Nasvet

9.753 Responses to Nasvet

1. Hvala says:

   28. septembra, 2023 at 20:43

   KO DELAM Z LJUBEZNIJO IN SE DARUJEM ZA DRUGE, JE TO MOLITEV

   Peter: »Molitev je odnos. Pomeni, da o vsem, kar delam kot duhovnik, oče, mama, žena, šolar, … pripovedujem Bogu in mu povem, kaj se z mano dogaja. Tak način molitve mi je najbolj blizu. Pripovedujem, če me je kdo pohvalil, če mi je kdo hvaležen, Bogu se zahvalim, da sem, kar sem, da lahko to delam. Hvaležen sem mu, da sem duhovnik in sem srečen kot duhovnik. Svoje veselje, odnos do molitve bi rad prinašal ljudem. Koliko mi uspe, ne vem, trudim se pa in se mi zdi, da je to najbolj pristen način graditve odnosa med menoj in Bogom in to bi priporočal tudi drugim. Ko mama čisti, kuha, oče gre v službo, … če to dela s srcem, z ljubeznijo, mar to ni molitev, evharistija, ki je del mene in se prepleta z mojim življenjem in življenjem tistih, s katerimi živim in na ta način dobesedno izgorevam za nekoga, se darujem, a ne kot žrtev. To vse skupaj je duhovnost. Kristjani prevečkrat ločujemo vsakdanje delo, potem pa grem molit, k sv. maši. Premalo prepletamo svoje delo, ki je del molitve in molitev, ki je del mojega življenja, mojega dela.« Radijski misijon, 3.4.2020

   Odgovori
2. Hvala says:

   28. septembra, 2023 at 18:49

   PRAVI SMRTNI STRUP
   ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

   ZGODI SE LAHKO NAMREČ, DA MOČNA ZAVIST ZARADI DOBROTE IN DOBRIH DEL NEKE OSEBE, VODI V LAŽNO OBTOŽBO PROTI NJEMU. V TEM JE PRAVI SMRTNI STRUP, TOREJ TA ZLOBA, KO SE NAKLEPNO ŽELI UNIČITI DOBRO IME DRUGEGA.
   …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

   PRVO NERAZUMEVANJE

   »Pismouki so bili možje, poučeni v Svetem pismu z nalogo, da ga razlagajo ljudstvu. Nekateri med njimi so bili poslani iz Jeruzalema v Galilejo, kjer se je začel širiti glas o Jezusu, da bi mu v očeh ljudi vzeli ugled, da bi opravili službo opravljanja, mu vzeli ugled, avtoriteto. To je strašna stvar. In ti so bili poslani, da bi to naredili. Torej ti pismouki pridejo na dan z natančno in strašno obtožbo in pri tem niso varčevali s sredstvi, ampak so šli naravnost do jedra in takole rekli: ‘Beelzebúla ima in s poglavarjem hudih duhov izganja hude duhove’ (Mr 3,22). Kar pomeni, da ga vodi poglavar demonov, oziroma je enako, kot da bi bolj ali manj rekli: ‘Ta je obsedenec.’ Jezus je namreč ozdravil veliko bolnikov, zato so jih hoteli preslepiti, da to ne dela s Svetim Duhom, kot je to delal Jezus, temveč z hudičem, z hudičevo močjo. Jezus se je odzval s krepkimi in jasnimi besedami, ker ni trpel tega, saj so ti pismouki, morda se tega niso niti zavedali, začeli padati v najhujši greh, torej da so zanikali in preklinjali Božjo ljubezen, ki je navzoča v Jezusovih delih. Preklinjanje, greh proti Svetemu Duhu, je edini greh, ki ni odpustljiv, tako pravi Jezus, saj izhaja iz zaprtosti srca pred Božjim usmiljenjem, ki deluje v Jezusu.

   BOG REŠI NAS PRED TO STRAŠNO SKUŠNJAVO!

   Ta dogodek vsebuje opozorilo, ki je koristno za vse nas. Zgodi se lahko namreč, da močna zavist zaradi dobrote in dobrih del neke osebe, vodi v lažno obtožbo proti njemu. V tem je pravi smrtni strup, torej ta zloba, ko se naklepno želi uničiti dobro ime drugega. Gospod reši nas pred to strašno skušnjavo! In če ob spraševanju vesti opazimo, da ta strašen plevel poganja v nas, pojdimo takoj izpovedati ga v zakramentu pokore, še preden bi se lahko razvil in začel povzročati zle učinke, ki so neozdravljivi. Bodite pozorni, ker ta drža uničuje družine, prijateljstva, skupnosti in celo družbo.

   DRUGO NERAZUMEVANJE

   Današnji evangelij pa nam govori o še enem drugem, zelo drugačnem nerazumevanju glede Jezusa, o tistem s strani njegovih domačih. Bili so zaskrbljeni, saj se je njegovo novo potujoče življenje zdelo kot norost (prim. v. 21). On je bil dejansko tako zelo na razpolago ljudem, predvsem bolnikom in grešnikom, da ni imel niti časa jesti. Jezus je bil takšen, najprej ljudje, služenje ljudem, poučevanje ljudi, ozdravljanje ljudi. Bil je za ljudi. Ni imel časa niti za jesti.

   Kdor namreč uresničuje Božjo voljo, ta je moj brat in sestra in mati

   Njegovi domači so se odločili, da ga odvedejo nazaj v Nazaret, domov. Prišli so na kraj, kjer je Jezus pridigal in poslali so, da bi ga poklicali. Rečeno mu je bilo: ‘Glej, tvoja mati, tvoji bratje in tvoje sestre so zunaj in te iščejo’ (v. 32). Odgovoril jim je: ‘Kdo je moja mati in kdo so moji bratje?’ In ozrl se je po tistih, ki so sedeli okrog njega ter dodal: ‘Glejte, to so moja mati in moji bratje! Kdor namreč uresničuje Božjo voljo, ta je moj brat in sestra in mati.’ (vv. 33-34). Jezus je osnoval novo družino, ki pa ne temelji več na naravnih vezeh, temveč na veri Vanj, na njegovi ljubezni, ki nas sprejme ter poveže med seboj v Svetem Duhu. Vsi tisti, ki sprejmejo Jezusovo besedo so Božji otroci in bratje med seboj. Sprejetje Jezusovih besed nas napravlja brate in sestre med sabo, nas napravlja za Jezusovo družino. Obrekovanje drugih uničuje njihov sloves, ter nas napravlja za hudičevo družino.

   Marija, Jezusova popolna učenka

   Ta Jezusov odgovor pa ni pomanjkanje spoštovanja do njegove matere in njegovih domačih. Nasprotno, za Marijo je to največje priznanje, saj je ravno ona popolna učenka, ki je bila v vsem pokorna Očetovi volji. Naj nam Devica Marija pomaga vedno živeti v občestvu z Jezusom tako, da bomo priznali delo Svetega Duha, ki deluje v Njem in v Cerkvi ter prenavlja svet v novo življenje.« (Papež Frančišek v nagovoru pred opoldansko molitvijo Angelovega češčenja, na Trgu sv. Petra, 10.6.2018)

   Odgovori
3. Hvala says:

   28. septembra, 2023 at 18:38

   BOŽJA BESEDA NAS UČI-POGLEJMO:

   ZAUPANJE V GOSPODA

   Sirah 2, 1-18

   1 Otrok, če se približuješ, da bi služil Gospodu,
   pripravi svojo dušo na preizkušnjo.
   2 Vzravnaj svoje srce in vztrajaj,
   ne prenagli se v trenutku spopada.

   3 Njega se drži in se ne umikaj,
   da boš nazadnje povišan.
   4 Vse, kar pride nadte, sprejmi,
   potrpi, kadar te doleti ponižanje,

   5 zakaj v ognju se preizkuša zlato,
   tisti, ki so Bogu po volji, v peči ponižanja.
   (V bolezni in revščini se zanašaj nanj.)

   6 Zanašaj se nanj, pa se bo zate zavzel,
   uravnavaj svoja pota in upaj vanj.

   7 Vi, ki se bojite Gospoda, pričakujte njegovo usmiljenje;
   ne oddaljujte se, da ne padete.
   8 Vi, ki se bojite Gospoda, zaupajte vanj
   in vaše plačilo ne uide.

   9 Vi, ki se bojite Gospoda, upajte na dobrine,
   na večno veselje in usmiljenje.
   (Zakaj njegovo povračilo je večen dar,
   združen z veseljem.)

   10 Ozrite se na prejšnje rodove in poglejte:
   Kdo je upal v Gospoda, pa je bil osramočen?
   Ali kdo je vztrajal v njegovem strahu, pa je bil zapuščen?
   Ali kdo ga je klical na pomoč, pa se ni ozrl nanj?

   11 Zakaj milostljiv in usmiljen je Gospod,
   odpušča grehe in rešuje v času stiske.

   12 Gorje strahopetnim srcem in mlahavim rokam
   in grešniku, ki ubira dve poti!
   13 Gorje neodločnemu srcu, ker ne zaupa!
   Zato ne bo imelo varstva.
   14 Gorje vam, ker ste zapravili stanovitnost!
   Kaj boste storili, ko vas bo Gospod obiskal?

   15 Kateri se bojijo Gospoda, ne bodo nepokorni njegovim besedam,
   kateri ga ljubijo, se bodo držali njegovih poti.
   16 Kateri se bojijo Gospoda, bodo iskali, kar mu je po volji,
   kateri ga ljubijo, se bodo hranili z njegovo postavo.

   17 Kateri se bojijo Gospoda, bodo pripravili svoja srca,
   in pred njim bodo ponižali svoje duše.

   18 Vrzimo se v roke Gospodove,
   ne v roke ljudi,
   zakaj kakršno je njegovo veličastvo,
   takšno je tudi njegovo usmiljenje.

   Odgovori
4. Miro says:

   28. septembra, 2023 at 10:01

   V razmišljanje ponovno priporočam izjemno spodbuden Aletein članek:

   15 MARIJINIH OBLJUB TISTIM, KI MOLIJO ROŽNI VENEC

   TO SO RAZODETJA, KI JIH JE PREJEL DOMINIKANEC ALANO DE LA ROCHE

   Predstavljamo vam 15 milostnih darov, ki jih Marija obljublja tistim, ki molijo rožni venec. O njih v knjigi Il Santo Rosario. La preghiera che Maria desidera (Sveti rožni venec. Molitev, ki si jo želi Marija) poročata Livio Fanzaga in Saverio Gaeta.

   Meniha dominikanca Alana de la Rocha, ki je umrl leta 1475, v različnih evropskih državah priznavajo kot glasnika češčenja rožnega venca. V svojih spominih poroča, da je neposredno od Marije prejel 15 obljub za vse, ki so zvesti rožnemu vencu. Te obljube kažejo, kako močna je Marijina ljubezen do nas.

   Več o tem na: https://si.aleteia.org/2023/01/11/15-marijinih-obljub-tistim-ki-molijo-rozni-venec/

   Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

   Odgovori
5. Miro says:

   28. septembra, 2023 at 9:26

   Poglabljajmo se v bistvene in temeljne prvine vere Cerkve. Molimo: Pridi, Sveti Duh …

   KAJ UČI SVETO PISMO O STVARJENJU VIDNEGA SVETA?

   Prek pripovedi o “šesterih dneh” stvarjenja nam Sveto pismo dá spoznati vrednost stvarstva in njegovo naravnanost na božjo slavo in služenje človeku. Vsaka stvar dolguje svoj obstoj Bogu, od katerega prejema svojo lastno dobrost in popolnost, svoje lastne zakone in svoje lastno mesto v vesolju.

   KAKŠNO JE ČLOVEKOVO MESTO V STVARSTVU?

   Človek je vrhunec vidnega stvarstva, kolikor je ustvarjen po božji podobi in sličnosti.

   KAKŠNE VRSTE ODNOS OBSTAJA MED USTVARJENIMI STVARMI?

   Med stvarmi obstaja medsebojna odvisnost in hierarhija, hotena od Boga. Hkrati obstaja med njimi enost in solidarnost, ker imajo vse istega Stvarnika, so od njega ljubljene in naravnane na njegovo slavo. Spoštovati v stvarstvo zapisane zakonitosti in odnose, ki izhajajo iz narave stvari, je začetek modrosti in temelj nravnosti.

   KAKŠEN JE ODNOS MED DELOM STVARJENJA IN ODREŠENJA?

   Delo stvarjenja dosega vrhunec v še večjem delu odrešenja. To pa daje začetek novemu stvarjenju, v katerem bo vse našlo svoj poslednji smisel in svojo dovršitev.

   Kompendij KKC, 62-65

   https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
6. Miro says:

   27. septembra, 2023 at 17:45

   KAKO BI MORALI MOLITI OČENAŠ

   MOLITE, A SE NIČ NE ZGODI? SPREMENITE NAČIN MOLITVE

   Evangelist Luka je bil izjemen poznavalec prve Cerkve in krščanskega sporočila v prvem stoletju krščanstva. Poleg Lukovega evangelija je napisal še Apostolska dela, morda tudi pismo Hebrejcem. V njegovem evangeliju opazimo mnoge stvari iz Jezusovega življenja, ki jih je zapisal samo on. Bil je dolgoletni spremljevalec apostola Pavla in človek, ki je razumel ter izkusil krščansko sporočilo z vsem, kar spada k njemu.

   Kako se mu je lahko zgodilo, da ni, kot evangelist Matej, zvesto zapisal molitve, ki jo je učence naučil Jezus sam? Kako je mogel tako okrniti to prečudovito molitev, on, ki je tako natančno zapisal Marijin in Zaharijev hvalospev? S pozornostjo poglejmo njegov zapis očenaša:

   Rekel jim je: “Kadar molite, recite: Oče! Posvečeno bodi tvoje ime. Pridi tvoje kraljestvo. Naš vsakdanji kruh nam dajaj od dne do dne in odpústi nam naše grehe, saj tudi sami odpuščamo vsakomur, ki nam je dolžan, in ne vpelji nas v skušnjavo! (ne dopusti, da pademo v skušnjavo)” (Lk 11,2-4)

   ZAKAJ SO UČENCI PROSILI JEZUSA, DA JIH NAUČI MOLITI?

   Jezusovi učenci so zelo dobro znali izgovarjati mnoge judovske predpisane molitve. Ko so videli Jezusa, kako moli, so ga prosili, naj jih nauči moliti. Pri Njem so videli, kako se med molitvijo globoko “potaplja” v Boga, vstopa v Očetovo navzočnost, z njim vzpostavlja oseben in pristen odnos in v njem neizmerno uživa. Jezus je vsak prost trenutek izkoristil za molitev, za osebno druženje z Očetom. Njegovi učenci so želeli moliti kakor On, v molitvi tako uživati kakor On.

   Na prvi pogled se lahko zdi, da jim Jezus daje nov molitveni obrazec, ki ga lahko zmolimo v manj kot pol minute. Če bi šlo za molitveni obrazec, bi ga Luka zagotovo natančno zapisal. Toda Jezus je dal očenaš kot poseben molitveni vzorec za molitveno premišljevanje (meditacijo). Očenaš lahko poskušamo izgovoriti neštetokrat, a če ne premišljujemo tega, kar izgovarjamo, ne bomo mogli vzpostaviti pristnega odnosa z Bogom.

   Od tega vzorca je Matej zapisal sedem različnih prošenj, Luka pa samo pet. Iz tega lahko zaključimo, da ni treba, da ima naš očenaš, ko ga molimo sami, vseh sedem prošenj, ima jih lahko tudi več. Sv. Terezija Avilska piše, da v svoji molitvi očenaša pogosto ni uspela priti dlje od prve besede: Oče. Ko je namreč vso svojo pozornost usmerila na nebeškega Očeta, se je izgubila v prostranstvih njegove ljubezni.

   MOLITEV OČENAŠ NAS UVAJA V BOŽJO PRISOTNOST – ČE JO PREMIŠLJUJEMO

   Očenaš je molitev premišljevanja, ki nas uvaja v Božjo navzočnost, v pristen osebni odnos z Bogom. Tega lahko vzpostavimo le, če zapuščamo svet in telo, tj. če umiramo sebi (jazu/egu), da bi živeli za Boga.

   Navodilo za to nam daje prva in največja Božja zapoved, ki pravi, naj ljubimo Boga z vsem srcem, dušo, mišljenjem in močjo. Ta zapoved nas v resnici vabi, naj vsak dan najdemo čas, v katerem vse svoje bitje, vso svojo pozornost usmerimo na Boga in za tisti trenutek pozabimo nase. Vabi nas, naj nam bo Bog, zlasti v tem času, prvi in najpomembnejši.

   DA BI NAŠE MOLITVE PRINAŠALE SADOVE, MORAMO V MOLITVI USMERITI VSO SVOJO POZORNOST NA BOGA

   To osebno, pristno srečanje z Bogom je osnovna predpostavka krščanskega življenja. Če svoje molitve in zakramentalno življenje izvršujemo le v telesu in svetu, tj. usmerjeni nase in posvetne reči, če pred vsakim od teh dejanj nismo z vso svojo pozornostjo pri Njem, bo naša vera suhoparna in brez izkušnje resničnega duhovnega življenja. Naše molitve bodo pogosto brez sadov, in kar je najbolj žalostno, naše srce ne bo izkusilo spreobrnjenja, tj. resnične in trajne spremembe.

   Očenaš se torej začenja z izstopanjem iz sveta, tj. usmerjanjem vse naše pozornosti na Očeta. To dosežemo, da premišljujemo posamezne lastnosti njegovega očetovstva; nato premišljujemo o želji, da bi svetost njegovega imena bila v našem srcu in tudi v srcih ljudi, ki mu jih v posamezni molitvi prinašamo.

   OČENAŠ JE PREDVSEM PREMIŠLJEVALNA MOLITEV

   Premišljevanje očenaša sproži misel, domišljijo, občutke in želje. Brez njega ne moremo poglobiti svojih prepričanj vere, spodbuditi spreobrnjenja srca in okrepiti volje za sledenje Kristusu (prim. KKC 2708). Razmišljanje, domišljija, čustva in volja (tudi oslabljena) so del naše osebne, pristne komunikacije z Bogom in nepogrešljivi del očenaša, kakršnega nas je naučil Jezus. Molitev rožnega venca brez premišljevanja je enaka človeku brez duše (papeža Pavel VI. in Janez Pavel II.).

   Očenaš lahko seveda molimo tudi brez premišljevanja, saj je tudi molitev razuma, ne le srca, a sadovi ne bodo enaki.

   Povzeto po: https://si.aleteia.org/2020/12/09/kako-bi-morali-moliti-ocenas/

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     27. septembra, 2023 at 17:46

     MOLIMO: OČE NAŠ …

     Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
     Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
     Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

     Odgovori
7. Hvala says:

   27. septembra, 2023 at 14:25

   SATAN DELA RAZDOR, RAZDVAJA LJUDI, ZANETI PREPIRE itd….

   Tako dela RAZDOR TUDI V ZAKONU. ON JE TISTI, KI RAZDVAJA ZAKONCA.

   In če se ZAKONCA UPRETA- IN REČETA GREHU NE, IZROČITA ZAKON JEZUSU IN SE DO KRVI UPRETA GREHU IN VSAK PRI SEBI PRIZNATA SVOJE GREHE IN SLABOSTI, MOLITA , SE BO STANJE ZAČELO VRAČATI NA PRAVI TIR.

   Verovati je potrebno v MOČ JEZUSOVE BESEDE. IN ODITI SKOZI PREIZKUŠNJO.TRPLJENJE, TAKO JE REKEL JEZUS. SKOZI VIHAR NAM BO PODAL SVOJO ROKO in VIHAR SE BO NEKEGA DNE POLEGEL.

   Tomislav Ivančić pravi -LJUDI SE JE POTREBNO USMILITI, SATAN JE TISTI, KI ZAVAJA IN VLEČE ČLOVEKA V PADEC.

   Zato pa je potrebno upiranje do krvi grehu. GREH JE NAJVEČJI STRUP.

   Odgovori
8. Hvala says:

   27. septembra, 2023 at 10:32

   IZBIRAŠ- LUČ ALI TEMA, JEZUS ALI TO KAR TI PAŠE
   ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

   KRIŽ OPREDELITVE IN ODLOČITVE

   Križi v tem postnem času se kar vrstijo. Ne bo jih še konec. Začeli smo s križem razpetosti. O njem govori sam post. Ko se odrekamo hrani, v sebi poživljamo jasno zavest, da hrepenenj v nas ni mogoče zapolniti z ničemer zemeljskim. Tudi z molitvijo ne moremo uresničiti vseh hrepenenj in doseči popolnosti. Ostajamo na zemlji in se stegujemo za nebesi. Drugi križ je govoril o nujnosti prepuščanja življenja v božje roke. Ne moremo se polastiti nebes in jih spraviti v šotor. Življenje je potrebno izročati Bogu in vedno znova odhajati na pot. Potem je tu še križ nekoristi in preroštva. Ko se Jezus postavi za tempelj svojega Očeta in govori o njem, dela nekaj zelo nekoristnega, ter z dejanjem in besedami oznanja, kar ne more dokazati. Nosi križ nekoristi in preroštva. Oba bosta prinesla zmago šele onstran zemeljske poti.

   Pred nami je pogovor med Nikodemom in Jezusom. Nikodem, apostol Janez ga opiše kot farizeja in prvaka med Judi, je ponoči prišel k Jezusu in mu rekel: »Rabi, vemo, da si prišel od Boga kot učitelj; kajti nihče ne more delati teh znamenj, ki jih ti delaš, če ni Bog z njim.« Ve, da ima Jezus prav, vendar ga je strah. Ve, da se mora odločiti, a se raje ne bi. Križ nekoristi mu smrdi, prav tako križ preroštva. Če stopi za Jezusom, na nek način stopa v prazno. Izgublja znane privilegije: izgubil bo mesto v svoji stranki in prvenstvo med Judi. Kaj bo pridobil? Človeško gledano nič, izgubil pa vse. Križ nekoristi! In tu je še križ preroštva. Ne more dokazati, da je Jezus prava odločitev. To se bo pokazalo šele po vstajenju. A polno življenje zahteva odločitve. Človek ne more ostati na sredi. Omahovanje, cincanje, stalno sprenevedanje ni vredno človeka. Potrebni sta opredelitev in odločitev. A tudi to je križ, križ opredelitve in odločitve. Nikodem to ve, zato prihaja k Jezusu, da bi si razjasnil pogled in naredil odločilen korak.

   Jezus je nedvoumen. Pove, da gre v smrt, da bo znamenje odrešenja, kakor je bila bronasta kača obešena na drog znamenje rešenja za Izraelce v puščavi. Kdor je pogledal vanjo, je ostal živ. Tudi on bo povišan na križ, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje. Življenje z Jezusom zahteva opredelitev. Na svetu obstaja tema in luč. Luč je prišla na svet, a tema je ni sprejela, beremo vsako leto za božič. Nikodem ve, da se mora opredeliti in odločiti. Ve za izgubo in se boji odločitve. Jezus ne popušča. Nikodemu pravi: Kdor vanj veruje, se mu ne sodi; kdor pa ne veruje, je že sojen, ker ne veruje v ime edinorojenega Božjega Sina.

   Pomislimo, kako jasne so naše vsakodnevne opredelitve za temo ali luč. Ali rečemo vedno bobu bob? Mar ne bi radi stvari pometli pod preprogo in si rekli: ‘Ah, saj ni pomembno!’ Ali se vedno vprašamo: Za koga se odločam, kdo me vodi? Luč ali tema, Jezus ali to, kar mi paše? Ko pri majhnih stvareh popuščamo, ko se ne izjasnimo, vedno globlje tonemo v temo. Nazadnje se resnično ne znamo odločiti.

   Jezus je jasen: Kdor vame veruje bo rešen, kdor ne, bo pogubljen. Vera je stvar vsakodnevnih majhnih korakov. Od jutra, ko vstanemo, do večera, ko ležemo v posteljo. Ali služimo luči ali temi, Jezusu ali sebi? Kdo nas skozi dan vodi in kako pogumno se opredeljujemo za luč? In ne nazadnje ali znamo pogumno reči: Kristus je moj edini odrešenik! On je merilo mojih odločitev, on je moje življenje!

   Zdi se, da živimo v družbi, ki takšne jasnosti ne prenese. Ta bo označena za fanatizem, netolerantnost in še kaj. Pa vendar smo kristjani že po imenu poklicani, da se opredelimo v vsakem trenutku in sledimo Njemu, ki je naše odrešenje. Postni čas nam torej nalaga še en križ: križ opredelitve in odločitve. Vzemimo ga pogumno nase, da bodo naša dela storjena v resnici, da nas bodo vodila k luči in bodo pričevala o Bogu. Vzemimo si zelo preprosto vodilo v tem tednu: Moj odrešenik je Jezus. Z vsakim dejanjem mu želim služiti! (Mirenski grad).

   Odgovori
9. Miro says:

   27. septembra, 2023 at 7:42

   NAJPRIROČNEJŠI NASVET ZA VSE, KI SE MED MOLITVIJO TEŽKO ZBERETE (Aleteia)

   SLUŽBA, DRUŽINA, NUJNI OPRAVKI … NIČ ČUDNEGA, ČE VAS PRI MOLITVI VEDNO KAJ ZMOTI, ZATO POSKUSITE S TEM PREDLOGOM

   Zdi se, da živimo v vedno večji naglici: nenehno nas obkrožajo moteči dejavniki in zelo težko se osredotočimo na eno samo stvar. Če nas poleg tega še malce zmotijo otroci in smo ob koncu dolgega dne povsem izčrpani, med molitvijo v mislih zlahka odtavamo daleč stran.

   In vendar so naše molitve odličen način, da izrazimo svoje skrbi in hvaležnost nebeškemu Očetu, obenem pa nam omogočajo, da ovrednotimo svoje življenje. Zato je zelo pomembno, da dobro molimo.

   Več o tem na: https://si.aleteia.org/2023/03/18/najprirocnejsi-nasvet-za-vse-ki-se-med-molitvijo-tezko-zberete/

   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

   Odgovori
10. Miro says:

    27. septembra, 2023 at 7:40

    Poglabljajmo se v bistvene in temeljne prvine vere Cerkve. Molimo: Pridi, Sveti Duh …

    KDO SO ANGELI?

    Angeli so čisto duhovna, netelesna, nevidna in neumrljiva osebna bitja, ki imajo um in voljo. Angeli nenehno gledajo Boga iz obličja v obličje, ga slavijo, mu služijo in so njegovi glasniki pri izpolnjevanju njegovega odrešenjskega poslanstva glede vseh ljudi.

    KAKO SO ANGELI NAVZOČI V ŽIVLJENJU CERKVE?

    Cerkev se pridružuje angelom, ko moli Boga, prosi za njihovo pomoč ter praznuje spomin nekaterih angelov.

    “Vsak vernik ima ob svojih straneh angela kot zaščitnika in pastirja, da ga vodi k življenju” (sveti Bazilij Veliki).

    Kompendij KKC, 60 in 61

    https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori