Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…
Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.
| Cookie | Duration | Description |
|---|---|---|
| cookielawinfo-checkbox-analytics | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics". |
| cookielawinfo-checkbox-functional | 11 months | The cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional". |
| cookielawinfo-checkbox-necessary | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary". |
| cookielawinfo-checkbox-others | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other. |
| cookielawinfo-checkbox-performance | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance". |
| viewed_cookie_policy | 11 months | The cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data. |
KDOR RESNIČNO MOLI, JE BOG GOTOVO Z NJIM
VPRAŠANJE BRALKE:
Velikokrat berem in slišim “če sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, sem jaz sredi med njimi”. Jaz sem sama in sama molim, je Bog tudi z menoj? Vprašala sem že duhovnika, pa nisem dobila odgovora. Marija
ODGOVARJA MSGR. DR. MARJAN TURNŠEK, UPOKOJENI MARIBORSKI NADŠKOF:
Kdor resnično moli, je Bog gotovo z njim. Seveda poznamo veliko vrst molitve in tudi veliko načinov Božje navzočnosti med nami. Težko je soditi, katera molitev je boljša; pravzaprav, če je resnična, je vsaka molitev najboljša.
Resnična pa je takrat, ko je živo srečanje z osebo Boga; pa naj bo to prva (Oče), druga (Sin) ali tretja (Sveti Duh) Božja oseba. Resničnost vsakokratnega srečanja pa ni odvisna od našega trenutnega doživljanja, tako čustvenega, razumskega ali celostnega.
Gotovo je Bog z nami tudi, ko molimo sami. Pravzaprav je veliko molivcev, ki molijo sami, ker nimajo nikogar, s komer bi molili. Ne nazadnje je tudi Jezus v svojem zemeljskem življenju večkrat molil sam, celo cele noči se je sam in na samem pogovarjal z Očetom. Zato ne padimo v skušnjavo, da ne bi molili, ker smo pač sami in bi mislili, da je takšna molitev manj vredna.
Kaj pa je vendarle Jezus mislil, ko je rekel, kot je zapisal Matej: “Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi,” (18,20). Najprej je prav, da Jezusovo izjavo pozorno preberemo in ugotovimo, da ne govori zgolj o molitvi, ampak o kakršnemkoli druženju v Jezusovem imenu.
Dva sta lahko združena v zakonskem življenju v Jezusovem imenu in je on med njima; druga dva pa živita zakon v svojem imenu in Jezusa ni med njima; lahko se zberemo k pomoči bližnjemu ali k praznovanju rojstnega dne v Jezusovem imenu ali s kakšnim drugim namenom – Božja navzočnost je v obeh primerih različna.
Jezusov rek hkrati spominja, da je Cerkev nekaj občestvenega, da smo nujno potrebni drug drugemu in da je prav, da težimo k druženju v njegovem imenu, saj smo tako tudi bolj žive priče njegove navzočnosti v svetu. Kadar nas je več kristjanov skupaj, smo že sami po sebi drug drugemu simbol Božje navzočnosti in delovanja, saj smo po krstu udje istega Kristusovega skrivnostnega telesa.
In prav iz tega zadnjega spoznanja lahko sklenemo, da tudi ko človek moli sam, pravzaprav ne moli sam. Kajti če se resnično pogovarja s poveličanim Kristusom, so v njem na skrivnosten način navzoči vsi njegovi “udje”, ne samo on kot “Glava” svojega skrivnostnega telesa, ki je Cerkev. Zato kar pogumno in z veseljem ter pogosto molite tudi sami. Če pa imate priložnost, pa povabite k molitvi še koga ali pa se sami odzovite na povabilo koga drugega k molitvi.
Povzeto po: https://si.aleteia.org/2023/10/15/kdor-resnicno-moli-je-bog-gotovo-z-njim/
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
VELIKO JE V ŽIVLJENJU NEPLODNIH ZAKONSKIH PAROV (ne morejo imeti otrok)
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
VZROK NEPLODNOSTI JE LAHKO TUDI STANJE, KI GA SVETO PISMO IMENUJE -PREKLETSTVO.
BOG NIKOMUR NI NAMENIL PREKLETSTVA, TEMVEČ BLAGOSLOV.
ŽELI, DA SE VSI LJUDJE REŠIJO IN PREJMEJO POPOLN BLAGOSLOV, KAJTI, ČE NAM JE DAL SVOJEGA SINA, NAM MAR NE BO DAL ŠE VSEGA DRUGEGA Z NJIM?
Več o tem lahko mpreberete v knjigi karizmatika -Dražena Bušića: KAKO PREJETI POPOLN BLAGOSLOV ZA ZAKON IN DRUŽINO?
V tej knjigi je tudi pisano O BLAGOSLOVU BREZ EPRUVETE.
Zanimivo je pisanje v III. delu knjige, kjer Bušić opisuje: KAKO LAHKO IZGUBIMO BOŽJO NAKLONJENOST?
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
Z drugimi besedami, pravi Bušić , KAKO LAHKO OSEBA PRIDE DO TEGA, DA JE BOG NE BI HOTEL ALI MOGEL BLAGOSLOVITI?
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
BOŽJA BESEDA NAM ODKRIVA tri pomembne vzroke, ki se v posameznih primerih lahko pojavijo ločeno ali kombinirano in izzovejo različne učinke. TO SO:
1. OSEBNI GREH,
2. VPLIV DEDNOSTI,
3. VPLIV MAGIJE IN NEGATIVNIH BESED
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
KAJ PRAVI DRAŽEN BUŠIĆ O OSEBNEM GREHU:
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
GREH
“GREH JE PREKRŠEK ZOPER RAZUM, RESNICO, PRAVILNO VEST; JE POMANJKANJE RESNIČNE LJUBEZNI DO BOGA IN BLIŽNJEGA, IN TO ZARADI POPAČENE NAVEZANOSTI NA DOLOČENE DOBRINE.
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
GREH RANI ČLOVEKOVO NARAVO IN PRIZADENE ŠKODO ČLOVEŠKI SAOLIDARNOSTI; OPREDELJEN JE KOT BESEDA , DEJANJE ALI ŽELJA, KI JE V NASPROTJU Z VEČNO POSTAVO.” (katekizem katoliške Cerkve, št 1849)
OSEBNI GREH JE NAČIN, S KATERIM PREKINEMO PRIJATELJSKI ODNOS Z BOGOM.
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
V 5. Mojzesovi knjigi piše prav tako, samo z drugimi besedam:
“PREDLOŽIL SEM TI ŽIVLJENJE IN SMRT, BLAGOSLOV IN PREKLETSTVO. IZBERI TOREJ ŽIVLJENJE, DA BOŠ ŽIVEL TI IN TVOJ ZAROD, TAKO DA LJUBIŠ GOSPODA SVOJEGA BOGA……(30, 19-20).
GREH IN PREKLETSTVO, KI MU SLEDI, STA STVAR OSEBNE IZBIRE.
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
NEVERNIKI IN OSEBE, KI SE IMENUJEJO VERNIKI, A ŽIVIJO V GREHIH, NE MOREJO PREJETO BOŽJIH BLAGOSLOVOV.
…:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Nekateri ljudje, ki se imajo za kristjane, ne uživajo blagoslovov, KER SE NE IZPOVEJO SVOJIH GREHOV.
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
Tega ne naredijo, ker nimajo potrebnega vedenja in zavedanja o tem, kaj je greh.
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
NEVEDNOST JE SLAB IZGOVOR PRED VESTJO, ALI NEKAJ VEMO ALI NE, KER POSLEDICE HITRO SLEDIJO NAŠEMU RAVNANJU.
Zato je dobro prizadevanje za čim boljše SPOZNANJE SVOJE VERE.
NEKATERI DRUGI IMAJO “SVOJIH” DESET ZAPOVEDI.
Neki duhovnik, pravi Dražen, mi je govoril o BOLEČEM SPOZNANJU, KI GA VSAKIČ NA NOVO ODKRIVA PRI SPOVEDOVANJU:
-VEČINA VERNIKOV NE VE, KAJ JE GREH ZOPER PRVO ZAPOVED!
SVETO PISMO NAM PRAVI, DA JE RAVNO TA GREH NAJTEŽJI IN DA SE POJAVLJA V DVEH KLASIČNIH OBLIKAH KOT MALIKOVANJE IN OKULTIZEM. (Iz knjige-Kako prejeti popoln Božji blagoslov za zakon in družino?
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Ja, res je, ne poznavanje grehov, oz. kaj je greh- ne prepreči posledic, TUDI PREKLETSTEV NE:
Če ne veste na cesti kaj pomeni neki znak, ta ne vednost ne bo ublažila katastrofalnih posledic nesreče.
ZATO KAR NAPREJ PONAVLJAM, KAR BI MORALO BITI OSNOVNO NAŠE PRIZADEVANJE, DA SE BOGU IZROČIMO IN MU DOPUSTIMO DA BO OČIŠČEVAL NAŠO DUŠO VSEH GREHOV, NAVLAK …(kdor se želi svobodno odločiti).
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
Potrebno je pravilno razumeti in spoznati, da če govorim in drugi govorijo o GREHU, DA S TEM HOČEMO LJUDEM POMAGATI, DA NE BODO PADALI ŠE GLOBLJE V BREZNO PREPADA, PREKLETSTVA, ODTUJENOSTI OD BOGA . Z VSAKIM GREHOM JE PREKINJEN STIK Z BOGOM.
Vsi bi se morali truditi za to. In res je največji čudež KDOR PREJME OD BOGA SPOZNANJE O SVOJIH GREHIH.
Ne mislite, da imate prav in veste vse svoje grehe. NIKDAR IN NIKOLI NE MISLITE TAKO!
Tudi sama sem to doživela. Ko pa mi je Gospod pokazal NEKAJ, KAR NISEM VEDELA, DA SEM STORILA , SEM BILA ŠOKIRANA.
ZATO SE NE ZANAŠAJTE NA SVOJE MISLI, NA SVOJE OPREDELJEVANJE- KAJ JE GRE IN KAJ NI.
Ponižno prosite Jezusa, da vam pokaže (če to želite), KAJ STE STORILI, oz. Ga prosite, NAJ VAM ODKRIVA VAŠE GREHE.
JEZUS NE ODKRIJE VSEH GREHOV NAENKRAT.
Postopoma uči človeka in mu kaže GREHE, DA SE BO BOJEVAL PROTI NJIM SKUPAJ Z JEZUSOM.
NE MORE SE ČLOVEK NAENKRAT DO KRVI UPRETI VSEM GREHOM, KI JIH JE STORIL IN KI JIH MU KAŽE GOSPOD, ZA KATERE ŠE NI IMEL SPOZNANJA.
Glejte, karizmatiki in ostali ljudje , ki so pisali knjige pod vodstvom SVETEGA DUHA, SO NAPISALI, (lahko se prepričate o tem) DA BOG ŽELI NAJPREJ ČLOVEKA OČISTITI VSEH GREHOV, DA MU BO LAHKO DAL oz. PODELJEVAL BLAGOSLOVE.
TO SI JE POTREBNO ZAPOMNITI. VES TRUD, MOLITVE , POSTI itd..NAJ BODO TUDI USMERJENI V IZKORENINJENJE GREHA Z JEZUSOVO POMOČJO.
Ne more človek ležati v grehih in pričakovati blagoslove, Božjo naklonjenost. NEKDO MORA ZATO MOLITI IN DELATI POKORO! TUDI ZA DRUGE LJUDI NA SVETU.
Jezus je naročil Favstini Kowalski, NAJ MOLI ZA SPREOBRNJENJE GREŠNIKOV. KOLIKO JE TRPELA ZA LJUDI, BOLEČINO NA BOLEČINO JE IMELA . TRPELA JE DA BODO DRUGI REŠENI GREHOV, POGUBLJENJA…POTEM JIM JE JEZUS PODELIL MILOST, DA SO OBŽALOVALI GREHE, SE SPREOBRNILI.
FAVSTINA SE JE ZVIJALA V BOLEČINAH, DA JE NEKDO BIL REŠEN GREHOV, DA JE PREJEL MILOSTI. DAJMO, POSLUŠAJMO JEZUSA IN MARIJO KAJ GOVORI.
Treba se je potruditi in nekaj narediti SKUPAJ Z JEZUSOVO POMOČJO.
NAJPREJ JE ODLOČITEV: ALI ŽELIŠ , DA TE JEZUS ODPELJE IZ KLETKE-IZ SUŽNJOSTI GREHA ALI NE?
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
VSAK DAN BI MORALI RAZMISLITI O TEM, DA NAS JEZUS NA KRIŽU UČI, KAKO SE VOJSKOVATI, KAKO SE BORITI PROTI GREHU, KAKO SE UPIRATI, KAJ STORITI.
ČE ČLOVEK NE BI DELAL GREHOV, TUDI JEZUSU NE BI BILO POTREBNO TAKO TRPETI!
Dr Tomislav Ivančić je povedal, DA STREMETI V IZKORENINJENJE GREHA JE EDINA REŠILNA REVOLUCIJA NA SVETU, VSE NAJ BI BILO USMERJENO K TEMU!
OBNOVITE DRUŽINSKO MOLITEV!
Dragi otroci! Tudi danes vas kličem, da z odgovornostjo sprejmete moja sporočila! Danes vas posebno
kličem: obnovite družinsko molitev! Dragi otroci, samo z obnovitvijo družinske molitve, se lahko današnji
svet duhovno obnovi. Današnjemu svetu, dragi otroci, je potrebna duhovna obnova. Dragi otroci, vedite:
Mati moli z vami, Mati vas vse priporoča svojemu Sinu, Mati vas ima vse rada. Dragi otroci, hvala vam,
ker ste se odzvali mojemu klicu!
Sporočilo Kraljice miru po vidcu Ivan Dragičeviću, 15. avgust 2008
https://www.mladifest.com/medjugorje/obvestila/spor2.htm
Marija, Kraljica miru, prosi za nas!
MOLIMO:
Nebeški Oče,
s Sveto nazareško Družino
si nam dal življenjski zgled.
Pomagaj nam, ljubeči Oče,
da bo naša družina postala novi Nazaret,
kjer bodo vladali ljubezen, mir in radost.
Naj bo globoko razmišljujoča,
vdana evharistiji
in poživljena z radostjo.
Pomagaj nam, da bomo v družinski molitvi
ostali povezani v veselju in žalosti.
Nauči nas, da bomo videli Jezusa v članih svoje družine,
posebej takrat, ko nam bodo povzročali največ skrbi.
Naj Jezusovo evharistično srce
naredi naša srca ponižna, kot je Njegovo,
in nam pomaga, da bomo na svet način
še naprej opravljali družinske dolžnosti.
Naj se ljubimo med seboj,
vsak dan bolj,
kakor Bog ljubi vsakega izmed nas,
in naj si odpuščamo napake,
kot Ti odpuščaš naše dolge.
Pomagaj nam, ljubeči Oče,
da bomo sprejemali vse, kar nam daješ,
in dajali vse, kar nam boš vzel,
z velikim nasmehom na obrazu.
Brezmadežno Marijino Srce,
začetek našega veselja, prosi za nas.
Sv. Jožef, prosi za nas.
Sveti angeli varuhi,
bodite vedno z nami,
varujte in vodite nas.
Amen.
(molitev sv. Matere Terezije)
»NAJPOMEMBNEJŠI RAZLOG ZA PONOVNO ODKRITJE IN POŽIVITEV MOLITVE ROŽNEGA VENCA JE POKLICANOST VSEH K SVETOSTI« (sv. Janez Pavel II.)
https://si.aleteia.org/2021/10/09/kako-lahko-vsak-dan-premisljujemo-o-jezusovem-zivljenju/
MARIJA, KRALJICA PRESVETEGA ROŽNEGA VENCA, PROSI ZA NAS!
MARIJA, KRALJICA MIRU, NAS USMERJA K ŽIVI BOŽJI BESEDI, K ODREŠENIKU JEZUSU! NENEHNO NAS KLIČE, DA Z ODGOVORNOSTJO SPREJMEMO NJENA SPOROČILA IN JIH Z NJENO POMOČJO V ŽIVLJENJU TUDI URESNIČUJEMO. KOGA V ŽIVLJENJU POSLUŠAMO IN SE PO NJEM RAVNAMO? NA TO VPRAŠANJE, NAJ SI VSAK SAM ODGOVORI V SVOJEM SRCU. MOLIMO: PRIDI, SVETI DUH …
MEDŽUGORJE: PET “KAMNOV” ZA PREMAGOVANJE ZLA
https://si.aleteia.org/2022/09/27/medzugorje-pet-kamnov-za-premagovanje-zla/
MARIJA, KRALJICA MIRU, PROSI ZA NAS!
Poglabljajmo se v bistvene in temeljne prvine vere Cerkve. Molimo: Pridi, Sveti Duh …
KAJ POMENI IZRAZ: “SPOČET OD SVETEGA DUHA …”?
To pomeni, da je Devica Marija spočela večnega Sina v svojem naročju od Svetega Duha in brez sodelovanja moža: “Sveti Duh bo prišel nadte” (Lk 1,35), ji je rekel angel ob oznanjenju.
“… ROJEN IZ MARIJE DEVICE”: ZAKAJ JE MARIJA RESNIČNO BOŽJA MATI?
Marija je resnično Božja Mati, ker je Jezusova Mati (Jn 2,1; 19,25). Tisti namreč, katerega je spočela od Svetega Duha in ki je postal resnično njen Sin, je večni Sin Boga Očeta. Je Bog sam.
KAJ POMENI BREZMADEŽNO SPOČETJE?
Bog je milostno izbral Marijo pred vso večnostjo, da bi bila Mati njegovega Sina: da bi izpolnila tolikošno poslanstvo, je bila spočeta brezmadežna. To pomeni, da je bila Marija po božji milosti in glede na zasluženje Jezusa Kristusa obvarovana izvirnega greha že od svojega spočetja.
Kompendij KKC, 94-96
https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
LJUDJE SMO SLABOTNA BITJA
KADAR ČLOVEKA ZAPUSTI ZDRAVJE, SE VELIKOKRAT JEZI NA BOGA, NA LJUDI, NA VES SVET.
Vpije k Bogu, ali pa tudi ne.
Želi zdravje KOT GOBAVCI, KI SO ŽELELI OZDRAVITI, DA NE BODO NA ROBU DRUŽBE.
JEZUS je OZDRAVIL DESET GOBAVCEV , PA VENDAR SE MU JE PRIŠEL ZAHVALIT SAMO EDEN.
KAJ JE BILO TEMU VZROK? KAJ SE JE ZGODILO Z OSTALIMI DEVETIMI GOBAVCI, KI SO BILI OZDRAVLJENI?
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
Devet gobavcev je po ozdravitvi odšlo v stare tire življenjenja, Samarijan PA JE RESNIČNO NAŠEL BOGA.
POGLEJMO, KAJ SE JE V RESNICI ZGODILO, o tem pove dr. Peter Žakelj:
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
Česa je Samarijana rešila vera? Ozdravljenih je bilo vseh deset. Torej ga vera ni rešila bolezni. Kaj je bil rezultat njegove vere? Nekaj lahko sklepamo iz opisanega dogodka. Poglejmo. Vseh deset je prosilo za zdravje, a le eden je ob ozdravljenju pomislil na tistega, ki ga je ozdravil. Kako to? Odgovor je čisto preprost, le vživeti se moramo v vlogo gobavih.
Predstavljajmo si, da so bili gobavi pred boleznijo zdravi, polni življenja. Vse je teklo v običajnem ritmu. Večina je iskala zadovoljstvo v zemeljskih stvareh. Na enkrat pa se je pojavila bolezen. Drug za drugim so zboleli. Groza! Življenje, ki je bilo vsaj znosno, če že ne prijetno, je postalo popolnoma nemogoče. Vsi užitki življenja, vse posvetno veselje jim je bilo vzeto. Odrinjeni so bili na rob družbe, v osamo in brezciljno čakanje na smrt. Večina je obupovala in se jezila na svet, na ljudi, na Boga. Zakaj se je moralo to zgoditi, zakaj prav njim. Kako more biti Bog tako krut, so se nekateri spraševali. Življenje je nesmiselno, če je človek bolan! Le eden je v bolečini in jezi razmišljal skupaj z Bogom. Spraševal je Boga, kaj mu želi z boleznijo sporočiti. Kako naj živi polno, če je obsojen na propadanje na robu mesta? Če ga je ustvaril za življenje, zakaj ga naravnost rine v smrt? Hotel je zaupati Bogu, hotel je verjeti, da je z njim kljub groznemu položaju. Seveda je tudi on iskal možnosti za ozdravljenje, a nikoli mimo Boga.
Potem se je zgodilo tisto, kar smo slišali v evangeliju. Jezus jih ozdravi. Tistim devetim, ki so čakali le na zdravje, se je življenje v hipu vrnilo v stare tirnice. Kako pa drugače?! Ozdravljeni Samarijan pa je našel tisto, kar mu je bilo neskončno vrednejše od zdravja: Srečal je samega Boga, našel je Ljubezen, odprlo se mu je novo Življenje, nov smisel. Bog, na katerega se je tako pogosto v upanju in obupu obračal, se mu je približal. Seveda mu je bilo zdravje pomembno, a še veliko pomembnejše mu je bilo vrnjeno zaupanje v božjo ljubezen. Bog ga ni zapustil! Življenje ima globlji smisel! Upanje ni nikoli poteptano! Vse to je kar vrelo iz njega. V tem veselem spoznanju ni mogel iti v svet, ne da bi se še enkrat poklonil Odrešeniku. Vrnil se je in z močnim glasom slavil Boga. Padel je na obraz pred njegove noge in se mu zahvaljeval. Lahko si predstavljamo, kaj je storilo ostalih devet. Zbrali so prijatelje in naredili gostijo, če je le bilo mogoče. Kdo bi jim zameril!?
Le eden je slišal besede: Vstani in pojdi! Tvoja vera te je rešila. Česa ga je torej rešila? Praznega življenja. Samarijan je v iskanju smisla in Boga našel oboje in to mu ne bo nikoli vzeto. Ostalih devet je sicer našlo zdravje, a nesmisla niso bili rešeni. Zdravje bo spet minilo, bolezen in smrt jih še vedno čaka, veselo življenje se bo prej ali slej končalo, kdo jih bo rešil nesmisla bolezni, trpljenja in smrti? Samarijan je v iskanju smisla in upanja, našel Boga in zdravje, ostali so našli le zdravje, vse drugo je ostalo nerešeno.
In kje se najdemo mi? V preizkušnjah, bolezni, trpljenju, nesmislu iščemo rešitev skupaj z Bogom ali mimo njega? Je ključno zdravje ali smisel, užitek ali upanje? Če pogledam okrog sebe, kje vse ljudje iščejo zdravje, bi lahko rekel, da je večini vseeno ali ga prinese hudič ali Bog, da je le zdravje. V pehanju množice za denarjem in užitkom, bi težko rekel, da nas vera lahko rešuje. Ko že več kot dvajset let ponujam razmišljanja o ciljih življenja in smislu, je odgovor vedno isti: To je tako zahtevno, to je tako težko, tako nadležno. Med vrsticami lahko preberem: Pustimo to za prihodnjič. Bog pa vendar želi stopiti v naše življenje, hoče biti naše upanje, hoče biti naša rešitev. Odpirajmo se mu, da bo lahko vstopil in nas reševal kot gobavega Samarijana.
DESET GOBAVCEV:
9 GOBAVCEV JE ISKALO SAMO ZDRAVJE ; NI BILO REŠENIH NESMISLA-ZDRAVJE BO SPET MINILO , ČAKA JIH ZOPET BOLEZEN IN SMRT………
1 GOBAVEC PA JE ISKAL ZDRAVJE IN BOGA-PREJEL JE OBOJE; NAŠEL JE SMISEL ŽIVLJENJA-SAMEGA BOGA
Samarijan je v iskanju smisla in Boga našel oboje in to mu ne bo nikoli vzeto. Ostalih devet je sicer našlo zdravje, a nesmisla niso bili rešeni. Zdravje bo spet minilo, bolezen in smrt jih še vedno čaka, veselo življenje se bo prej ali slej končalo, kdo jih bo rešil nesmisla bolezni, trpljenja in smrti? Samarijan je v iskanju smisla in upanja, našel Boga in zdravje, ostali so našli le zdravje, vse drugo je ostalo nerešeno.
NAJPREJ JE POTREBNO MOLITI ZA VSE NAS- ZA SPREOBRNJENJE GREŠNIKOV.
Pater dr. Peter Žakelj pravi (spoznam njegovo žalost), ko pravi:
Če pogledam okrog sebe, kje vse ljudje iščejo zdravje, bi lahko rekel, da je večini vseeno ali ga prinese hudič ali Bog, da je le zdravje. V pehanju množice za denarjem in užitkom, bi težko rekel, da nas vera lahko rešuje. Ko že več kot dvajset let ponujam razmišljanja o ciljih življenja in smislu, je odgovor vedno isti: To je tako zahtevno, to je tako težko, tako nadležno. Med vrsticami lahko preberem: Pustimo to za prihodnjič.
JA, DOKLER SE NE BOMO GREHU UPRLI DO KRVI, NAS BO DUŠILO POSVETNO ŽIVLJENJE-ENO SAMO PEHANJE IN JAMRANJE.
KRITIZIRANJE JE DROGIRANJE , JADIKOVANJE, JAMRANJE, PRITOŽEVANJE IN UGOVARJANJE SO RAZLIČNE VRSTE DROG
KRITIKA LAHKO POSTANE ŽIVLJENJSKI SLOG, KI NOSI S SEBOJ ŠTEVILNE DRUGE NEGATIVNOSTI, KOT SO SOVRAŠTVO, JEZA, TESNOBA, NESTRPNOST, NESRAMNOST, AGRESIJA, ZAVIST, LJUBOSUMJE, SEBIČNOST, SKOPOST, KRIVICA, NEPOŠTENOST, MAŠČEVANJE, GROŽNJA, NEISKRENOST, GOLJUFANJE, LAGANJE…..
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
PRAVI VZROK ZA KRITIZIRANJE JE NOTRANJI VZROK-NEZADOVOLJSTVO , NAJVEČJI PROBLEM JE, ČE SE VIDIMO KOT ŽRTEV
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
NEKAJ V NAS NI V REDU, ZATO NAS NEKATERI LJUDJE ALI NEKATERE STVARI PROVOCIRAJO, KER JE V NAS NEKAJ, ČESAR NE PRENESEMO
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Začnimo z zavedanjem, kaj v resnici je kritika in kakšen učinek ima na naše življenje. Najpomembnejše, kar morate vedeti o njej, je, da je kritiziranje mamilo, jadikovanje, jamranje, pritoževanje in ugovarjanje pa so različne vrste drog. Kratkoročno nam dajejo dober občutek, dolgoročno pa nam zelo škodijo. Še posebej če se z njimi kot z mamili predoziramo.
Ko rečemo kritiziranje, mislimo na očitke in obsodbe, žaljive in nesmiselne komentarje, omalovaževanje …
Po drugi strani pa kritiziranje ni vse, kar v sebi nosi kritiko. Če kdo od nas pričakuje, da bomo izrazili svoje mnenje, je to lahko koristna in učinkovita, konstruktivna kritika, če je smiselna in izražena na lep način.
Kritika v negativnem smislu je le takrat, ko zasmehujemo ter poskušamo drugega človeka ponižati, omalovaževati in prizadeti.
Kritiziranje in jamranje izkazuje omejen pogled nasvet. Vse na svetu ima dobre in slabe strani, saj svet deluje po naravnem zakonu polarnosti. Videti samo negativni pol v nekom ali nečem, ne pa tudi pozitivnega, pomeni imeti omejen pogled na svet. Poglejte na
svet z vidika ljubezni do drugih!
Neprimerno je zlasti nekoga kritizirati za nekaj, česar sami ne bi mogli narediti bolje. H kritiziranju so najbolj nagnjeni tisti, ki so v življenju neuspešni, zato za svojo nesposobnost krivijo vse druge in vse drugo.
Zato je kritiziranje kazalnik njihove lastne nesposobnosti. Ali menite, da z nenehnim kritiziranjem starša otroku lahko pomagata, da se bo poboljšal? Kritika ni vzgojna strategija, ker degradira otroke in jim ne ponuja nobenega protimodela vedenja. Enako je z
vlado, šefi, prijatelji in vsemi drugimi – s tem ne bomo dosegli ničesar, razen da si bomo uničili ugled.
Bodite iskreni, ko seštevate in odštevate, ali vaša kritika kaj koristi, ali vam pomaga spremeniti sogovornika na bolje, doseči življenjske cilje, ali prispeva k vašemu uspehu in sreči?
»Kakor ti meni, tako ti sebi.«
(Uta Lauterbach)
Konstruktivno torej ni kritiziranje, ampak pomoč, poučevanje, usmerjanje, popravljanje in podobno.
Kritiziranje se zdravi z odpuščanjem, sočutjem, prevzemanjem odgovornosti, hvaležnostjo …
Raziskave japonske znanstvene ekipe so dokazale, da naše misli in čustva vplivajo na strukturo molekul v telesu. Fotografirali so molekule vode, na katere so vplivale pozitivne ali negativne misli. Ugotovili so, da ima tekočina, v katero so bile poslane dobre miselne vibracije, molekule pravilnih oblik, medtem ko je tekočina, prepojena z grdimi mislimi in besedami, sestavljena iz deformiranih molekul. Več kot 80 odstotkovnašega telesa predstavlja tekočina, zato s kritiziranjem deformiramo tako tuje kot lastne telesne celice.
Kritiziranje v nas izzove številne negativne misli in čustva. Človek, ki kritizira, ne more jasno razmišljati niti sprejemati povsem razumnih odločitev. Kritika lahko postane življenjski slog, ki nosi s seboj številne druge negativnosti, kot so sovraštvo, jeza, tesnoba, nestrpnost, nesramnost, agresija, zavist, ljubosumje, sebičnost, skopost, krivica, nepoštenost, maščevanje,
grožnja, neiskrenost, goljufanje, laganje … Ko nekogakritiziramo, smo pogosto nestrpni, nesramni, krivični in nepošteni do te osebe. Vse te negativne lastnosti vplivajo na naša nadaljnja dejanja. Kritika uničuje intimne in prijateljske odnose ter omejuje našo sposobnost, da se čustveno zbližamo z drugimi.
VZROKI ZA PRITOŽEVANJE IN UGOVARJANJE
Vsi, ki kritizirajo in se pritožujejo, vidijo zunanje dejavnike kot vzrok za svoje kritično vedenje. Pravi vzrok pa je notranji konflikt, notranje nezadovoljstvo.
Iskreno povedano, v nas je nekaj, kar nas vodi v kritiziranje in objokovanje: naš odnos do samega sebe.
• Največji problem je, če se vidimo kot žrtev. Tisti, ki se v življenju vidijo kot žrtev, z lahkoto obtožujejo in za karkoli krivijo druge.
• Eden od vzrokov za kritiko je naše osebno nezadovoljstvo in hkrati občutek superiornosti.
• Vzrok za našo kritiko je pogosto naša lastna frustracija, ki ji sledijo strah, egoizem, zavist, ljubosumje, nestrpnost, diskriminacija, nehvaležnost, aroganca in pomanjkanje ljubezni ali preudarnosti.
• Z nami pogosto manipulirajo, zato kasneje kritiziramo z napačnimi argumenti. • Največji vzrok je naše osebno neznanje, kako brez kritike doseči, kar želimo; je naše nepoznavanje konstruktivnih metod za doseganje ciljev.
Če o drugih nimamo nič lepega povedati, je najbolje molčati. »Kdor je med vami brez greha, naj prvi vrže kamen.«
Janez 8,7
Cena, ki jo plačamo za kritično razmišljanje, je naša odtujenost, ki vodi v osamljenost in/ali agresijo. Prava sreča ne prihaja po drugih, temveč po naši sposobnosti, da se odpremo, ljubimo in smo popolnoma svobodni od vsega. Ko nam uspe doseči, da naša osebna sreča ni odvisna od zunanjega sveta, je zunanji svet ne bo mogel uničiti. Pravi vir lastne nesreče ni v zunanjem svetu, ampak v notranjem. Zato ni razloga, da bi kritizirali in pričakovali, da nam bodo drugi zagotovili karkoli, tudi našo srečo. Če se človek zadovolji z majhnimi stvarmi in najde srečo v nematerialnih stvareh, potem se ni treba pritoževati niti protestirati.
Zunanji dejavniki lahko le sprožijo nekaj, kar je že tam (v nas), vnamejo ogenj, zato niso vir, ampak le sprožilec. Nekaj v nas ni v redu, zato nas nekateri ljudje ali nekatere stvari provocirajo, ker je v nas nekaj, česar ne prenesemo.
POUČEVANJE
Kako prenehati kritizirati, se pritoževati, ugovarjati …
Najbolje je vsako navado zamenjati z novo navado – slabo navado z dobro. Za prenehanje kritike, torej za ukrotitev tega demona, lahko uporabimo različna orodja, kot so: hvaležnost, odgovornost, razumevanje, strpnost, dostojanstvo, čast, odmaknjenost, ločenost, zmernost, samokontrola, samodisciplina, vzdržljivost, spodobnost, odpuščanje, usmiljenje, človečnost, sočutje in kot najbolj idealen protistrup ljubezen.
»Tvoj problem ni tvoja krivda, ampak tvoja odgovornost.«
Ameriška TV-reklama
Konkretne poteze
• Prevzemite odgovornost – ugovarjanje in kritiziranje je v bistvu naša trditev, da nismo krivi, da je nekdo drug kriv namesto nas. Malo je ljudi, ki so res pripravljeni prevzeti odgovornost za svoje neugodne življenjske okoliščine.
• Bodite bolj hvaležni – osredotočite se na vse, kar je hvaležnosti vredno, namesto na vse, kar je vredno kritiziranja in obžalovanja.
Nehajte izgubljati čas s komentiranjem vsega tega in vseh tistih, ki niso vredni vaše pozornosti, ampak se začnite ukvarjati s tistimi, ki jih cenite in za katere ste hvaležni.
• Nehajte igrati vlogo žrtve – biti žrtev je zelo praktično, saj tako od sebe odmislijo krivdo in pridobijo dodatno pozornost in sočutje drugih, ko jih prepričamo, da nam je nekdo naredil krivico.
• Svoje nezadovoljstvo spremenite v zadovoljstvo – pogosto je vzrok za naše kritiziranje drugih to, da smo nezadovoljni s svojim življenjem. Za to je najlaže kriviti druge, tudi če ti sploh niso krivi. Ko se zavemo, da za našo srečo in uspeh ni odgovoren nihče, razen nas samih, se lahko začnemo spreminjati na bolje.
• Vprašajte se, ali nimate pametnejšega dela kot
godrnjanje in pljuvanje po drugih. Namesto da bi iskali pomanjkljivosti tam, kjer jih ni, poskusite videti dobro stran tega, kar drugi delajo in poskušajo doseči.
• Obkrožite se z ljudmi, ki niso nagnjeni k kritiziranju, jamranju, pritoževanju, ugovarjanju … Ljudje, ki pogosto obtožujejo, kritizirajo in ugovarjajo, vas bodo okužili in vas tako kot odvisnike od drog prisilili, da se jim pridružite.
• Ne podpirajte drugih pri kritiziranju – spremenite temo takoj, ko opazite, da nekdo kritizira ali jamra. Še bolje, opozorite ga, da tak odnos ne prinaša nič dobrega, le slabo.
• Zakopljite bojno sekiro – ni vam treba kaditi pipe miru s tistimi, ki bi jih najraje kritizirali, ampak zakopljite sekiro: to je za vaše dobro. V praksi to pomeni, da se z njimi ni treba družiti ali pa se vsaj ne obremenjevati. Živi in pusti druge živeti. To je
stvar odločitve.
• Ne delajte drugim tistega, kar ne želite, da bi oni storili vam. – Če nočeš, da bi te drugi kritizirali, tudi ti njih ne kritiziraj.
Zagotovo dajete tudi drugim razlog, da se pritožujejo nad vami in vam ugovarjajo.
• Recept proti jamranju: nekaj časa pretiravajte v samopomilovanju in jamranju, dokler vas nihče več ne bo jemal resno in ne postanete sami sebi smešni. Nato se smejte sami sebi in obrnite nov list.
• Smejte se čim več in čim pogosteje – nemogoče se je smejati in pritoževati hkrati. Bolj ko se smejite, manj razloga in časa boste imeli za pritoževanje in kritiziranje.
Kaj storiti namesto kritiziranja
»Kdor je pripravljen pomagati, ima pravico do
kritiziranja.«
Abraham Lincoln
Kaj početi, namesto da bi kritizirali:
• pomagati, poučevati, usmerjati, popravljati;
primeri: »Ne vem, ali imam prav, ampak mislim, da je mogoče narediti to in to bolje, če namesto …
narediš tako in tako. Kaj praviš na to?«; »Če vas ne moti, bi vam svetoval …«;
• konstruktivna pripomba ali komentar s poudarkom na rešitvi na podlagi lastnih primerov: »Ne bi želel, da me narobe razumete, ne gre za kritiko, vendar sem opazil, da se zadnje čase izogibate udeležbi na sestankih … Enako sem sam delal prej. In potem ko bi moralo biti …«;
• duhovita pripomba, ki nikogar ne užali, anekdota ali zgodba, ki nosi nauk;
• vprašanje – nekaj takega: »Ali lahko nekaj vpra-
šam? Ne razumem, kako ste mislili to doseči … Ali sem narobe razumel ali tega …?«;
• blagoslov – blagoslovi osebo, ki dela nekaj narobe.
Ni vam treba tega delati na glas, dovolj je v mislih.
»Blagoslovljen si, Bog naj razsvetli tvojo dušo, da …« To lahko storite tudi v obliki molitve, če vam bolj ustreza – »Bog, razsvetli ga/njo, daj …«;
• s svojim zgledom spodbujajte spremembo – naredite nekaj boljše in vprašajte osebo, kaj meni, da je bolje, kako je to ona storila ali kako ste to storili vi. Bolje je to narediti z dejanji kot z besedami;
• ponudite rešitev ali kaj boljšega – običajno tisti, ki kritizirajo in ugovarjajo drugim, mislijo, da bi lahko naredili bolje ali da so boljši. Če je to res, se med soočenjem namesto poudarjanja obsojanja postavite za rešitev – ponudite rešitev. Tako
se oseba ne bo počutila prizadeta, zato bo bolj odprta za iskanje rešitve;
• tišina včasih pove več kot besede.
Kako reagirati, ko nas kritizirajo
»Psi lajajo, karavane gredo naprej.«
Arabski pregovor
Kritiki se v osnovi lahko izognemo tako, da drugim ne damo razloga za kritiziranje. Če kljub temu pride do kritike, najprej ugotovite, ali je kritika dobronamerna ali ne.
Dobronamerne kritike nam sicer pogosto niso všeč, vendar jih boste prepoznali po tem, da so poučne in na lep način izražene. Večinoma so to kritike dobrih prijateljev, staršev, predpostavljenih, strokovnjakov, učiteljev in vseh tistih, ki vedo več kot mi o tem, o čemer govorimo.
Zlonamerno kritiko boste prepoznali po tem, da je na vas usmerjena s pretiravanjem, zasmehovanjem, sarkazmom, poniževanjem, žalitvami, omalovaževanjem in podobnim.
Kako ravnati z dobronamerno kritiko
Primitivni ljudje se na vsako kritiko, tudi dobronamerno, odzovejo agresivno. Ne reagirajte tako kot oni, ampak ohranite svojo čast in dostojanstvo ter sprejmite dobronamerne pripombe, opozorila in podobno.
• Razumite, da je to lekcija ali opozorilo, ne kritika, in da vam nekdo skuša pomagati, da postanete boljša in/ali učinkovitejša oseba.
• Hvala – zakaj? Ker vam hvaležnost pomaga bolj kot karkoli drugega; bodite pošteni, ponižni in premislite o svojem kritiziranem vedenju.
Če menite, da ima oseba prav:
• priznajte (sebi) napako,
• pogoltnite ponos in se opravičite,
• recite, da boste to popravili in/ali naredili bolje v
prihodnosti.
Če vas je oseba kritizirala na neprimeren način, ji
povejte, naj vam v prihodnosti pove drugače:
• osebi na lep način razložite svoje vedenje in jo
prepričajte o svoji korektnosti,
• dovolite osebi, da vas pomiri s svojimi argumenti
– sprejmite jih odkrito in premišljeno,
• poskusite končati pogovor v dobrem
razpoloženju.
Kako ravnati z zlonamerno kritiko, draženjem in besednimi zlorabami Vedno se bo našel kdo, ki vas bo kritiziral, ne glede
na to kaj počnete. Za nekatere je prav nekaj, za druge pa nekaj drugega. Zato ne bodite pozorni na kritike drugih ljudi, sledite svojemu srcu in temu, kar mislite, da bi naredil nekdo, ki je vaš vzornik. Bodite pošteni:
ali sami kritizirate, se pritožujete, ugovarjate ali dražite
druge? Po zakonih narave vsak žanje, kar seje.
»Naredi, kar čutiš v svojem srcu, da je prav – kar-koli narediš, bo tako ali tako kritizirano.«
Eleanor Roosevelt
»Nič ni zunaj človeka, kar bi ga moglo omadeževati, če pride vanj, ampak ga omadežuje
to, kar pride iz človeka.«
Marko 7,15
PRENOVA V DUHU-JANUAR 2022
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
JA, NEKAJ V ČLOVEKU JE GLOBOKO NAROBE, DA NEPRESTANO KRITIZIRA VSE VE, JE NEZMOTLJIV itd..
GREH, NA GREH. ČLOVEK, KI HODI K SPOVEDI IN STALNO PONAVLJA ENE IN ISTE GREHE JE SUŽENJ GREHA. JEZUS JE TISTI, KI ČLOVEK A LAHKO ODPELJE IZ GLOBOKE JEČE SUŽENJSTVA GREHOV. POTREBNO MU JE DOVOLITI, DA OČISTI DUŠO, PODZAVEST, CELO TELO. JEZUS ZDRAVI CELOVITO, NE SAMO EN DEL.
ČE PA JE KRITIKA DOBRONAMERNA, POSLUŠAJMO IN UPOŠTEVAJMO NASVET. DOBRONAMERNA KRITIKA SE POVE ČLOVEKU IZ OČI V OČI, NA LEP, KULTUREN NAČIN, KI JE NA NIVOJU SPOŠTOVANJA VSAKEGA ČLOVEKA IUN PRAVE LJUBEZNI.
PREDEN SE ODPRAVITE NA POT, ZMOLITE TO MOLITEV (Aleteia)
OČENAŠ ŠOFERJEV
V PROMETU NA NAS PREŽI NEMALO OVIR IN NEPREDVIDLJIVIH SITUACIJ, ZATO JE POMEMBNO, DA SE NA POT PODAMO Z VELIKO MERO ZBRANOSTI, STRPNOSTI IN POTRPEŽLJIVOSTI. NEPOGREŠLJIVO DEJANJE JE TUDI MOLITEV, S KATERO PROSIMO NEBEŠKEGA OČETA, NAJ NAS VARUJE NA VSEH POTEH.
OČE NAŠ, KI SI V NEBESIH.
Cesta pripada vsem, ker si ti tudi oče pešcev, starejših ljudi in otrok. Tudi kolesarji imajo pravico do nje.
POSVEČENO BODI TVOJE IME.
“Človek, ne jezi se!” Če pa se razjezim, mi pomagaj, da ne bom preklinjal niti v gneči ali ob zastojih, niti ko začetniki vozijo negotovo. Daj, da bom posvečeval tvoje ime z mirom in dostojnostjo.
PRIDI K NAM TVOJE KRALJESTVO.
Tvoje kraljestvo pravičnosti, dobrote, obzirnosti, pripravljenosti pomagati, poštenosti. Daj, da ob kakšni nesreči ne bom vozil kar mimo kot kak bojazljivec in človek brez čuta.
ZGODI SE TVOJA VOLJA.
Ti hočeš, da v življenju vlada red – tudi na cesti. Daj, da bom spoštoval prometne predpise.
DAJ NAM DANES NAŠ VSAKDANJI KRUH.
Mnogi so na cesti zaradi vsakdanjega kruha: službeno in ker to zahteva njihovo delo. Daj, da ne bom zapravil vozniškega dovoljenja. Ne daj, da bi zaradi mene kdo utrpel škodo.
ODPUSTI NAM NAŠE DOLGE, KAKOR TUDI MI ODPUŠČAMO
SVOJIM DOLŽNIKOM.
“Kdo je bil kriv?” Niso vedno drugi. Daj, da bom previdno vozil in da po svoji krivdi ne bom zagrešil nesreče.
IN NE VPELJI NAS V SKUŠNJAVO …
… da bi hiteli, ker se nam mudi, da bi tekmovali z močnejšim avtomobilom, da bi prehitevali, ker nimamo potrpljenja, da bi izsiljevali prednost, ker mislimo, da moramo biti zmeraj prvi, da bi sedali za volan z alkoholom v krvi.
TEMVEČ REŠI NAS HUDEGA:
opoja hitrosti, divjanja, alkohola, mamil, hudobije,onesnaževanja zraka in povzročanja prometne zmede. Amen.
Povzeto po: https://si.aleteia.org/2023/07/23/preden-se-odpravite-na-pot-zmolite-to-molitev/
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
Poglabljajmo se v bistvene in temeljne prvine vere Cerkve. Molimo: Pridi, Sveti Duh …
ALI JE KRISTUS IMEL RESNIČNO ČLOVEŠKO TELO?
Kristus si je privzel resnično človeško telo, s katerim je nevidnega Boga napravil vidnega. Zato smemo Kristusa upodabljati in častiti na svetih podobah.
KAJ PREDSTAVLJA JEZUSOVO SRCE?
Jezus nas je poznal in ljubil s človeškim srcem. Njegovo srce, prebodeno za naše zveličanje, je simbol tiste neskončne ljubezni, s katero Jezus ljubi Očeta in prav vsakega človeka.
Kompendij KKC, 92 in 93
https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
PRESENETLJIVA MOLITEV, KI SVETO MAŠO POVEZUJE Z VSAKDANJIM ŽIVLJENJEM (Aleteia)
JEZUS NAS VEDNO VABI, DA MU IZROČIMO, KAR NAS TEŽI
Mnogim izmed nas se morda zdi, da se sveta maša precej razlikuje od našega siceršnjega življenja. Kar pa ne pomeni, da ti dve stvari nimata ničesar skupnega. Ravno nasprotno: maša je obhajanje Jezusove smrti in vstajenja ravno v kontekstu naših lastnih izkušenj smrti in vstajenja.
K maši ne pridemo zgolj zato, da bi se spomnili, kdo je bil Jezus v daljni preteklosti; vedno znova obujamo, kdo je Jezus za nas, tukaj in zdaj, sredi naših vsakdanjih prizadevanj.
Sredi maše je na vrsti molitev, med katero imamo posebno priložnost, da povežemo skrivnost Jezusove smrti in vstajenja s podobnimi izkušnjami v svojem življenju.
Po pripravi darov na oltarju duhovnik izreče besede: “Molite, bratje in sestre, da Bog, vsemogočni Oče, sprejme mojo in vašo daritev.” Ne spreglejte presenetljivih besed: “… mojo in vašo daritev.” To pomeni, da k vsaki maši prinesete daritev! Daritev ni zgolj kruh in vino, ki ju prinesemo na oltar: je tudi duhovna daritev nas samih!
Ko odgovorite, izgovorite besede: “Naj sprejme Gospod daritev iz tvojih rok, v hvalo in čast svojemu imenu, v blagor tudi nam in vsej svoji sveti Cerkvi.”
Ko izgovarjate te besede, vas spodbujam, da pomislite na točno določeno “daritev”, na konkretno, zahtevno izkušnjo, ki jo boste tisti dan prinesli k maši. Morda trpite zaradi težke bolezni. Morda so vaši družinski odnosi resnično skrhani. Morda se vi ali nekdo, ki ga imate radi, bori z odvisnostjo. Ta bremena, resnična in nerazrešena, so tisto, kar prinesete k vsaki sveti maši poleg oprijemljivih darov kruha in vina.
Ko se izrecno spominjamo teh “daritev” in jih darujemo Jezusu, se opominjamo, da Jezus z nami deli ne le naših drobnih izkušenj “smrti”, On je namreč izkusil posledice trpljenja, sporov in človeške šibkosti, temveč tudi izkušnjo “vstajenja”: ozdravljenja, sprave in na novo najdene moči, tudi sredi šibkosti.
Pri vsaki sveti maši si osvežimo spomin na njegovo zvestobo v našem življenju. Ko se v tisti kratki molitvi spominjamo lastne “daritve”, obujamo upanje, da nam bo še naprej zvest tudi tukaj in zdaj.
Povzeto po: https://si.aleteia.org/2023/09/02/presenetljiva-molitev-ki-sveto-maso-povezuje-z-vsakdanjim-zivljenjem/
Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
Poglabljajmo se v bistvene in temeljne prvine vere Cerkve. Molimo: Pridi, Sveti Duh …
KAKO CERKEV IZRAŽA SKRIVNOST UČLOVEČENJA?
To izraža z izpovedovanjem, da je Jezus Kristus pravi Bog in pravi človek. Ima dve naravi, božjo in človeško, ki nista pomešani druga z drugo, temveč zedinjeni v eni sami osebi Božjega Sina. Zato je torej treba v Kristusovi človeški naravi vse – čudeže, trpljenje, smrt – pridevati njegovi božji osebi, ki deluje po privzeti človeški naravi.
“O edinorojeni Sin in Beseda Boga samega, čeprav si nesmrten, si se hotel zaradi našega zveličanja utelesiti iz svete Bogorodice in vedno device Marije (…) Ti, ki si eden od svete Trojice, slavljen z Očetom in Svetim Duhom, reši nas!” (Bizantinska liturgija sv. Janeza Zlatoustega).
ALI JE UČLOVEČENI BOŽJI SIN IMEL DUŠO S ČLOVEŠKIM SPOZNAVANJEM?
Božji Sin si je privzel telo, oživljeno z razumno človeško dušo. S svojim človeškim razumom se je Jezus naučil veliko stvari z izkušnjo. A tudi kot človek je imel Božji Sin notranje in neposredno spoznavanje Boga, svojega Očeta. Prav tako je segal do skritih misli človeškega srca in popolnoma poznal večne načrte, ki jih je razodel s svojim prihodom.
KAKO SOGLAŠATA DVE VOLJI UČLOVEČENE BESEDE?
Jezus ima božjo voljo in človeško voljo. V svojem zemeljskem življenju je Božji Sin človeško hotel, kar je skupaj z Očetom in Svetim Duhom odločil za naše zveličanje. Kristusova človeška volja je pokorna; ne upira se in ne nasprotuje, temveč se podreja njegovi božji volji.
Kompendij KKC, 89-91
https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!