Nasvet

Posted on 4. januarja, 2015 by Administrator

Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…


Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

9.753 Responses to Nasvet

← Older Comments
Newer Comments →
  1. Hvala says:
    4. novembra, 2023 at 7:17

    PONIŽEN ČLOVEK

    PONIŽEN ČLOVEK JE TISTI, KI BOGU POPOLNOMA ZAUPA, MU IZROČI SVOJE ŽIVLJENJE,

    DOPUSTI DA BOG DELUJE V VSEH SITUACIJAH ŽIVLJENJA, SE OBRAČA NANJ ZA NASVETE IN ČAKA NJEGOVE REŠITVE,

    KI SE ODPOVE SAMEMU SEBI-SVOJI SEBIČNOSTI, EGOIZMU IN SAMOVOLJNIM ODLOČITVAM, KI DOPUSTI, DA GA BOG

    OČIŠČUJE GREHOV, KI POSLUŠA IN DOPUSTI, DA GA BOG VZGAJA, UČI, ČEPRAV JE VZGOJA TRDA IN TEŽKA, DA MU NAREDI NOVO SRCE, VDIHNE SVOJEGA SVETEGA DUHA,

    TISTI, KI JE VSE STAVIL NA BOGA IN SE NE ZANAŠA NA SVOJO ČLOVEŠKO MOČ, KI MOLI IN DELA IN

    IZPOLNJUJE KAR GOSPOD NAROČA.

    Odgovori
    • Hvala says:
      4. novembra, 2023 at 7:28

      JEZUS JE POVEDAL FAVSTINI KOWALSKI KATERI OSEBI PODARJA SVOJE ZAUPANJE IN JI DAJE VSE ZA KAR GA PROSI:
      ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

      453 (189) Nekoč mi je Gospod rekel: Zakaj se bojiš in drhtiš, saj si z menoj povezana? Ni mi všeč oseba, ki se prepušča praznim strahovom. Kdo se te sme dotakniti, če si z menoj? Najljubša mi je oseba, ki trdno veruje v mojo dobroto in mi popolnoma zaupa. Podarjam ji svoje zaupanje in ji dajem vse, za kar me prosi. Dn 453

      Odgovori
      • Hvala says:
        4. novembra, 2023 at 7:43

        JEZUS JE REKEL FAVSTINI KOWALSKI: SAMO PONIŽEN ČLOVEK LAHKO SPREJME VSE NJEGOVE MILOSTI, NANJ IZLIVA POTOKE MILOSTI…
        …………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

        1220 Šesti dan Danes mi privedi krotke in ponižne duše in duše otročičev ter jih potopi v moje usmiljenje. Te duše so najbolj podobne mojemu Srcu; tolažile so me v grenkem smrtnem trpljenju. Gledal sem nanje kakor na zemeljske angele, ki bodo čuvali moje oltarje. Nanje izlivam potoke milosti. Mojo milost more sprejeti samo ponižna duša; ponižne duše obdarjam s svojim zaupanjem. Dn 1220

        JEZUS JE KROTAK IN PONIŽEN. IN KO MOLIMO- UPODOBI NAŠA SRCA PO SVOJEM SRCU, DELAJMO TO Z MISLIJO, BESEDO IN RES V DEJANJU.

        TREBA SI JE ŽELETI, DA BO NAŠE SRCE TAKO KOT JEZUS ŽELI. POTREBNO JE DOVOLITI, DA NAREDI NAŠA SRCA PO SVOJEM, ČE ZA TO MOLIMO!

        Moliti eno, misliti drugo, delati pa nekaj tretjega- NI USKLADITEV. KAKO BO TAKA MOLITEV USLIŠANA?

        Odgovori
  2. Miro says:
    4. novembra, 2023 at 7:15

    LASTNE MOČI NAS PREJ KO SLEJ PUSTIJO NA CEDILU. NA KAJ SE TOREJ ZANAŠATI? (Aleteia, 08/05/21)

    Piše: Marko Rijavec

    JEZUS GOVORI O VERI V TO, DA SMO BOG IN LJUDJE POVEZANI – IN DA SMO POVEZANI GLOBOKO, NESMRTNO, DA SMO POVEZANI ŠE GLOBLJE KOT ČLANI NEKE DRUŽINE

    Mislim si, da “obroditi svoj sad” (Jn 15,5), kar naj bi bil človekov življenjski cilj, torej narediti svoje življenje rodovitno, nekaj ustvariti, nekaj pustiti za seboj, če prav razumem Jezusa, nikakor ne pomeni, da svoje življenje kronamo z diplomo iz krščanske popolnosti.

    Sicer bi bil Jezus povsem enak kot na stotine drugih sodobnih gurujev, ki za življenjsko izpolnitev nekega človeka postavljajo nek uspeh.

    SAMOZAVEST

    Navzeli smo se te miselnosti. Tako smo se naučili in navadili svojo ljubljenost, vrednost in dragocenost, celo pomembnost za ta svet, recimo z modernejšim izrazom, svojo samozavest graditi na svojih uspehih, na dosežkih, “pridnosti”, na tem, da smo prikladni zapovedim perfektnosti našega sveta.

    Iz lastne moči, torej. Težava je v tem, da nas ta slej ko prej pusti na cedilu. Sredi napak in zavesti o lastni nepopolnosti se ta zavest sesuje kot hišica iz kart.

    Prava samozavest, ki zmore preživeti našo nepopolnost, lahko zato zrase samo iz občutka, da nekomu pripadamo. Zato Jezus pravi: “Ostanite v meni” (Jn 15,4). To je neskončno potrebna stvar, zavedati se, čigavi smo.

    Kajti vemo, da začnemo početi neumnosti, da začnemo vanje verjeti in jih živeti, kadar pozabimo, da smo nekje doma, da imamo vendar nekje svoje mesto, da nekomu pripadamo – in da mu pripadamo za večno.

    Če mislimo, da nismo od nikogar, zaradi česarkoli že, kar smo naredili, zaradi katerega koli poraza, napake že. Ne toliko greh, ne toliko napaka – dvom v ljubezen je tisti, ki nas pahne v nesrečo, v to, da greh ponavljamo, da globoko zabredemo.

    Dvom v odpuščanje, v ljubljenost, dvom v to, da sem nekomu pomemben in dragocen, nas dela mevžaste in obupane, poteptane, vedno bolj grešne, ranjene, nesamozavestne, neizpolnjene ljudi.

    OSTATI V NJEM

    Jezusov “Ostanite v meni” zato seveda temeljito presega zgolj naročilo, naj bomo vsako nedeljo v cerkvi, naj vsak dan molimo in izpolnjujemo zapovedi. Jezus govori o veri v to, da smo Bog in ljudje povezani – in da smo povezani globoko, nesmrtno, da smo povezani še globlje kot člani neke družine.

    In govori o tem, da je v veri v to povezanost naše življenje, naša sreča, naša rodovitnost. Izpolnitev. Ne v dosežkih, temveč v veri v ljubezen Boga. V zavedanju, da smo njegovi. In da bomo njegovi tudi ostali, ne glede na vse.

    Zato “ostati” ne pomeni nikoli v strahu bežati in nikoli v jezi in razočaranju oditi; pomeni pa vrniti se. “Ostati” ne pomeni ne delati napak, pomeni pa dati nekaj ali nekoga na prvo mesto. “Ostati” pomeni ne pozabiti, da je Njegova ljubezen močnejša od mojih grehov.

    Pomeni torej razumeti, da Nekdo ljubi mojo nepopolnost, verjeti to in se vsak dan v to vero vrniti. Ne glede na vse, kar se je zgodilo, piti kavo s svojo ženo in jo zvečer poljubiti, zvečer pokrižati otroke, jim povedati, da jih imamo radi, in moliti.

    Ker smo Njegovi.

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2021/05/08/lastne-moci-nas-slej-ko-prej-pustijo-na-cedilu-na-kaj-se-torej-zanasati/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
    • Miro says:
      4. novembra, 2023 at 7:16

      MOLIMO ZA PONIŽNOST V SRCU:

      Pridi, o Gospod, in se potopi v moje srce. Očisti in osvobodi
      me vseh grehov in posveti mojo dušo. Operi jo pokvarjenosti,
      zaceli rane, zatri njeno trmo, raztopi njeno hladnost in popravi
      vsa razpotja. Naredi me ponižnega, da te bom razveseljeval in
      da se ne bova nikoli ločila. Daj mi moči, prave vere, trdnega
      upanja ter iskrene ponižnosti; daj, da bom vedno izpolnil tvojo
      voljo. Amen.

      (vir: Aleteia)

      Čisto srce, o Bog, mi ustvari in duha stanovitnosti v meni obnovi!

      Odgovori
  3. Miro says:
    3. novembra, 2023 at 17:50

    SVETI OČE: BOGA PROSIMO ZA SOČUTEN POGLED IN PONIŽNO SRCE

    SVETI OČE JE V PETEK, 3. NOVEMBRA, NA OLTARJU KATEDRE V BAZILIKI SV. PETRA DAROVAL MAŠO ZADUŠNICO ZA PAPEŽA BENEDIKTA XVI., ŠEST KARDINALOV IN 147 ŠKOFOV, KI SO UMRLI V PRETEKLEM LETU. V HOMILIJI JE SPREGOVORIL O SOČUTJU IN PONIŽNOSTI TER POVABIL, NAJ BOGA PROSIMO ZA »SOČUTEN POGLED IN PONIŽNO SRCE«, SAJ NAM RAVNO PO TEJ POTI »GOSPOD DAJE SVOJE ŽIVLJENJE, KI PREMAGA SMRT«.

    Papež Frančišek je homilijo oprl na odlomek iz Lukovega evangelija, ki se je bral med bogoslužjem in v katerem Jezus obudi mladeniča v Nainu (prim. Lk 7,11-17). Jezus se nahaja pred mestom Nain, z njim pa hodijo učenci in »velika množica«. Ko je že blizu mestnih vrat, gre v nasprotno smer drug sprevod ljudi, da bi pokopali edinega sina ovdovele matere. Evangelij pravi: »Ko jo je Gospod zagledal, se mu je zasmilila« (Lk 7,13).

    »Jezus jo vidi in pusti, da ga prevzame sočutje,« je dejal papež Frančišek in spomnil na Benedikta XVI., ki je v svoji prvi okrožnici zapisal, da je Jezusov program »srce, ki vidi« (Deus caritas est, 31). »Koliko krat nas je spomnil, da vera ni ideja, ki jo je treba razumeti, ali morala, ki jo je treba prevzeti, temveč je Oseba, ki jo je treba srečati, Jezus Kristus: njegovo srce močno bije za nas, njegov pogled je ganjen pred našim trpljenjem.«

    GOSPODOVO SOČUTJE DO ČLOVEKA

    »Gospod se ustavi pred bolečino tiste smrti. Zanimivo je, da ravno ob tem prizoru Lukov evangelij Jezusu prvič podeli naziv “Gospod“: “Ko jo je Gospod zagledal, se mu je zasmilila.“ Jezus je imenovan Gospod – to je Bog, ki ima gospostvo nad vsem – ravno zaradi svojega sočutja do ovdovele matere, ki je s svojim edinim sinom izgubila razlog za življenje. To je naš Bog, katerega božanskost zasije v stiku z našimi nesrečami, kajti njegovo srce je sočutno. Vstajenje tega sina, dar življenja, ki premaga smrt, izhaja ravno od tukaj: iz sočutja Gospoda, ki se ga dotakne naše skrajno trpljenje, smrt. Kako pomembno je spregovoriti o tem pogledu sočutja tistim, ki doživljajo bolečino zaradi smrti svojih bližnjih!« je dejal sveti oče.

    NE JOKAJ, SAJ SOLZE NE TRAJAJO VEČNO

    V nadaljevanju je izpostavil pomembno značilnost tega Jezusovega sočutja, da je namreč konkretno. Kot pravi evangelij, je »pristopil in se dotaknil nosil« (prim. Lk 7,14). Dotakniti se nosil mrtvega človeka je bilo nekoristno, poleg tega pa je takšno dejanje v tistem času veljalo za nečisto in je okužilo tistega, ki ga je storil. »A Jezus se na to ne ozira, njegovo sočutje odpravi razdalje in ga približa. To je Božji slog, sestavljen iz bližine, sočutja in nežnosti. In iz malo besed. Kristus ne pridiga o smrti, ampak materi reče le eno stvar: “Ne jokaj“ (Lk 7,13). Zakaj? Je morda napačno jokati? Ne, Jezus sam joče v evangelijih. Ne jokaj, ji pravi, saj z Gospodom solze ne trajajo za vedno, imajo svoj konec. On je Bog, ki bo – kot prerokujejo sveti spisi – “uničil smrt“ in “obrisal vse solze“ (prim. Iz 25,8; prim. Raz 21,4). Naše solze je naredil za svoje, da bi nam jih odvzel.«

    »Tu imamo torej sočutje Gospoda, ki pride, da bi oživil tistega mladega sina. Za razliko od drugih čudežev Jezus to stori, ne da bi od matere zahteval vero. Zakaj tako izjemen in zelo redek čudež? Ker tukaj gre za siroto in vdovo, ki ju Sveto pismo skupaj s tujcem označuje kot najbolj osamljene in zapuščene, ki ne morejo zaupati nikomur drugemu razen Bogu. Vdova, sirota in tujec so torej osebe, ki so Gospodu najbolj blizu in najbolj ljube. Ne moremo biti blizu in ljubi Bogu, če zanemarjamo tiste, ki uživajo njegovo varstvo in naklonjenost in ki nas bodo sprejeli v nebesa. Vdova, sirota in tujec.«

    KRŠČANSKA PONIŽNOST – POPOLNOMA ZAUPATI BOGU

    Pri njih dobimo še en pomemben nauk, ki ga je papež strnil v besedo »ponižnost«. »Sirota in vdova sta namreč ponižni v pravem pomenu besede, sta tisti, ki vse upanje polagata v Gospoda in ne vase, središče življenja sta prenesli na Boga: ne zanašata se na svoje moči, ampak na Njega, ki skrbi zanju. Tisti, ki zavračajo vsakršno domnevo o samozadostnosti, ki spoznajo, da potrebujejo Boga in zaupajo vanj, so ponižni. In ravno ti ubogi v duhu nam razodevajo majhnost, ki je tako všeč Gospodu, pot, ki vodi v nebesa. Bog išče ponižne ljudi, ki upajo vanj, ne pa vase in v svoje načrte. Bratje in sestre, to je krščanska ponižnost: ni ena od ostalih kreposti, ampak je osnovna življenjska naravnanost: verjeti, da potrebujemo Boga, zanj narediti prostor ter mu v celoti zaupati. To je krščanska ponižnost.«

    KDOR SE PONIŽUJE, BO POVIŠAN

    Po papeževih besedah Bog ljubi ponižnost, ker mu to omogoča, da z nami sodeluje. »Še več, Bog ljubi ponižnost, ker je On sam ponižen. Spusti se k nam, se skloni; ne vsiljuje se, ampak pušča prostor. Bog ni samo ponižen, ampak je ponižnost,« pri čemer je spomnil na molitev Frančiška Asiškega: »Ti si ponižnost, Gospod.«

    »Pomislimo na Očeta,« je povabil papež, »katerega ime se v celoti navezuje na Sina, ne pa na njega samega; in na Sina, katerega ime je v celoti povezano z Očetom. Bog ljubi tiste, ki se razsrediščijo, ki niso v središču vsega, torej ponižne: ti so mu bolj podobni kot kdor koli drug. Zato, kot pravi Jezus, “kdor se ponižuje, bo povišan“ (Lk 14,11).« Papež Frančišek je spomnil na besede Benedikta XVI. takoj po izvolitvi, ko je dejal, da je »ponižni delavec v Gospodovem vinogradu«. »Da, kristjani, zlasti papež, kardinali in škofje,« je dodal, »so poklicani biti ponižni delavci: da služijo, ne da se jim služi; da preden mislijo na svoje sadove, mislijo na tiste v Gospodovem vinogradu. In kako lepo se je odpovedati samemu sebi za Jezusovo Cerkev!« je poudaril.

    »Bratje, sestre, prosimo Boga za sočuten pogled in ponižno srce. Ne utrudimo se prositi ga, kajti na poti sočutja in ponižnosti nam Gospod daje svoje življenje, ki premaga smrt. Molimo za naše drage pokojne brate. Njihovo srce je bilo pastirsko, sočutno; in ponižno, saj je smisel njihovega življenja bil Gospod. Naj v Njem najdejo večni mir. Naj se radujejo z Marijo, ki jo je Gospod povišal, ko je videl njeno ponižnost (prim. Lk,48).

    Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-11/sveti-oce-boga-prosimo-za-socuten-pogled-in-ponizno-srce.html

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Vse božji svetniki in svetnice, prosite za nas!

    Odgovori
  4. Miro says:
    3. novembra, 2023 at 17:16

    DESET NEVERJETNIH ZGODB O ODPUŠČANJU (Aleteia, 13/10/19)

    Pred vami je deset zgodb, ki kažejo neverjetno moč odpuščanja

    Odpuščanje ne “zanika krivice in škode, ki jo je nekdo doživel, ampak prepoznava, da je po Božji podobi ustvarjen človek, vedno večji od zla, ki ga stori,” je dejal papež Frančišek med molitvijo angelovega češčenja 17. septembra 2017.

    Ne da bi podvomil v to, da ranjen in prizadet človek ne odpusti vedno zlahka, sveti oče verujoče vabi, da stopijo na to pot. Avgusta 2016 je to poudaril z močnimi besedami: “Drugemu je zelo težko odpustiti in za to je potrebno veliko napora … a če hočemo drugemu dati priložnost, da se spremeni, je to edina pot, zato stopímo nanjo!”

    Vabimo vas, da prek desetih zgodb v fotogaleriji odkrijete neverjetno moč odpuščanja.

    https://si.aleteia.org/2019/10/13/10-neverjetnih-zgodb-o-odpuscanju/

    Odgovori
  5. Miro says:
    3. novembra, 2023 at 17:13

    MOLIMO K SVETEMU DUHU:

    O Duh, ki prebujaš stvarstvo,
    preplavi svoje vernike v globino,
    izlij polnost milosti
    v srca, ki si jih ustvaril samo zase.

    Ti si tolažnik in zagovornik,
    ki ga je najvišji Oče dal otrokom,
    živi vir, ljubezen, ki vžiga,
    maziljenje, ki posvečuje in ozdravlja.

    Podeli tistim, ki te kličejo sedem darov,
    ti, prst Gospodove desnice,
    ki izpolnjuješ obljube prerokov
    in obdarjaš ustnice z novo besedo.

    Osvetli, oživi ume,
    v srca izlij voljo ljubiti,
    okrepi naše utrujene ude
    s tvojo zvesto, milo močjo.

    Poženi v beg starega sovražnika,
    hitro podeli mir z veseljem,
    tako da se bomo od tebe vodeni
    k pravemu življenju
    izognili čaru zla.

    Stori, naj prepoznamo dobrega Očeta
    v obličju njegovega Sina, ki je postal meso,
    in tebe, ki oba združuješ v ljubezni
    naj poslušamo in hvalimo ob vseh časih.

    Amen.

    Odgovori
  6. Hvala says:
    3. novembra, 2023 at 16:49

    29 JEZUS JIM JE ODVRNIL: »MOTITE SE, KER NE POZNATE NE PISMA NE BOŽJE MOČI.
    30 Ob vstajenju se namreč ne bodo ne ženili ne možile, ampak bodo kakor angeli v nebesih. Matej 22, 29-30.

    DUHVNO BRANJE:

    Kadar koli človek kaj NEREDNO POŽELI, ZAČUTI TAKOJ V SRCU NEMIR.

    ČLOVEKA, KI ŠE NI SAMEMU SEBI POPOLNOMA ODMRL, HITRO ZALOTI SKUŠNJAVA; in premaga v neznatnih in ničevih rečeh. (Iz knjige: POSVETITEV MARIJI).

    Odgovori
  7. Hvala says:
    3. novembra, 2023 at 16:32

    DUHOVNO BRANJE:

    SIN, HODI V RESNICI V MOJI PRIČUJOČNOSTI IN IŠČI ME VEDNO S PREPROSTIM SRCEM!

    Nekateri ne hodijo odkritosrčno v moji pričujočnosti, ampak z neko zvedavostjo in prevzetnostjo hočejo vedeti MOJE SKRIVNOSTI IN UMETI BOŽJE GLOBINE, SEBE PA IN SVOJE ZVELIČANJE ZANEMARJAJO.

    Taki mnogokrat zabredejo v VELIKE SKUŠNJAVE IN GREHE ZARADI SVOJE PREZETNOSTI IN RADOVEDNOSTI, KER SE JIM JAZ USTAVLJAM.

    BOJ SE BOŽJIH SODB IN TREPETAJ PRED JEZO VSEMOGOČNEGA.

    NE PRESOJAJ DEL NAJVIŠJEGA, temveč premišljuj svoje hudobije, koliko sin grešil in koliko zamudil dobrih del.

    (Iz knjege: POSVETITEV MARIJI; po Sv. Ludviku M. Grignon De Montfort).

    Odgovori
  8. Hvala says:
    3. novembra, 2023 at 16:14

    FAVSTINA KOWALSKA: TRPLJENJE JE STALNI SPREMLJEVALEC MOJEGA ŽIVLJENJA
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    316 Nekoč me je obiskala Božja Mati. Bila je žalostna in je zrla v tla. Razodela mi je, da mi ima nekaj povedati, po drugi strani pa mi je dala razumeti, da mi o tem ne bi rada govorila. Ko sem to zaznala, sem začela Božjo Mater prositi, da bi mi to povedala in se ozrla name. Marija me je takoj pogledala z blagim nasmeškom in dejala: »Prestati boš morala posebno trpljenje zaradi svoje bolezni in zdravnikov. Tudi zaradi podobe boš naletela na veliko trpljenje, vendar se ničesar ne boj.« Drugi dan sem zbolela in veliko trpela, tako kot mi je povedala Božja Mati. Vendar je moja duša pripravljena na muke. Trpljenje je stalni spremljevalec mojega življenja. Dn 316

    Odgovori
  9. Hvala says:
    3. novembra, 2023 at 16:01

    ODPOVED SVOJIM SAMOVOLJNIM ODLOČITVAM

    FAVSTINA KOWALSKA:

    1790 Spoznala sem, da se mora duša zato, da bi Bog mogel delovati v njej, odpovedati vsakemu delovanju na svojo roko, drugače Bog v njej ne bo uresničil svoje volje. Dn 1790

    Odgovori
  10. Hvala says:
    3. novembra, 2023 at 15:49

    FAVSTINA KOWALSKA:

    OD ČLOVEŠKIH BITIJ NIČ NE PRIČAKUJEM, ZATO NE DOŽIVLJAM NOBENIH PREVAR, VEM, DA JE ČLOVEŠKO BITJE SAMO PO SEBI UBOGO-IN KAJ NAJ BI OD NJEGA PRIČAKOVALA?
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    766 O moj Jezus, ti veš, koliko truda je treba, da bi se odkrito in iskreno družili s tistimi, pred katerimi naša narava beži, ali s tistimi, ki so nam hote ali nehote prizadeli bolečino – po človeško je to nemogoče. V takšnih trenutkih si bolj kot kadar koli prizadevam odkriti v tisti osebi Gospoda Jezusa in zaradi Jezusa storim vse za tiste osebe. Pri takih dejanjih je ljubezen čista, takšna vaja v ljubezni daje duši stanovitnost in moč. Od človeških bitij nič ne pričakujem, zato ne doživljam nobenih prevar, vem, da [je] človeško bitje samo po sebi ubogo (180) – in kaj naj bi od njega pričakovala? Bog mi je vse, vse želim ocenjevati glede na Boga. Dn 766

    Odgovori
← Older Comments
Newer Comments →

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja