Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…
Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.
| Cookie | Duration | Description |
|---|---|---|
| cookielawinfo-checkbox-analytics | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics". |
| cookielawinfo-checkbox-functional | 11 months | The cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional". |
| cookielawinfo-checkbox-necessary | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary". |
| cookielawinfo-checkbox-others | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other. |
| cookielawinfo-checkbox-performance | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance". |
| viewed_cookie_policy | 11 months | The cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data. |
CELO NA VIDEZ NEŠKODLJIVO VSAKDANJE NERGANJE ČEZ VREME JE NEZAUPANJE V BOGA, NJEGOVO VOLJO IN DOBROTO
Nezadovoljstvo je nehvaležnost, ki rani bližnjega in Boga. Celo na videz neškodljivo vsakdanje nerganje čez vreme je nezaupanje v Boga, njegovo voljo in dobroto, kajti za vsako pritožbo se skriva večja dobrina in za to dobrino je skrit kak človek, morda celo najbližji: mož, žena, otrok, starši. Vsi ljudje imajo napake in vsi jih delajo. Na koncu dolge vrste dobrin in ljudi je On, ki jih daje, vodi vsako življenje in tek zgodovine.
Zato se, človek, zahvali dobremu Bogu. Zahvali se za tisto, kar te moti, jezi, žalosti, plaši ali boli. Zahvali se zaradi večje dobrine, ki se skriva za težavo, s katero se spopadaš (odlomek iz Aleteinega članka: Nezadovoljstvo je nehvaležnost, ki rani bližnjega in Boga).
Celoten prispevek na: https://si.aleteia.org/2022/07/16/nezadovoljstvo-je-nehvaleznost-ki-rani-bliznjega-in-boga/
Vedno se za vse zahvaljujmo: Jezus, hvala Ti za vsak trenutek v mojem življenju – po presveti Božji volji!
Ja, res je. Ne mine dan, da ne bi koga slišali ko govori, JOJ KAKO JE MRZLO, JOJ, KAKO JE VROČE, ŽE SPET PADA DEŽ, MRAZ JE BIL, NIČ NE BO ZRASLO., TOČA JE POKLESTILA VSE , ……………………………………………….itd…..
KOMU GODRNJAJO LJUDJE, KI IZGOVARJAJO VSAK DAN PROTI VREMENU? BOGU!
NEZADOVOLJSTVO , NEHVALEŽNOST BOGU, TO RES STISNE ČLOVEKA, KOT BI Z MEČEM PREBADAL SRCE.
KAKO IMA BOG POTRPEŽLJIVOST, DA VSAK DAN POSLUŠA NAŠE GODRNJANJE, NEZADOVOLJSTVO, OPRAVLJANJE, OBSODBE, POSMEHOVANJE, itd…………………………………………………
JEZUS JE DAL ŽIVLJENJE ZA NAS BEDNE GREŠNIKE, IN KAKO MU VRAČAMO NJEGOVO TRPLJENJE ZA NAS?
KO BI SE VSAJ ZAVEDALI EN DELČEK, DA BREZ NJEGA, BREZ NJEGOVE MILOSTI NE MOREMO NIČESAR, NIČ, NULA.
ZNOVA SE PRIPOROČIMO SVETEMU DUHU ZA VESELJE V SRCU,
PA TUDI ZA MIR, POTRPEŽLJIVOST, KROTKOST, HVALEŽNOST …,
DA BOMO PRIČEVALCI VESELE EVANGELJSKE NOVICE!
Ljubi Jezus, prosim Te, da iz mojega srca za vedno odstraniš vso potrtost in slabo
voljo. Naj bom vesel, zadovoljen in srečen, ko uživam vse Tvoje milosti. Kajti, o Bog,
če mi naklanjaš svojo milost, ali naj ne bi bil radosten in zadovoljen? Ali naj ne bi
izžareval Svetega Duha, ki vpliva na mojo dušo, da jo povzdiguje nad vse drobne
vsakdanje nevšečnosti, ki nikoli ne bi smele zlomiti miru tistih, ki stremijo za tem,
da bi služili Tebi? O, naj bodo moji mir, potrpežljivost, krotkost in drugi darovi
Svetega Duha: naj vodijo in tolažijo moje srce ter dvigajo moje prizadevanje visoko
nad ta svet, k Tebi, moj Gospod, ki si moj začetek in moje zadnje upanje. Amen.
(molitev, aleteia.si)
JEZUS, NAJ BO VEDNO IN POVSOD SLAVLJENO TVOJE PRESVETO IME! TI SI
NEIZMERNO VELIČASTVO DOBROTE IN VESELJA V MOČI SVETEGA DUHA!
3. BABILONSKI STOLPI, KI JIH GRADI DANAŠNJI ČLOVEK…..IN NJIHOVE RUŠEVINE
Predvsem človekov jaz, ki hoče vse imeti, vse voditi, imeti pod kontrolo, pozablja na Boga in hoče biti kakor On. Potem pa pride do vojne – male- v medsebojnih odnosih, ali pričujoče v Ukrajini in ruševine pokopljejo mnogo nedolžnih….
Večina ljudi dela na tem, da bi si prigrabilo čim več materialnih dobrin zase, za otroke. Mnogim gre za oblast, za premoč nad šibkejšimi, revnejšimi, marsikdo se želi postaviti na mesto Boga (biti kot Bog). Tam, kjer je hlastanje za navedenim na prvem mestu, so »pozabljeni« otroci, ostale vrednote in se zgodi, da je izgubljen notranji mir, čut za naravne lepote, čut za sočloveka… in lahko se podre vse kot hiša iz kart, nastanejo razvaline, takšne in drugačne…
Zahodni svet že dolga stoletja gradi babilonski stolp, ko z znanostjo želi rešiti človeštvo ali vsaj svojo kulturo. Niti ne gradi stolpa do neba, ker Nebo zanika, nebesa pa hoče prestaviti na zemljo.
Drobni virus nas je skušal prepričati, da nismo gospodarji zgodovine, da z vso znanostjo in finančno močjo nismo sposobni zaščititi življenj. Zdaj pa nas isto uči ukrajinska vojna – le ena od mnogih vojn, v katerih človeški pohlep izkorišča častihlepje, bolne ambicije in verske ali nacionalne napetosti, kjer množica pobitih in iznakaženih teles in duš ter neizmerno razdejanje polni žepe peščici brezvestnih, dobro skritih »bogov«.
Ekonomija, ki ne živi od dela, ampak od potrošnje in izkoriščanja poceni delovne sile ter uničevanja okolja, mora propasti. Mora se zrušiti sama vase. Samo Bog ve, koliko žrtev bodo pokopale ruševine. In molim, da bi bili preživeli sposobni stopiti skupaj, prisluhniti Svetemu Duhu in soljudem ter skupaj najti novo, boljšo smer; da jih ne bo – kot Babiloncev – razočaranje in nezaupanje do vseh razpršilo in pahnilo v samotno pehanje za neulovljivo srečo.
Primer babilonskega stolpa, ki ga gradi človek, je tudi trenutna vojna v Ukrajini, ko se je človek postavil nasproti Boga. Če vojna ekshalira je v nevarnosti Evropa in ves svet.
Po vsem svetu se resnično gradijo Babilonski stolpi, ogromni, visoki, poševni, okrogli, špičasti, stekleni, taki, ki so malo nagnjeni, gradovi vseh vrst, … po vseh mestih sveta in ljudje jih hodimo množično gledat. Pokazati pa želijo še druge stolpe: moč, bogastvo, in skriti pohlep, častiljubje, brezbrižnost, neusmiljene do tistih, ki v velikih naseljih na obrobju mest, v kolibah, ki komaj stojijo skupaj, in umazaniji, živijo v revščini, pomanjkanju in strahu za preživetje. Tudi vojne so taki stolpi, ki iz maščevanja in želje po podrejanju pobijajo, uničujejo in sovražijo. Vzporedno z vsem tem pa so stolpi potrošništva, raznorazne zasvojenosti, ki uničujejo posameznike in družine, medsebojne odnose, družbo in zemljo. Apokalipsa? Bog v dogajanje ne bo več posegal vsaj s potopom ne (1 Mz 9,11). In mi njegove stvaritve, ustvarjene po njegovi podobi, ne smemo obupati (Iz,65,17), ampak moramo storiti vse, kar je v naši moči, da bi se kaos na zemlji z Božjo pomočjo in usmiljenjem spet spremenil v red in mir za vse.
Babilonski stolpi današnjega časa – predvsem individualzem, vse zame, da se jaz pokažem s svojim nakopičenim imetjem, (ki sproti propada in izgublja na vrednosti), povsod prisoten, povsod na vrhu lestvic, vse si moram privoščiti, ker le enkrat živim, vse narediti za zunanjo podobo, da bom boljši kot sosed, lahko ga gledam z viška – sem vsemogočen, vseveden, izmišljam si spletke, laži, začenjam nesmiselne vojne … vse se mora odvijati zame zabavno, hrupno; Boga ne potrebujem, moj Bog je moj »jaz« – bližnjega ne vidim, da je lačen, žejen, gol, prezebel, brez minimalnih pogojev za življenje. Slepi in gluhi za bližnjega, koliko časa? Do zrušenja z neozdravljivimi boleznimi, naravnimi nesrečami, z doživetim napadom, ki mu nisem kos … Ali mi je po propadu in ruševinah dan milostni trenutek, da rešim svojo dušo, da zagledam pomoči potrebnega bližnjega, ki sem ga med gradnjo stolpa namenoma spregledal, mu nagajal, ga gledal z viška, spletkaril, napadal … ? Gospod, usmili se me, grešnika!
Dogajanja okrog spolnih usmeritev nakazujejo, da hočemo biti več kot Bog. Skupnost LGBTQ je dala ustavnemu sodišču v presojo, če je zakonik o zakonski zvezi ustaven ali ne. Teorija spola je en tak babilonski stolp.
Tudi vojna je babilonski stolp. Putin misli, da je Bog in se igra z življenji ljudi. Kakšne ruševine nastajajo!
Babilonski stolp je naše potrošništvo in rast proizvodnje za čim manj denarja. Kako bo to funkcioniralo, ko en del sveta ne bo izvažal hrane … Ideje so eno, njihovo delovanje pa drugo.
Verbalno nasilje je postalo nekaj normalnega. Družbena govorica je polna napadalnosti, laži, obrekovanja, klevetanja, sovraštva. Naši jeziki so zmešani.
Odmevajo besede »hudobija in nasilje«. To je predpotopno stanje. Grozno je premišljevati, kam to pelje. Groza me je ruševin.
Ampak Bog je dal zavezo, da ne bo uničil človeka in nam pušča svobodno voljo. Babilon je bil popotopno stanje. A Bog ni več nastopil z uničenjem. Posegel je drugače.
Vera gre preko križa. Kljub vsem grozotam, ki jih vidimo, bo Bog zmagal. Vse grozote izzovejo tudi veliko dobrote. Kako ljudje odpirajo vrata, sprejemajo begunce, pomagajo na tisoč in en način.
Vojne me je strah od prvega dne. Ko gledam te uboge mame, poslavljanja, trpljenje. Težko živim te dni. Župnik nas je nagovoril, da bi tudi v naši župniji nastanili nekaj družin in poskrbeli zanje. Ko se bomo konkretno soočali z njimi, bo to odrešilno. Saj ne moremo ne vem kaj storiti, narediš pač, kar moreš. To je Božje, ki lahko v nas deluje. Strah bo začel izginevati, panika ni potrebna. Sveti postajamo skozi drobne, vsakdanje stvari. Najpogosteje v družini, ko si potrpežljiv, ko odpuščaš in skozi drobne korake postajaš svetnik. (Odzivi na peto srečanje BŠ VI (2021/2022) LECTIO BIBLICA).
ITALIJANSKA NOVINARKA: “NIKOLI SI NE SNAMEM ROŽNEGA VENCA, SAJ PRIPOVEDUJE O MOJI LJUBEZNI DO MARIJE” (Aleteia)
ITALIJANSKA NOVINARKA MARINA NALESSO JE BILA ŽE VEČKRAT TARČA NAPADOV IN POLEMIK, KER NOSI ROŽNI VENEC PRED KAMERO: “NIKOLI MI NI PRIŠLO NA MISEL, DA BI GA SNELA ALI SKRILA PRED ODDAJO. PRIPOVEDUJE O MOJI LJUBEZNI DO MARIJE IN JEZUSA”
Krščanski tednik Maria con te (Marija s tabo) je 8. decembra objavil obsežen intervju z novinarko italijanske nacionalne radiotelevizije RAI Marino Nalesso. Na televiziji je znana kot voditeljica dnevnikov, od 18. novembra pa deluje kot tiskovna predstavnica novega ministra za kulturo Gennara Sangiuliana.
POLEMIKE V ZVEZI Z NJENIM ROŽNIM VENCEM
Novinarka je bila že večkrat tarča napadov in polemik zaradi rožnega venca, ki ga je nosila med oddajo, nazadnje konec oktobra. Zaradi tega je dobila vzdevek “novinarka s križem”.
Njej v bran se je postavila tudi nova premierka Giorgia Meloni in komentirala:
“Po dveh letih novinarka televizijskega dnevnika znova doživlja pritožbe na račun rožnega venca, ki ga je nosila okrog vratu med dnevnikom. V državi, v kateri je bila javna televizija od nekdaj pod vplivom politike, je nenavadno, da se zgražajo nad novinarko, ki nosi simbol svoje vere. Jaz sem na njeni strani.”
KDO JE MARINA NALESSO
Tisti, ki jo klevetajo, jo označujejo kot “strastno katoličanko”. Rojena je bila leta 1977 in je odraščala v okolici Benetk. Ko je maturirala, se je preselila v Padovo, kjer je diplomirala iz prava. Po nekaj izkušnjah na lokalnih televizijah je leta 2004 začela novinarsko kariero na italijanski nacionalni radioteleviziji RAI.
NIKOLI NE SNAMEM ROŽNEGA VENCA, NITI KO IMAM TELEVIZIJSKO ODDAJO
Tako je novinarka v intervjuju za tednik Maria con te pojasnila svojo odločitev, ki se nekaterim zdi neprimerna.
“Nikoli ga ne snamem in tudi v prihodnosti tega ne bom storila. Niti za trenutek mi ni prišlo na misel, da bi ga pred oddajo snela ali skrila. Zakaj bi to storila? Pripoveduje o moji ljubezni do Marije in Jezusa. Vsake toliko ugotovijo, da okrog vratu nosim rožni venec, in znova se razvnamejo polemike, jaz pa sem ob tem popolnoma mirna. Marija je v moje življenje vstopila, ko sem se notranje prebujala. Pogosto jo prosim, da mi da notranjo moč, da se ne bom odzivala impulzivno, da se ne bom odzivala na dejanja drugih, zlasti ko so agresivna in prepotentna.”
MARINA NALESSO: “ČE SE NE BI VSAKODNEVNO SREČEVALA Z JEZUSOM, NE BI MOGLA VEČ ŽIVETI.”
V intervjuju je zaupala svojo mučno pot spreobrnjenja:
“Jezus me je prijel za lase. Tako sem bila obupana, da sem v iskanju miru začela obiskovati budistična srečanja (…) Po srečanju z duhovnikom Antoniom, kaplanom na nacionalni radioteleviziji RAI, sem doživela še eno srečanje, ki mi je spremenilo življenje (…) Prijateljica me je povabila na večerjo za svoj rojstni dan in tam sem spoznala še enega duhovnika, mladega in spontanega, s katerim sem se pogovarjala ure in ure. Ta pogovor me je razsvetlil. Na stežaj mi je odprl vrata vere in ljubezni do Kristusa. Kot bi se mi nenadoma odprli srce in možgani, sem začutila potrebo, da grem v cerkev, molim in grem k maši vsak dan. Če tega ne naredim, se slabo počutim: moram k maši, pa čeprav zgodaj zjutraj, preden grem v službo. Če se ne bi vsakodnevno srečevala z Jezusom, ne bi mogla več živeti.”
“PO JEZUSU SEM SREČALA ŠE MARIJO”
Njena pobožnost k Materi Božji se je razvila kmalu za tem:
“Marija je prišla skupaj z rastočo željo po tem, da bi molila z nekom. In praznina se je še enkrat zapolnila prek srečanja s posvečeno osebo: frančiškanom, očetom Cristoforom Amanzijem, ustanoviteljem frančiškanske skupnosti, ki se imenuje po Mariji Materi sprave in miru. “Njihovo duhovnost sem v polnosti sprejela. S pomočjo njenih članov, bratov in sester sem po Jezusu odkrila še Marijo.”
“MEDŽUGORJE JE MOJ DRUGI DOM”
Njen najljubši marijanski kraj je Madžugorje. “To je moj drugi dom.” Medžugorje obiskuje od leta 2007. “Tja se vračam vedno, ko lahko, tudi zato, ker ima skupnost, ki ji kot laikinja pripadam, en duhovni dom prav v Medžudorju.”
Povzeto po: https://si.aleteia.org/2023/01/10/nikoli-si-ne-snamem-roznega-venca-saj-pripoveduje-o-moji-ljubezni-do-marije/
Marija, Kraljica miru prosi za nas!
MOLIMO:
O, Marija,
na naši poti vedno siješ
kot znamenje odrešenja in upanja.
Zdravje bolnikov, zaupamo se tebi,
ki si pod križem sodoživljala
Jezusovo bolečino in ostala trdna v veri.
Ti, zdravje tvojega ljudstva,
veš, kaj potrebujemo.
Prepričani smo, da boš poskrbela
tako kot v Kani Galilejski,
da se bosta po tem času preizkušnje
lahko vrnila veselje in praznovanje.
Pomagaj nam, Mati Božje ljubezni,
da bomo živeli po Božji volji
in delali to, kar nam bo rekel Jezus,
ki je nase vzel vse naše trpljenje
in si je naložil naše bolečine,
da bi nas po križu
popeljal k slavi vstajenja. Amen.
(K Mariji v preizkušnji, prirejeno po molitvi
papeža Frančiška, Družina)
Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo
za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
USODA EDENSKEGA VRTA SE PONAVLJA V ŽIVLJENJU VSAKEGA POSAMEZNIKA
Usoda edenskega vrta pa se ne ponavlja samo v zgodovini izraelskega naroda, temveč v življenju vsakega posameznika/-ce: Bog želi človeka zase, sklepa z njim zavezo prijateljstva, a človek greši in pot do drevesa življenja mu je zaprta. To pot odpira on, ki je rekel: »Jaz sem pot, resnica in življenje« (Jn 14,6); »Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme, se bo rešil …« (Jn 10,9) 1 Mz 3,16 Potem ko je bila kača nepovratno obsojena, Bog izreče kazen ženi: »Zares, mnogo boš trpela v svoji nosečnosti in v bolečinah boš rojevala otroke.
« Poudariti je treba, da niti mož niti žena nista prekleta, ampak samo kača (1 Mz 3,14) in zemlja (1 Mz 3,17). Kazen nad možem in ženo obstaja v razdoru med njima. Materinstvo je bilo znamenje Božjega blagoslova (Ps 127; 128), po drugi strani pa je bolečina rojevanja (brez pripomočkov moderne medicine) veljala za najbridkejšo (Mih 4,9-10; Iz 13,8; 21,3). Po sodbi je materinstvo povezano s trpljenjem. Žena trpi tudi v odnosu z možem: »Po možu boš hrepenela, on pa bo gospodoval nad teboj.« Težko je razumeti avtorjevo namero. »Gospodoval« bi lahko pomenilo izkoriščajoče podjarmljenje, ki tako pogosto označuje žensko usodo v različnih družbah. Iz »ljubiti in skrbeti« je tako nastalo »želeti in vladati«.
1 Mz 3,17-19 Kazen moža je izražena najobsežneje. On je najbolj odgovoren, ker je po ženinem glasu sledil kačinemu glasu namesto glasu Boga in jedel od prepovedanega drevesa. Zato je kaznovan s tem, kar jé – »jesti« ima v njegovi kazni osrednji pojem. Omenja se petkrat. Garanje za prehranjevanje bo odslej spomin na njegov padec, toliko bolj boleč zaradi spomina na hrano iz rajskega vrta (1 Mz 2,9). Zaradi njega je »zemlja prekleta«. Zemlja, ki je blagoslovljena od Boga, ima veliko vode in je rodovitna (1 Mz 2,8-14; 5 Mz 33,13-16); ko je prekleta, ji primanjkuje teh dobrin. »V potu svojega obraza boš jedel kruh«: kot je žena obsojena na trpljenje v svoji temeljni vlogi matere, je moški obsojen v svoji temeljni vlogi zagotavljanja dobrin za preživetje. 1 Mz 3,18 Zemlja bo rodila trnje in osat (kontrast k 1 Mz 2,5.9). Jedel bo »poljsko rastlinje« – tako divje kot gojene rastline v nasprotju do sadnega drevja v raju, ki ga oskrbuje Bog. Hkrati je vsebovan namig, da bosta kmalu zapustila vrt. 1 Mz 3,19 »V potu svojega obraza …« Delo sámo ni kazen za greh. Človek je bil postavljen v vrt, da bi ga obdeloval (1 Mz 2,15).
Garanje in spremljajoče frustracije so kazen za greh. Kazen za moža je v težkem delu, zadeva ga v njegovem poslanstvu, da dela in proizvaja življenjske potrebščine. Ženo pa kazen zadeva v njeni najgloblji biti kot ženo in mater. V tem smislu je kazen za moža in ženo vzgojna, izraža Božjo zavzetost za človeka. Bog ne nalaga dodatne kazni, temveč pomaga možu in ženi razumeti to, kar se je zgodilo; razloži jima posledice greha, ki so že nastopile. Harmonija med njima se je porušila, njuno življenje je zaznamovano s smrtjo. Tega ni povzročil Bog, temveč greh. Kazen za greh je greh sam. Ta uničuje človeka. Bog pa rešuje človeka uničenja, ki si ga je sam izbral z grehom. Odrešenje ni odrešenje od kazni, temveč od zla. Ko se zdi, da Bog kaznuje, se izkaže, da dejansko odrešuje.
Ženi je Bog napovedal trpljenje v nosečnosti, rojevanju in gospodovalnem odnosu moža, možu pa neuspeh v obvladovanju zemlje in vrnitev v prah. To so najbolj tipične realnosti življenja žene in moža. Te tipične realnosti so najbolj »božanske« lastnosti moža in žene. Ko žena rodi, daje življenje in je v tem kakor Bog. Nosečnost in rojstvo postavlja ženo v privilegiran odnos z življenjem. Zaradi tega je nositeljica misterija, po katerem je zelo podobna Bogu.
Moški pa je podoben Bogu s svojim ustvarjalnim delom, s katerim napravlja nekaj novega. Ženska po rojevanju in moški po delu doživljata izkustvo božanskega. Če je greh po 1 Mz 3 v tem, da človek hoče biti enak Bogu, rojevanje in delo lahko postaneta najnevarnejši skušnjavi za žensko oziroma za moškega. Na podlagi teh zmožnosti si lahko rečeta: »Ustvarila sem otroka. Sem Bog … Ustvaril sem to in to. Sem Bog.« Bolečina pri rojevanju in pri delu pa spominja tako žensko kot moškega, da nista Bog, temveč le človek. Bolečina je element izkustva smrti, znamenje, da je harmonija z življenjem porušena, posledica greha. In v tem je, paradoksalno, pomoč človeku, da več ne greši, da postaja odrešen. Kajti prav v trenutkih, ko sta moški in ženska najbolj podobna Bogu, ju bolečina spomni, da nista Bog.
Tako bolečina, trpljenje in smrt, ki so posledica greha in kazen za greh, prinašajo rešitev od greha in se po Božji milosti spreminjajo v dar življenja. »[D]okler se ne povrneš v zemljo, kajti iz nje si bil vzet. Zares, prah si in v prah se povrneš.« Tu so uporabljeni izrazi iz opisa stvarjenja človeka: človek je bil izoblikovan iz prahu zemlje (1 Mz 2,7), zdaj se mora v prah povrniti; človekova vseživljenjska borba za obstoj se bo končala s smrtjo. Številni razlagalci razumejo to kazen kot uresničitev grožnje s smrtjo tistemu, ki bi jedel od drevesa spoznanja (1 Mz 2,17). Nekateri pa menijo, da je smrt mišljena kot del naravnega poteka stvari, človek se neizogibno vrne tja, od koder je bil vzet. Zgodba naj ne bi trdila, da bi človek živel večno, če ne bi jedel od drevesa spoznanja. Tako smrt ni kazen za človekov prekršek, je le zaključek njegovega garaškega dela. Trditev o človekovi vrnitvi v prah, iz katerega je narejen, odmeva v številnih svetopisemskih odlomkih (Job 10,9; 34,15; Ps 103,14; Prd 12 itd.). Garanje za hrano nakazuje izključenost iz raja, enako pa nakazuje tudi smrt: človek je mogel pričakovati večno življenje, ker mu je bilo dovoljeno jesti od drevesa življenja. Za pisca je življenje v polnem pomenu samo življenje v vrtu. Zunaj vrta je človek oddaljen od Boga in blizu smrti. Beseda o povrnitvi v prah nakazuje, da se bo drastična sprememba človeku v kratkem zgodila. 1 Mz 3,20-21 »Človek je imenoval svojo ženo Eva, ker je postala mati vseh živih.« Podobno kot v drugem prizoru (1 Mz 2,18-25) tudi v tem, predzadnjem, mož poimenuje ženo in omenjajo se njuna oblačila. Ime »Eva« (הוח, hawa) je zelo podobno aramejski besedi hiwya »kača«, zato so nekateri zgodnji judovski in nekateri sodobni razlagalci trdili, da je to tisto, kar je mislil mož. Ker ga je žena zapeljala, jo je imenoval »kača«. Toda razlaga imena, »ker je postala mati vseh živih«, izključuje tak pomen. Bolj verjetno je Eva druga oblika besede za »življenje« (היח, haya). Septuaginta ime prevaja kot »Zoe« (življenje), kar se ujema z razlago, ki jo daje besedilo samo.
Tako bolečina, trpljenje in smrt, ki so posledica greha in kazen za greh, prinašajo rešitev od greha in se po Božji milosti spreminjajo v dar življenja. »[D]okler se ne povrneš v zemljo, kajti iz nje si bil vzet. Zares, prah si in v prah se povrneš.« Tu so uporabljeni izrazi iz opisa stvarjenja človeka: človek je bil izoblikovan iz prahu zemlje (1 Mz 2,7), zdaj se mora v prah povrniti; človekova vseživljenjska borba za obstoj se bo končala s smrtjo. Številni razlagalci razumejo to kazen kot uresničitev grožnje s smrtjo tistemu, ki bi jedel od drevesa spoznanja (1 Mz 2,17). Nekateri pa menijo, da je smrt mišljena kot del naravnega poteka stvari, človek se neizogibno vrne tja, od koder je bil vzet.
Zgodba naj ne bi trdila, da bi človek živel večno, če ne bi jedel od drevesa spoznanja. Tako smrt ni kazen za človekov prekršek, je le zaključek njegovega garaškega dela. (del-iz Milost v Tvojih očeh, 2 Mz 33,13, Razlaga odlomkov prve in druge Mojzesove knjige, S. Snežana Večko, Zavod biblično gibanje).
V nadaljevanju tega pisanja pod naslovom -MILOST V TVOJIH OČEH , pravi naslednje:
IZRAELCI SO DEJANJEM STARŠEV DAJALI VELIK POMEN ZA USODO NJIHOVIH POTOMCEV. Geneza izvaja vse človeštvo iz prvega človeškega para, torej vidi tudi v njunem dejanju posledice za vse človeštvo.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
Ja, ali se vam ne zdi, da danes ni več tako?
ČE BI SE STARŠI TEGA ZAVEDALI, BI BILO PRIHRANJENIH OGROMNE KOLIČILE SOLZ PRI OTROCIH.
OTROCI LAHKO PREJMEJO OD PREDNIKOV BLAGOSLOV ALI PREKLETSTVO-TO JE DUHOVNA DEDIŠČINA, POLEG MATERIALNE….
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Večkrat sem že omenila to temo. NEKATERI ŠE SEDAJ NE VERJAMEMO KAKŠEN VPLIV IMAJO PREDNIKI NA POTOMCE, ČEPRAV JE BOG ZAPOVEDAL:
4 Mojzes 14,18
18 ›Gospod je počasen v jezi
in poln dobrote;
odpušča krivdo in upornost,
toda nikakor ne oprosti krivde,
obiskuje krivdo očetov
na sinovih,
na tretjih in na četrtih.‹
Joyce Meyer je v knjigi_BITKA V UMU tudi zapisala : Če bi vaši predniki drugače ravnali, bi tudi vi danes bolje živeli.
Vsak ima svobodno voljo, se odloča.
VENDAR GOVORITI O LJUBEZNI DO OTROK, VLEČI PA POTEZE, KI SO MIMO BOGA, je usodno. ZATO PA OBSTAJA VEDNO SPRAVA Z BOGOM-SVETA SPOVED IN POT SPREOBRNEJA IN POKORE.
V nadaljuvanje pisanja MILOST V TVOJIH OČEH navaja:
Na vprašanje, kako je bilo mogoče, da se je kača vrinila v zvezo med Adamom, Evo in Bogom in jo uničila, midraš o Prvi Mojzesovi knjigi (Midrash Genesi Rabbah) odgovarja, da se je kača vrinila takrat, ko je bila Eva sama, ko ni bilo ob njej Adama. Adam je Evo po prvem navdušenju, ko je v njej prepoznal sebe, za nekaj časa zapustil. Midraš pravi, da se je od nje ločil samo za trenutek, in to je bila ugodna priložnost za kačo. Podobno Pavel, mojster midraša, v Ef 5,29-33 zvezo med zakoncema primerja z zvezo med Kristusom (novim Adamom) in Cerkvijo (novo Evo). Če se Cerkev loči od svojega soproga, Kristusa, da bi častila druge bogove, ostane sama in satan najde svoj trenutek. Midraš se sprašuje, kje je bil Adam v odločilnem trenutku, in odgovarja: Adam je delal. Kača je čakala, da je Adam odšel. V tistem trenutku je potoval po svetu, saj mu je Bog naročil, naj poišče kraje, ki bi bili primerni za bivanje. Tako je odločal, kateri kraji bi bili za bivanje in kateri ne, in so postali ali polja in vinogradi ali puščava. In kača se je približala ženi, vedoč, da jo bo lahko prevarala. Adam se je združil s svojo ženo in je zaspal. Adam je torej tam, ampak v istem trenutku je tudi odsoten, ker spi. Združil se je z ženo, se utešil in nato spi. Delo in spolnost sta dva vidika življenja in poslanstva človeka na zemlji, v katerih je najbolj podvržen ločitvi od drugega in ranljivim posledicam greha. Delo je človekov poklic po Božjem blagoslovu, da si podvrže zemljo. Spolnost je človekovo poslanstvo po Božjem blagoslovu, naj bo rodoviten. Adam po združenju zaspi, Eva pa ne – in kača izkoristi priložnost za pogovor. Midraš razjasni temeljni problem zakonskega življenja: različno čutenje moža in žene v spolnosti. Medtem ko Adam spi, Eva ne spi. Ostane budna, pričakuje še nekaj. Pričakuje, da se bo počutila ljubljeno. Kača se približa ženi in izkoristi ne le fizično, temveč tudi duhovno in duševno odsotnost Adama. Medtem ko moški doživlja spolnost kot popolno izpolnitev in ne pričakuje ničesar več, Eva, nasprotno, ne zaspi. Je v stanju negotovosti in pričakovanja. V njej se je začel psihofizični proces, ki bo morda pripeljal do spočetja in rojstva novega človeka.
Združenje med možem in ženo, ki ni odprto za rojstvo novega življenja, v ženi in posledično tudi v družini in v družbi ubije vrojen čut pričakovanja. Za moža je spolno dejanje konec, za ženo šele začetek. Zanjo se začne nova zgodba: seme življenja je položeno vanjo. Moški vseh teh vprašanj ne pozna. Zato ima Postava šeststo trinajst zapovedi, ki jih je dolžan izpolnjevati moški, ne ženska: izpolnjevati svoje dolžnosti je njej naravno. V tej luči se razkrije prava narava skušnjave. Adam je neodgovorno odsoten in ta odsotnost poudarja ločitev med spoloma. V to razpoko se priplazi kača in izkoristi Evino osamljenost. Kača sluti ženin strah (med nosečnostjo žena doživlja strah pred bolečino in smrtjo) in ji kot alternativo zaupni predanosti v roke Stvarnika predlaga, da sama vzame v roke svojo usodo: »Jej in gospoduj nad svojo prihodnostjo!« Ponudi ji nekaj, česar ji Adam ne more: vznemirljivo drugo možnost pojesti sad in postati podoben Bogu. Kača ponudi več, kot je podaril Bog, ki je ustvaril človeka po svoji podobi.
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Ja, res je: Če se Cerkev loči od svojega soproga, Kristusa, da bi častila druge bogove, ostane sama in satan najde svoj trenutek.
ČE S SVOJIMI GREHI NAREDIMO ZAPORO MED BOGOM IN NAMI, SE BO VRINIL SATAN, KI BO IZKORISTIL TRENUTEK IN BOMO PADLI. Posledice so od vseh grehov, ki jih delamo danes.
Zato bi bilo potrebno ne toliko spraševati ZAKAJ, ZAKAJ SE MI DOGAJA, AMPAK ŽIVETI NESPRESTANO V POVEZAVI Z BOGOM. Kajti, ko padeš, te bo JEZUS POBRAL, ČE GA BOŠ PROSIL IN ŽELIŠ BITI Z NJIM.
Veste, čiščenje DUŠE JE OSNOVA! Korak za korakom, vsak dan se bo kazal napredek.
BOG BO OČISTIL VSO NOTRANJOST, NAREDIL BO NOVO ISKRENO SRCE IN ČLOVEK BO SVETIL PO SVETU, KOT SVETILKA NA DROGU. JEZUS JE REKEL, DA BODIMO KAKOR LUČ, LUČ, KI SVETI V TEMI.
Svetopisemske osebnosti napr, DANIEL IN DRUGI, SO MOLILI IN PROSILI BOGA ZA ODPUŠČANJE SVOJIH GREHOV IN ZA USMILJENJE ZA PREDNIKE:
Takole je molil Daniel : ZARADI NAŠIH GREHOV IN ZARADI KRIVDE NAŠIH OČETOV STA JERUZALEM IN TVOJE LJUDSTVO V ZASMEH VSEM, KI SO OKOLI NAS. ……..
Daniel 9, 15-18
Daniel 9, 9-10,
Pri Gospodu, našem Bogu je usmiljenje in odpuščanje, čeprav smo se mu uprli. 10 Nismo poslušali glasu Gospoda, svojega Boga, in nismo ravnali po njegovih postavah, ki nam jih je dajal po svojih služabnikih prerokih.
15 Zdaj torej, Gospod, naš Bog, ki si z mogočno roko izpeljal svoje ljudstvo iz egiptovske dežele in si si naredil ime, kakor je ta dan, grešili smo, krivično smo ravnali. 16 Moj Gospod, po vseh tvojih pravičnih delih naj se odvrneta, prosim, tvoja jeza in tvoj srd od tvojega mesta Jeruzalema in od tvoje svete gore.
Zaradi naših grehov in zaradi krivde naših očetov sta Jeruzalem in tvoje ljudstvo v zasmeh vsem, ki so okoli nas. 17 Zdaj torej, naš Bog, poslušaj molitev svojega služabnika in njegovo prošnjo! Razjasni svoj obraz zaradi sebe, o Gospod, nad svojim opustošenim svetiščem! 18 Nagni, moj Bog, svoje uho in poslušaj! Odpri svoje oči in poglej na naše opustošenje in na mesto, na katero je priklicano tvoje ime. Svoje prošnje polagamo predte, vendar ne zaradi svoje pravičnosti, temveč zaradi tvojega obilnega usmiljenja……..
TA SVETNICA VAM LAHKO POMAGA VZLJUBITI ROŽNI VENEC. ŠE POSEBEJ ENO SKRIVNOST (Aleteia)
STE ŽE KDAJ POMISLILI, DA JE EVHARISTIČNO ČEŠČENJE DOŽIVLJANJE PRVE SKRIVNOSTI ŽALOSTNEGA DELA ROŽNEGA VENCA?
V mesecu oktobru, ki je posvečen rožnemu vencu, se spominjamo poziva fatimske Marije, naj “vsak dan molimo rožni venec”, in tega, kako je Marija Zmagovalka z molitvijo rožnega venca katoličanom pomagala do zmage v bitkah, kot je bila tista pri Lepantu. Skorajda lahko rečemo, da ti vojaki, ki so molili rožni venec, dajejo povsem nov pomen izrazu “bojevniki v molitvi”!
Ob številnih pobožnostih in zakramentalih v naši bogati katoliški veri je vedno mogoče najti nove odtenke pomena in spoštovanja in rožni venec pri tem ni nobena izjema.
Ena od oktobrskih svetnic, sv. Marjeta Marija Alakok, je znana po širjenju pobožnosti do Srca Jezusovega. Poleg tega je zavetnica pobožnosti Srca Jezusovega in vseh tistih, ki so izgubili starše (ali so v nevarnosti, da jih izgubijo).
Če žalujete za smrtjo staršev, je ta svetnica pravšnja za vas. V rožnovenskem mesecu oktobru pa je pomembno, da nam marsikaj od tega, kar se naučimo od sv. Marjete Marije, lahko pomaga pri osveženi gorečnosti za molitev rožnega venca.
Marjeta Alakok, rojena kot edina hči med več brati, je svojemu imenu dodala ime Marija: po ozdravljenju od hude bolezni je prevzela ime Jezusove Matere. Marjeta je zbolela za revmatično vročico in je bila več let priklenjena na posteljo. Takoj ko je Marjeta Mariji obljubila, da bo vstopila v redovno življenje, je povsem ozdravela.
Po smrti Marjetinega očeta je eden od družinskih članov zadržal njihovo bogato dediščino. Marjeta je bila globoko zaskrbljena zaradi svoje matere.
Ko je o tem premišljevala, je rekla: “Moj najtežji križ je bil, ko nisem mogla storiti ničesar, da bi olajšala križ, ki ga je nosila moja mati.” Ker je bila njena družina obubožana, je Marjeta obiskala Najsvetejši zakrament, da bi pridobila novih moči.
Ko jim je bilo premoženje povrnjeno, jo je mati pošiljala na družabne prireditve v upanju, da si bo zagotovila dovolj premožnega moža. Ko je bila še vedno oblečena v razkošna oblačila z neke zabave, je prejela videnje Jezusa, in takrat je sv. Marjeta Marija spremenila svoje življenje ter vstopila v samostan.
Znano je, da je tam prejela več Jezusovih videnj in se naučila pobožnosti do Srca Jezusovega, kot je od nje zahteval naš Gospod. Pobožnosti, ki ji jih je posredoval, vključujejo pobožnost prvega petka in praznovanje Srca Jezusovega.
Obstaja pa še ena pobožnost k Njegovemu Presvetemu Srcu, ki je manj znana, vendar neverjetno močna: evharistično češčenje ob premišljevanju Jezusovega trpljenja v Getsemaniju, predvsem ob četrtkih zvečer.
Ta pobožnost obrodi velike sadove in jo vsekakor lahko obhajate kadarkoli imate priložnost, toda z evharističnim češčenjem ob četrtkih zvečer so povezane posebne milosti. Najboljše od vsega je, da lahko večerno molitveno uro opravimo kar doma, ko se v molitvi združimo z Jezusom v Getsemaniju.
Prosimo sv. Marjeto Marijo, naj posreduje za nas, da bi vztrajali v molitvi in bili dovolj trdni, da bi v žalosti in trpljenju videli milosti, ki nas vodijo bližje k Jezusovemu Presvetemu Srcu v Njegovem trpljenju v vrtu Getsemani.
Sv. Marjeta Marija je v letošnjem oktobru čudovita mentorica, saj z molitveno uro v čast Jezusu v Getsemaniju počastimo tudi prvo skrivnost žalostnega dela rožnega venca.
NAVDIH ZA ROŽNI VENEC
Predstavljamo vam TRI NAVEDKE SV. MARJETE MARIJE, ki nam služijo kot modrost v naših življenjih in poseben navdih v letošnjem oktobru, saj nam pomagajo najti srčne milosti v rožnem vencu, predvsem v skrivnostih žalostnega dela in še posebej v njegovi prvi skrivnosti. Navsezadnje je neznosno trpljenje v vrtu Getsemani trpljenje Srca Jezusovega.
POGUMNO HODITE K BOGU PO POTI, KI VAM JO JE ZAČRTAL, IN VZTRAJNO UPORABLJAJTE SREDSTVA, KI VAM JIH PONUJA.
To je čudovit navedek, ki ga lahko molimo na začetku rožnega venca, saj je rožni venec “pot”, ki nam jo je pripravil Gospod … pot molitve, ki jo lahko “neomajno sprejmemo”.
Ko začnemo ta sprevod skrivnosti, lahko med molitvijo žalostnega dela premišljujemo o tem, da pogumno hodimo po poti, ki jo je začrtal On, ko je rekel svojim apostolom … ter presegajoč čas in prostor govori vsakemu izmed nas: “Tako, eno uro niste mogli ostati budni z menoj?” (Mt 26,40) Odgovorimo mu: “Seveda, Gospod. Računaj na nas!”
PODREDITI SE MORAMO BOŽJI VOLJI … SAJ VEMO, DA JE BOLJE TRPETI V TEM ŽIVLJENJU KAKOR V NASLEDNJEM, KAJTI EN TRENUTEK TRPLJENJA, KI GA PROSTOVOLJNO SPREJMEMO IZ LJUBEZNI DO BOGA, JE VREDEN VEČNE SREČE …
Kako čudovit navedek za premišljevanje pred molitvijo prve skrivnosti žalostnega dela rožnega venca. Navsezadnje je prav to storil Jezus v vrtu Getsemani. “Ne moja volja, ampak tvoja naj se zgodi.” (Lk 22,42)
To je še en opomnik, da je naše trpljenje dragocen dar, ki ga lahko darujemo Bogu, dokler smo še živi, da ga darujemo za spreobrnjenje duš; duš, za katere molimo; za osvoboditev duš v vicah; za zadoščenje Jezusovega in Marijinega srca; in za očiščenje lastne duše.
NASE GLEJ KOT NA DREVO, POSAJENO OB VODI, KI OBRODI SVOJ SAD OB PRAVEM ČASU; BOLJ GA TRESE VETER, GLOBLJE POŽENE SVOJE KORENINE V ZEMLJO.
Ta navedek sv. Marjete Marije s svojimi prispodobami dreves in korenin spominja na Vrt. Stopnjujmo to čudovito prispodobo in recimo: nase glejmo kot na drevo, posajeno v vrtu Getsemani. Ponudimo sleherno trpljenje, ki ga doživljamo na svoji poti, vse tiste izkušnje, ko nas “pretresa veter”, da bi se globlje ukoreninili v Kristusa in Mu ponudili svoj dar ljubezni.
Da bi udejanjili vpliv sv. Marjete Marije, se udeležite svete maše. Pripravite zajtrk ali katerikoli drug obrok s francosko tematiko (pa naj gre za preproste rogljičke ali okusno provansalsko ribjo juho!) za nekoga, čigar srce potrebuje nekoliko spodbude; in izgovarjajte molitev, ki jo je napisala sv. Marjeta Marija, da bi svoje srce položili v Jezusovega:
Gospod Jezus … Položi moje šibko srce v Svoje Božansko srce, naj bo nenehno pod Tvojim varstvom in vodstvom, da bom do zadnjega diha vztrajal v dobrem in bežal pred zlom. Amen.
Rožni venec lahko v mesecu oktobru počastite na poseben način: sledite zgledu sv. Marjete Marije v duhu ljubeznivega zadoščevanja, udeležite se evharističnega češčenja, ali pa sveto uro molite kar doma, na temo oktobrskih pobožnosti, kot so rožni venec, sv. Terezija Deteta Jezusa in sv. Marjeta Marija Alakok.
Sv. Marjeta Marija je bila goreča zagovornica molitve svete ure, s katero je počastila Gospoda v vrtu Getsemani. Ta čudovita pobožnost, ki je bila tako ljuba sv. Marjeti Mariji in jo je izpolnjevala na Gospodovo zahtevo, nam bo omogočila tesnejšo povezanost z Jezusom in Marijo, saj je to prva skrivnost žalostnega dela rožnega venca.
Povzeto po: https://si.aleteia.org/2023/10/16/ta-svetnica-vam-lahko-pomaga-vzljubiti-rozni-venec-se-posebej-eno-skrivnost/
Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!
Sv. Marjeta Marija, prosi za nas!
Poglabljajmo se v bistvene in temeljne prvine vere Cerkve. Molimo: Pridi, Sveti Duh …
KAKŠEN JE JEZUSOV MESIJANSKI VHOD V JERUZALEM?
Jezus se sam trdno odloči kreniti proti Jeruzalemu, da bi trpel, umrl in vstal. Kot mesijanski Kralj, ki razodeva prihod božjega kraljestva, vstopi v svoje mesto sedeč na osliču. Sprejmejo ga mali, njihovo vzklikanje je privzeto v evharistični Sanctus: “Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu! Hozana (reši nas)” (Mt 21,9). Bogoslužje Cerkve začenja véliki teden z obhajanjem tega vhoda v Jeruzalem.
Kompendij KKC, 111
https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
ČE SE BOMO PRODAJALI DRUGIM, ČE BOMO POSKUŠALI NAREDITI VSE, KAR PRIČAKUJEJO OD NAS,
DA NAS BODO IMELI RADI , ČE SI BOMO NAVZNOTER DELALI SILO IN POSKUŠALI BITI TO, KAR NISMO,
NE BOMO NIKOLI DOSEGLI RESNIČNE LJUBEZNI
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
SVETI DUH mi včasih ne more posredovati svojega življenja in miru in ne more delovati v mojem življenju, ker sem obseden z NEKO STVARJO IN JO HOČEM DOBITI PO NAPAČNI POTI.
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Res je, da potrebujemo ljubezen, vsi jo potrebujemo. In če kdo reče, da ljubezni ne potrebuje, to pomeni, da umira, da samega sebe vara, da se je zapečatil, da ne bi trpel.
Pa vendar ne bomo nikoli dosegli resnične ljubezni, ki jo potrebujemo, če se bomo prodajali drugim, če bomo poskušali narediti vse, kar pričakujejo od nas, da nas bodo imeli radi, če si bomo navznoter delali silo in poskušali biti to, kar nismo.
ČE ZAVRNEMO TO, DA BI BILI MI SAMI, NE BODO LJUBILI NAŠEGA RESNIČNEGA BITJA, AMPAK SAMO MASKO, ZUNANJI VIDEZ, KI SMO GA USTVARILI.
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
NE BODIMO DO SEBE IN BOGA KRIVIČNI.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
BODIMO TO, KAR MORAMO BITI, SVOJE RESNIČNO BISTVO, BITJE, KI GA JE BOG USTVARIL.
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
Res je, da se bomo morali obdelati, a pri tem ne bomo prenehali biti mi sami.
ZATO SE JE BOLJE PREPUSTITI LJUBEZNI SVETEGA DUHA.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
Katera koli resnična ljubezen je le ODSEV DUHA, KI JE BREZMEJNA LJUBEZEN. In je ljubezen, ki me ljubi takega, kakršen sem, in pričakuje samo to, da SEM JAZ-JAZ SAM, KO SE ME ON DOTAKNE OD ZNOTRA J, DA ME “POLEPŠA”, STORI TO V SPOŠTOVANJU DO MOJE IDENTITETE, KI JO LJUBI.
——————————————————————————————————————————————————-
Prosimo ga torej, naj uniči našo masko in stori, da bo zasijala naša najlepša resničnost.(Iz knjige -5 minut s Svetim Duhom-Victor Manuel Fernandez).
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Ja, res je SVETI DUH DAJE PRAVO LJUBEZEN.
Tak človek lahko ljubi, tako kot je JEZUS. NE GLEDA, KDO GA ZANIČUJE, KAJ GOVORI O NJEM itd..VSE LJUDI IMA RAD, KER SMO VSI OD BOGA.
ODPUSTITI VSEM, KI SO NAM DELALI ZLO- SLABO, IMETI ČLOVEKA RAD, TAKŠEN KOT JE, Z VSEMI NAPAKAMI IN DOBRIMI LASTNOSTMI IN DAROVI, KI JIH IMA OD BOGA.
Kdo je popoln? Noben, ker smo samo ljudje. Zakaj potem iščemo pri drugih ljudeh_NEZMOTLJIVOST, POPOLNO LEPOTO, itd..
Vedno je potrebno sprejemati dve polovici, da je celota.
Ljudje, ki zahtevajo od drugega popolnost; IN TA REVEŽ V STRAHU IZPOLNJUJE NJIHOVE ŽELJE (lahko je to v družini), TAKI LJUDJE NIMAJO LJUBEZNI DO SOČLOVEKA, NITI DO SEBE, NITI DO BOGA.
Tam, kjer je strah, ni ljubezni. Naj se zgodi karkoli, človek , ki ljubi drugega, ga ne zapustil v stiski, niti v bednem stanju, ki ga mogoče doživlja trenutno , AMPAK SE BO ŽRTVOVAL, DA BO POMAGAL TEMU ČLOVEKU.
Tisti, ki neprestano zahtevajo in kritizirajo sočloveka so zelo sebični. ZA TAKE LJUDI JE POTREBNO MOLITI IN JIH BOGU IZROČATI, DA JIM BO PODELIL BOG USMILJENJE IN LJUBEZEN IN BODO LAHKO TO DAJALI NAPREJ.
Notranje rane so velika prepreka tudi za medsebojne odnose in pravo ljubezen.
KDOR RESNIČNO MOLI, JE BOG GOTOVO Z NJIM
VPRAŠANJE BRALKE:
Velikokrat berem in slišim “če sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, sem jaz sredi med njimi”. Jaz sem sama in sama molim, je Bog tudi z menoj? Vprašala sem že duhovnika, pa nisem dobila odgovora. Marija
ODGOVARJA MSGR. DR. MARJAN TURNŠEK, UPOKOJENI MARIBORSKI NADŠKOF:
Kdor resnično moli, je Bog gotovo z njim. Seveda poznamo veliko vrst molitve in tudi veliko načinov Božje navzočnosti med nami. Težko je soditi, katera molitev je boljša; pravzaprav, če je resnična, je vsaka molitev najboljša.
Resnična pa je takrat, ko je živo srečanje z osebo Boga; pa naj bo to prva (Oče), druga (Sin) ali tretja (Sveti Duh) Božja oseba. Resničnost vsakokratnega srečanja pa ni odvisna od našega trenutnega doživljanja, tako čustvenega, razumskega ali celostnega.
Gotovo je Bog z nami tudi, ko molimo sami. Pravzaprav je veliko molivcev, ki molijo sami, ker nimajo nikogar, s komer bi molili. Ne nazadnje je tudi Jezus v svojem zemeljskem življenju večkrat molil sam, celo cele noči se je sam in na samem pogovarjal z Očetom. Zato ne padimo v skušnjavo, da ne bi molili, ker smo pač sami in bi mislili, da je takšna molitev manj vredna.
Kaj pa je vendarle Jezus mislil, ko je rekel, kot je zapisal Matej: “Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi,” (18,20). Najprej je prav, da Jezusovo izjavo pozorno preberemo in ugotovimo, da ne govori zgolj o molitvi, ampak o kakršnemkoli druženju v Jezusovem imenu.
Dva sta lahko združena v zakonskem življenju v Jezusovem imenu in je on med njima; druga dva pa živita zakon v svojem imenu in Jezusa ni med njima; lahko se zberemo k pomoči bližnjemu ali k praznovanju rojstnega dne v Jezusovem imenu ali s kakšnim drugim namenom – Božja navzočnost je v obeh primerih različna.
Jezusov rek hkrati spominja, da je Cerkev nekaj občestvenega, da smo nujno potrebni drug drugemu in da je prav, da težimo k druženju v njegovem imenu, saj smo tako tudi bolj žive priče njegove navzočnosti v svetu. Kadar nas je več kristjanov skupaj, smo že sami po sebi drug drugemu simbol Božje navzočnosti in delovanja, saj smo po krstu udje istega Kristusovega skrivnostnega telesa.
In prav iz tega zadnjega spoznanja lahko sklenemo, da tudi ko človek moli sam, pravzaprav ne moli sam.
Kajti če se resnično pogovarja s poveličanim Kristusom, so v njem na skrivnosten način navzoči vsi njegovi “udje”, ne samo on kot “Glava” svojega skrivnostnega telesa, ki je Cerkev. Zato kar pogumno in z veseljem ter pogosto molite tudi sami. Če pa imate priložnost, pa povabite k molitvi še koga ali pa se sami odzovite na povabilo koga drugega k molitvi.
Povzeto po: https://si.aleteia.org/2023/10/15/kdor-resnicno-moli-je-bog-gotovo-z-njim/
Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
Poglabljajmo se v bistvene in temeljne prvine vere Cerkve. Molimo: Pridi, Sveti Duh …
KAKŠEN POMEN IMA SPREMENITEV?
V spremenitvi se prikaže predvsem Trojica: “Oče v glasu, Sin v človeku, Duh v svetlem oblaku” (sveti Tomaž Akvinski). Jezus, ki se z Mojzesom in Elijem pogovarja o svojem “odhodu” (Lk 9,31) pokaže, da gre njegovo veličastvo prek križa, in daje predokus svojega vstajenja in svojega veličastnega prihoda, “ko bo preobrazil naše bedno telo, tako da ga bo naredil podobnega svojemu poveličanemu telesu” (Flp 3,21).
“Ti si se spremenil na gori in tvoji učenci so, kolikor so bili sposobni, zrli tvojo slavo, Kristus Bog; tako naj bi, ko so te videli križanega, razumeli, da je bilo tvoje trpljenje prostovoljno, in naj bi svetu oznanjevali, da si ti v resnici odsevanje Očeta” (Bizantinska liturgija).
Kompendij KKC, 110
https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
SVETI DUH
Mnogi, ki jih je vodil SVETI DUH, SO DAROVALI ŽIVLJENJE ZA VELIKE IDEALE.
NEKATERI SO DALI ŽIVLJENJE ZA KRISTUSA. Če je mogoče izročiti celo svojo kri in prenašati grozovita mučenja, je toliko bolj mogoče izročiti veliko manjše stvari za Kristusa in za druge.
ZARES JE MOGOČE POTRPEŽLJIVO PRENAŠATI, CELO V VESELJU LJUBEZNI, VSAKODNEVNA NASPROTOVANJA IN NEPRIJETNOSTI.
MOGOČE JE SPOKOJNO DOPUŠČATI, DA NAS KRITIZIRAJO, ZAVRAČAJO, POZABLJAJO. ZAKAJ NE?
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Če so drugi umorjeni, ker so zvesti svojim nazorom, in se izročajo odločeni, zakaj ne bi jaz mogel SPREJEMATI POSMEHOVANJ, NASPROTOVANJ IN ZAVRAČANJ, KAKOR JIH JE TRPEL JEZUS?
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
ZAKAJ BI MORAL BITI OSVOBOJEN VSAKEGA TRPLJENJA, OMEJITVE ALI NEPRIJETNOSTI?
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
KDO SEM JAZ, DA BI ZAHTEVAL, DA ME GOSPOD NIČ NE PROSI?
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Nihče od nas ni središče stvarstva in nihče nima pravice zahtevati, da mu je svet na razpolago in mu služi ali daje njegovo življenje brez vsake težave.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
Seveda nam prav to ponujajo prevare potrošniške družbe, a iz prevar ni vredno živeti.
KLIČIMO SVETEGA DUHA IN PROSIMO, NAJ NAS NOTRANJE BOLJ UTRDI IN BOMO ZMOGLI DOSEČI, DA NAS TEŽAVE BIVANJA IN NEPRIJETNOSTI ŽIVLJENJA V DRUŽBI NE BODO UNIČILE IN NAM VZELE VESELA, DA SMO KRISTJANI (Iz knjige 5 minut s Svwtim Duhom, napisal_Victor Manuel Fernandez).
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Ja, res je. Nimamo pravice zahtevati, da se vse vrti okoli nas in da moramo dobiti, kar si zaželimo.
BOG VE, KAJ POTREBUJEMO, KDAJ POTREBUJEMO IN VE KAJ JE ZA NAS NAJBOLJŠE.
ČLOVEK TEGA NE SPREJEMA, VENDAR Z JEZUSOVO MILOSTJO IN Z SPOZNANJEM JE TO MOŽNO. BOG SPREMINJA ČLOVEKA.
Če boste prosili SVETEGA DUHA , vam bo dal MOČ, da boste zdržali v vsakem zaničevanju , nasprotovanju, nerazumevanju, osamljenosti, posmehovanju, itd…TO JE RES VELIKI DAR OD GOSPODA.
KRISTUSOVA MOČ, MOČ NJEGOVA VSTAJENJA DAJE , DA JE ČLOVEK KLJUB TEŽKI PREIZKUŠNJI POGUMEN, SE NE BOJI ITI SKOZI VIHAR, POGUMNO SE BORI IN NOSI VSAK DAN SVOJ KRIŽ, KAKOR JE NAROČIL JEZUS.
BODI KREPAK IN ODLOČEN!
SVETO PISMO: BODI KREPAK IN ODLOČEN……
5 Mojzes 31, 7-8
7 Tedaj je Mojzes poklical Józueta in mu pred očmi vsega Izraela rekel: »Bodi krepak in odločen! Kajti ti boš šel s tem ljudstvom v deželo, za katero je Gospod prisegel njihovim očetom, da jim jo bo dal, in ti jim jo boš razdelil v dediščino. 8 Gospod hodi pred teboj; on bo s teboj; ne bo te pustil samega in ne bo te zapustil. Nikar se ne boj in se ne pláši!«