamo njen god.
ZADNJE BESEDE
Pred smrtjo je svoji mami dejala: “Mama, umiram. Toda prosila sem Jezusa, ko sem mu darovala svoje življenje, da bi izprosila milost zate, da se spreobrneš.” Mama ji je odvrnila: “Laura, prisegam ti, da bom storila, kar od mene želiš!” Za njeno mamo je bil to trenutek spreobrnjenja, ko je hčeri obljubila, da bo začela živeti drugače.
Laurini posmrtni ostanki počivajo v kapeli hčera Marije Pomočnice v Argentini. Leta 1988 jo je papež Janez Pavel II. ob navzočnosti množice mladih razglasil za blaženo.
VEČ KOT NAVADNA NAJSTNICA
“Laura je bila svetnica na dva načina,” je v reviji Božje okolje (letnik 34, številka 3) zapisala sestra Mojca Šimenc. “Bila je junaška v ljubezni do bližnjega v svojem vsakdanjem življenju in junaška v darovanju življenja po izredni poti. Način, kako je to uresničila, je vse kaj drugega kot trenutno navdušenje neke najstnice.”
LAURINO GLAVNO SPOROČILO SE TAKO GLASI:
“Ne prilagajaj se trenutnim potrebam, temu, kar vsi delajo. Odrini na globoko in ne spreglej bližnjega. Živi svoje življenje, naj bo dolgo ali kratko, kot čas posebnega poslanstva ljubezni. Jezus ti bo dajal moč v vsakem trenutku in povsod.”
Povzeto po: https://si.aleteia.org/2020/01/22/pretepana-najstnica-je-molila-za-spreobrnjenje-svoje-matere-zgodilo-se-je-na-dan-njene-smrti/
Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
MOLIMO ZA ODPUŠČANJE:
Moj Bog, verujem Vate, molim Te, upam Vate in Te ljubim nadvse!
Prosim Te odpuščanja za tiste, ki ne verujejo, ne molijo, ne upajo in
Te ne ljubijo.
Fatimska molitev, ki so jo otroci prejeli od angela, ki jih je obiskal leta
1916, leto dni preden se jim je prikazala Marija.
Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
DOBRO PRIJATELJSTVO NAS LAHKO PRIPELJE DO SVETOSTI (Aleteia)
LJUDJE SMO PO NARAVI DRUŽABNA BITJA, ZATO JE IMETI PRIJATELJE IN SE POGOSTO DRUŽITI Z NJIMI ZELO PRIJETNA OBLIKA LJUBEZNI, KI NAS LAHKO VODI TUDI DO SVETOSTI
Med vsemi odnosi je prijateljstvo prav poseben odnos. S prijatelji imamo drugačno povezavo kot z družino ali s partnerjem.
Tukaj je nekaj nasvetov, kako nam lahko prijateljstvo pomaga na poti do svetosti.
1. NAJ VAS NAVDIHNE JEZUS
Jezus je najboljši vzor v vseh medosebnih odnosih; bil je prijatelj, ki so ga vsi želeli imeti blizu, hoteli so živeti ob njem, vabili so ga na svoje domove, imeli so ga zelo radi. Pomislite, kako bi Kristus ravnal v situaciji, v kateri ste se znašli, ali ko se soočate s težavami v prijateljskem odnosu.
2. IMEJTE GLOBOKE POGOVORE
Pogovor med prijatelji naj bi bil spoštljiv in prijeten, lahko pa je tudi priložnost za skupno rast, če se odločimo, da bomo odprli kakšno globoko temo. Na ta način se lahko bolje spoznamo, odpremo svoje srce ter delimo svoje najgloblje misli.
3. IZOGIBAJTE SE KRITIZIRANJU
Izogibajte se kritiki na račun drugih ali opravljanju. Taki pogovori nas delajo prazne, škodujejo osebi, o kateri govorimo, pa tudi nam samim.
4. DELITE SVOJE ZNANJE
Če imamo neko znanje, je dobro, da ga delimo s svojimi prijatelji in jim tako pomagamo, da rastejo kot posamezniki in so hkrati bolj koristni za skupnost.
5. DUHOVNA RAST
Bolj ko se bomo hoteli poglobljeno spoznati, prej nas bodo taki pogovori pripeljali do skupne rasti v veri. Dobro je, da organiziramo srečanja, kjer si izmenjamo svoje izkušnje, ki so nas približale Bogu, pričujemo drug drugemu, si ogledamo kak dober verski film …
6. SKUPAJ SE UDELEŽITE SVETE MAŠE
Ni boljšega zbirnega mesta, kot je cerkev. K sveti maši greste lahko skupaj s prijatelji in gotovo se bo vaš odnos okrepil, saj boste vanj spustili tudi Boga. Jezus sam nam je dejal: “Ne imenujem vas več služabnike, /…/ vas sem imenoval prijatelje, ker sem vam razodel vse, kar sem slišal od svojega Očeta.” (Jn 15,15)
7. SPODBUJAJTE SE V LJUBEZNI DO BOGA
Medsebojno spodbujanje v ljubezni do Jezusa je neprecenljiva gesta prijateljstva, saj boste na tak način skupaj tako v dobrem kot v slabem.
Povzeto po: https://si.aleteia.org/2023/09/17/dobro-prijateljstvo-nas-lahko-pripelje-do-svetosti/
Slava tebi, Jezus, ti si moje Življenje, moja Ljubezen!
DUHOVNA MISEL
KJE SMO DOMA? KJER NAJDEMO TOPLINO IN VARNO ZAVETJE,
KJER VLADATA MEDSEBOJNO ZAUPANJE IN LJUBEČA SKRB,
KJER IMA VSAK ZA VSAKOGAR LJUBEČE SRCE. (Phil Bosmans)
Več spodbudnih misli duhovnika Phila Bosmansa, ki nam nastavljajo duhovno ogledalo, na:
https://revija.ognjisce.si/iz-nasih-knjiznih-izdaj/90-misli-po-avtorjih/2622-misli-phila-bosmansa
Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!