Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…
Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.
| Cookie | Duration | Description |
|---|---|---|
| cookielawinfo-checkbox-analytics | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics". |
| cookielawinfo-checkbox-functional | 11 months | The cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional". |
| cookielawinfo-checkbox-necessary | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary". |
| cookielawinfo-checkbox-others | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other. |
| cookielawinfo-checkbox-performance | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance". |
| viewed_cookie_policy | 11 months | The cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data. |
Poglabljajmo se v bistvene in temeljne prvine vere Cerkve. Molimo: Pridi, Sveti Duh …
V KAKŠNEM SMISLU JE CERKEV SKRIVNOST?
Cerkev je skrivnost, kolikor je v njeni vidni stvarnosti navzoča in deluje duhovna, božja stvarnost, ki jo je mogoče videti samo z očmi vere.
KAJ POMENI, DA JE CERKEV VESOLJNI ZAKRAMENT ODREŠENJA?
Pomeni, da je znamenje in orodje za spravo in občestvo vsega človeštva z Bogom in za edinost vsega človeškega rodu.
Kompendij KKC, 151 in 152
https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
SV. TOMAŽ AKVINSKI SVARI PRED NAPAKAMI V DUHOVNEM ŽIVLJENJU
G. Milan,
hoteli ste vedeti o delovanju Boga, SEDAJ LAHKO PREBERETE, KAJ DELAMO LJUDJE NAROBE, pa tudi vsi ostali. TO SI JE POTREBNO ZAPOMNITI!
Vas ustavijo tik pred Bogom?
Dobra plat moralnega življenja je, da se nihče sam ne odloči, da bo ravnal krivo. Grešimo, ker smo prepričani, da delamo dobro, da so okoliščine posebne, da cilj opravičuje sredstva, da smo vredni, česar si želimo, da je to vredno storiti. Nekaj si želimo, ker menimo, da je to v redu.
Vendar je tudi res, da včasih raje stremimo k nižjim kot višjim ciljem. Ne izberemo neposredno zla, temveč se raje odločamo za približek in ga nato bolj cenimo. Zmotno bolj cenimo stvaritev in ne Stvarnika, želimo si materialnih dobrin zemeljskega življenja in ne dobrote, s katero nas je obdaril sam Bog.
Znanje in ljubezen
Enako ravnamo tudi v veri! Osredotočamo se le na določene vidike vere ali tradicije, ki nam zastrejo pogled na Gospoda.
In prav na to nas opozarja sveti Tomaž Akvinski, ko govori o odnosu med našim spoznavanjem Boga in ljubeznijo, ki jo čutimo do njega. Seveda je treba poudariti, da so bili v srednjem veku prepričani, da lahko le znanje privede do ljubezni. Oba vidika vodita do duhovne rasti in svetosti: veda o Bogu poglobi ljubezen do Gospoda, naša ljubezen pa spodbuja, da bi bolje spoznali Stvarnika.
A, kot pravi učeni svetnik, se preprosto zadovoljimo s tem, koliko vemo o Bogu, namesto da bi spoznavali Boga samega. Ker Boga spoznavamo posredno in ne prek naših čutov in intelekta, nas lahko pritegne bodisi ljubezen do tistega, kar vidimo, bodisi ljubezen do znanja, ki ga pridobimo z opazovanjem.
Navezanost na vidno
Zaradi želje po povezanosti z Božjim in vse bolj poglobljenemu znanju, ki nas pripelje do cilja, se ustavimo tik pred Božjim obličjem. Namesto da bi ljubili Boga, razvijemo ljubezen do preučevanja Boga in Božjega.
V času, ko je naše življenje bolj izpostavljeno slikam kot učenosti, bi lahko rekli, da smo bolj navezani na Božje znake, kot so memi in citati na družbenih omrežjih, kipci in podobe, s katerimi krasimo naš dom, ali nakit, ki ozaljša naše telo, namesto da bi ljubili Boga in uživali v pravem duhovnem življenju.
O podobni tematiki govori stara šala: po svoji smrti se teolog znajde pred svetim Petrom. Ta mu ponudi, da skozi biserna vrata na desni vstopi v nebesa, kjer bo izkusil blaženo gledanje, stal pred Božjim obličjem in doživel večno zadoščenje svojih želja, ali pa ubere levo v učilnico, kjer bo potekalo znanstveno predavanje o blaženem gledanju, vključno z osrednjim nagovorom, ovrženimi tezami in sklepno razpravo. Brez kolebanja se je teolog odločil za učilnico.
Hrepeneti po višjih ciljih
Enako ravnamo na vseh področjih. Raje si na televiziji ogledamo nogometno tekmo, kot da bi se na zraku podili za žogo. Raje pogledamo vse ponovitve kuhinjskih oddaj, namesto da bi sami poskusili kaj dobrega pripraviti. Raje preberemo navdihujoč citat svetnika o rožnemu vencu, kot da bi ga sklenili v roke in molili.
Ne smemo se sprijazniti z nižjimi cilji. Slediti moramo Božjemu klicu in ga poslušati, dokler ga ne najdemo. Če se bomo zaljubili v zemljevid in ga bomo samo preučevali, ne bomo nikdar prišli na cilj, prav tako pa ne bomo pomagali drugim prispeti nanj. Berite, preučujte in poglabljajte svoje vedenje o svetem. Kupite knjige, ki so jih napisali svetniki, in berite razlage Svetega pisma. A ne ustavite se na tej točki. Vero odkrivajte do samega dna. Aleteia
SVETNIKI SPOMINJAJO: RAZLOG ZA NAŠ OBSTOJ JE, DA HVALIMO BOGA
MOLITEV JE HVALNICA: KAKO NAM NIKOLI NI TREBA IMETI SLABEGA DNE
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Začetna vrstica znamenite himne iz 4. stoletja Te Deum gre takole: “Tebe, Boga, hvalimo.” Katekizem nas uči, da je hvalnica oblika molitve, ki priznava, “da je Bog Bog. Hvaljenje ga opeva zaradi njega samega, daje mu slavo onkraj tega, kar dela, daje mu slavo, ker JE.” (2639)
Svetniki nas nenehno spominjajo: razlog za naš obstoj je, da hvalimo Boga. Zgodba nemškega dominikanskega mistika iz 14. stoletja, očeta Janeza Taulerja, pripoveduje o srečanju človeka z beračem, ki kljub popolni bedi neumorno hvali Boga. Berač moškemu zaupa:
Svetniki spominjajo: razlog za naš obstoj je, da hvalimo Boga
Tudi mi si želimo živeti s takšno svobodo in prepričanjem! In če bomo hvalili Boga, je to povsem mogoče. Kajti hvaljenje je razgibano! Kardinal Joseph Ratzinger je nekoč pojasnil:
Sveti Tomaž Akvinski pravi, da se človek s hvaljenjem Boga vzpenja k Bogu. Sama hvalnica je gibanje, pot; je več kot razumevanje, poznavanje in delovanje – je “vzpon”, pot do tistega, ki prebiva med hvalnicami angelov. Tomaž je omenil še en dejavnik: Ta vzpon človeka odvrača od tistega, kar je v nasprotju z Bogom.
V hvalnici Gospodu se “človek osvobodi vseh krčev ter postane resnično pošten in jasnoviden”. (jezuit p. Alfred Delp)
Dejansko je zavračanje hvale Boga temeljna oblika greha. Po besedah kardinala Raniera Cantalamesse je “osnovni greh prav asebeia“:
ZAVRAČANJE SLAVLJENJA IN ZAHVALJEVANJA BOGU
Zavračanje priznavanja Boga kot Boga, ko mu ne izkazujemo spoštovanja, ki mu pripada. Gre za “neupoštevanje” v smislu, da “ravnamo, kot da ne obstaja”. Greh je pravzaprav zanikanje “priznanja” Božjega obstoja.
Če pa tako kot berač živimo v dejavnem spominu na neštete blagoslove, ki nam jih Bog nenehno podeljuje, si ne moremo kaj, da ga ne bi hvalili. Zato nam je Jezus pri zadnji večerji naročil: To delajte v moj spomin. Evharistija je namreč “‘hvalna daritev’ sploh” (KKC 2643).
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
TE STAVKE SI JE VREDNO ZAPOMNITI ZA ZMERAJ IN PROSITI BOGA ZA MILOST, DA BI TAKO ŽIVELI!
Glejte, berač je rekel:
“Ko sem lačen, hvalim Boga. Ko me zebe, ko pada toča, sneg ali dež, hvalim Boga. Če me ljudje hvalijo ali prezirajo, prav tako hvalim Boga. In zato še nikoli nisem imel slabega dne. Naučil sem se namreč živeti z Bogom in prepričan sem, da je vse, kar počne, lahko samo dobro.”
Ja, vedno hvalimo Boga, v hudem in dobrem. ČLOVEK, KI SE ZAHVALJUJE SAMO ZA DOBRO, NE PRIZNAVA CELOTE , KI JE DANA OD GOSPODA. Hoče po svoji volji prejemati vse dobro, ne zna potrpeti, ne pridobiva na sočutju do sočloveka, ima še sebično nagnenje…..
Mogoče bo kdo rekel, da ne vem kaj govorim, vendar vem, KER SE ŠLA SKOZI HUD VIHAR, mogoče si ga ne morete predstavljati, zato VAM LAHKO SVETUJEM, DA Z BOGOM IN PRI BOGU JE VSE MOGOČE.
ČLOVEK SE NAJ V VSAKI SITUACIJI ZAHVALJUJE BOGU IN GA SLAVI. V HUDEM VIHARJU SE JE POTREBNO ŠE BOLJ OPRIJETI BOGA, NJEMU PREPUSTITI, KAJTI PSALM 91 GOVORI: POKAŽEM TI SVOJO REŠITEV!
Pozabila sem napisati VIR ČLANKA: ALETEIA
KJE JE NAŠA HVALEŽNOST BOGU?
Vsak dan se odvijajo vojne grozote po svetu. Molimo za mir. VENDAR, KOLIKOKRAT SE KRISTJANI SPOMNIMO V ENEM LETU, DA BI SE BOGU ZAHVALILI, DA IMAMO MI MIR V NAŠI DRŽAVI?
Vsaka zahvala Bogu velja kot prošnja za naprej! VSAKODNEVNO BI SE MORALI SPOMNITI NA TO?
POGLEJTE, KAKO VELIK DAR NAM JE DAL GOSPOD, DA IMAMO MIR V SLOVENIJI.
DAROVI SO DAROVI! Mislite, da je samoumevno, da vse zahtevamo od Gospoda? KOLIKO MI NAREDIMO ZA MIR V SVETU?
MOLIMO IN SE VSAK DAN ZAHVALJUJMO ZA MIR.
SAMO EN GOBAVEC OD DESETIH JE BIL V CELOTI OZDRAVLJEN, JE SPOZNAL BOŽJO VELIČINO, ZATO SE JE TUDI SAMO EDEN ZAHVALIL, OSTALIH DEVET PA JE ODŠLO BREZ ZAHVALE GOSPODU!
Veste, mir je VELIKA BOŽJA DOBRINA, NEZASLUŽEN DAR OD BOGA!
ZGLED JANEZA PAVLA II., KAKO NAJTI RESNIČNO PRIJATELJSTVO
(Aleteia, 03/06/23, Cecilia Pigg)
ŚRODOWISKO JE POLJSKA BESEDA, KI POMENI OKOLJE ALI OKOLICO, IN TAKO SE JE IMENOVALA SKUPINA ŠTUDENTOV, KI JO JE VODIL KAROL WOJTYLA (POZNEJŠI PAPEŽ JANEZ PAVEL II.)
Po poroki sem se počutila ljubljeno, poznano, povezano in navdihnjeno, da postanem boljša oseba, kot sem bila prej. Ampak: tako ukoreninjene in sprejete se nisem počutila zaradi svojega novega statusa ali zakramentalne milosti, ki jo prinaša sveti zakon. Te občutke je v meni vzbudilo občestvo, na katerega sva z možem naletela po poroki – novoustanovljena svetopisemska skupina v najini župniji.
Ta skupina parov je bila vir resničnega prijateljstva – miru in življenja, za katerega nisem vedela, kako nujno ga potrebujem. Nedavno sem med branjem knjige Gift and Grit (Dar in pogum, op. prev.) ugotovila, da obstaja ime za skupnost, ki na takšen način podarja življenje. Środowisko je poljska beseda, ki pomeni okolje ali okolico, in tako se je imenovala skupina študentov, ki jo je vodil Karol Wojtyla (poznejši papež sv. Janez Pavel II.).
Veselje in prijateljstvo, ki so ju doživljali, sta obogatila njihovo življenje ter življenje prihodnjega svetnika in svetega očeta. Ko sem brala čudovite opise njihovih prijateljstev, sem pomislila: “Aha! To je tisto, kar smo imeli v naši skupini parov!”
Pomagalo mi je pri premisleku, kako me že skozi vse življenje spremlja pravo prijateljstvo. Razlika v življenju, ko imaš resnične prijatelje, ki skupaj s teboj iščejo Boga, je ogromna. Precej boleče je, če imaš le površinska prijateljstva – tudi če se tega ne zavedaš. Toda ko enkrat okusiš prijatelja, ki mu je resnično mar zate, ki ti želi le najboljše in te nenehno spodbuja, da bi bil še boljši, se ne boš nikoli več hotel ozreti v preteklost.
ISKANJE PRAVEGA PRIJATELJA
Kako torej najti pravo prijateljstvo? Nobene čarobne skrivne bližnjice ni. Obstaja pa nekaj nasvetov, ki so nam lahko v pomoč in ki se jih sama učim na tej poti. Poleg tega je knjiga, ki me je seznanila s Środowiskom, posvečena oblikovanju pomenljivih odnosov in opisuje veliko zelo koristnih in praktičnih nasvetov, kaj storiti in česa ne, ko gre za sklepanje pravih prijateljstev.
Nekaj korakov iz šestega poglavja v knjigi se prekriva z mojimi izkušnjami.
1. ZA POMOČ PROSITE SVETEGA DUHA
Najprej prosite za pomoč Svetega Duha. Molite in prosite, da bi se povezali z dobro skupnostjo, pa naj gre za skupino ljudi ali samo enega prijatelja.
2. SPOZNAJTE SE IN OKREPITE VEZI
Nato začnite spoznavati ljudi ali krepiti vezi z znanci. Ne pozabite: za to sta potrebna čas in vztrajnost. Začnite s spoznavanjem ljudi, ki z vami opravljajo prostovoljno delo, obiskujejo svetopisemsko skupino ali kakšno drugo namensko druženje, kjer se morajo ljudje potruditi, da so navzoči.
Spoznavanje se začne s pogovorom, nato pa se preusmeri v skupno preživljanje časa. Včasih morate z nekom preživeti veliko časa, preden se lahko resnično povežete na globlji ravni. Opozorilo – izogibajte se prehitremu razkrivanju podrobnosti iz svojega življenja, v želji, da bi pospešili prijateljstvo, saj to ljudi običajno prestraši in ni značilen način za razvoj prijateljstva.
3. BODITE PRIPRAVLJENI NA ODGOVORNOST
Nazadnje, ko se z nekom zares zbližate, bodite pripravljeni na medsebojno odgovornost v ljubezni. Pravi prijatelji vam želijo pomagati, da bi bili še boljša oseba, da bi bili še bolj vi, da bi bili bližje Bogu. To lahko pomeni, da drug drugega nežno povabite na višjo raven, tudi če to ni tako preprosto.
Ti koraki za ustvarjanje smiselnih odnosov so se odigrali v svetopisemski skupini, ki sva se ji pridružila na začetku najinega zakona. Prijatelji, ki sva jih tam našla, so se bili pripravljeni poglobiti v svojo vero in bili so pripravljeni na globlja prijateljstva.
Počasi smo se spoznavali ob prigrizkih in pogovorih, pa tudi bolj uradno, ob branju in razpravljanju o svetopisemskih odlomkih. Počasi smo gradili zaupanje, ob tem ko smo skupaj preživljali več kakovostnega časa. Kar pomeni … da je vse to mogoče! Da bi tudi vi našli svoj lasten Środowisko!
Povzeto po: https://si.aleteia.org/2023/06/03/zgled-janeza-pavla-ii-kako-najti-resnicno-prijateljstvo/
Poglabljajmo se v bistvene in temeljne prvine vere Cerkve. Molimo: Pridi, Sveti Duh …
KAKŠEN JE IZVOR IN DOVRŠITEV CERKVE?
Cerkev najde izvor in dovršitev v večnem božjem načrtu. Bila je pripravljena v stari zavezi z izvolitvijo Izraela, znamenjem prihodnjega zbiranja vseh narodov. Utemeljena z besedami in dejanji Jezusa Kristusa je bila uresničena zlasti z njegovo odrešenjsko smrtjo in njegovim vstajenjem. Nato je bila razglašena kot odrešenjsko-zveličavna skrivnost z izlitjem Svetega Duha na binkošti. Dovršena bo ob koncu časov kot nebeški zbor vseh odkupljenih.
KAKŠNO JE POSLANSTVO CERKVE?
Poslanstvo Cerkve je, da oznanjuje in vzpostavlja sredi vseh narodov božje kraljestvo, ki ga je začel Jezus Kristus. Cerkev je tu na zemlji kal in začetek tega odrešenjskega kraljestva.
Kompendij KKC, 149 in 150
https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
SVETO PISMO
Mistika zgodnje Cerkve je bila v veliki meri biblična mistika, se pravi, cerkveni očetje so svojo mistično teologijo razvijali ob razlagi Svetega pisma.
A ob meditaciji Svetega pisma so sočasno doživeli najgloblja duhovna izkustva. Toda predpogoj za to, da lahko Sveto pismo postane kraj mističnega izkustva, je njegova nazorna razlaga.
SVETEGA PISMA NE BEREM, DA BI PRIŠEL DO VEDENJA, MARVEČ DA BI, KOT PRAVI GREGOR VELIKI, V BOŽJI BESEDI NAŠEL BOŽJE SRCE.
Danes smo tako intelektualno zaznamovani, da pri branju vedno vpregamo svoj razum.
VENDAR GRE ZA TO, DA BESEDI DOVOLIMO, DA NAS POPELJE V SKRIVNOST BOGA BREZ BESED. A kako se naj omenjeno zgodi?
En način, da doživimo Sveto pismo kot kraj mističnega izkustva, bi lahko bil videti takole:
POVSEM POČASI PREBEREM SVETOPISEMSKE BESEDE. SKUŠAM JIM DOVOLITI, DA PADEJO V MOJE SRCE. HKRATI JIH “PREŽVEKUJEM” IN SI PREDSTAVLJAM: ČE TA BESEDA DRŽI, ČE JE TA BESEDA ČISTA RESNICA, KAKO ZDAJ V TEM TRENUTKU IZKUŠAM SAMEGA SEBE, KATERA SLUTNJA O BOGU SE POJAVLJA V MENI?
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
Opustim vse premišljevanje o Besedi in se raje potopim vanjo. BESEDI DOVOLIM VSTOPITI VASE, DA BI ME IZOBLIKOVALA.
V TAKŠNIH TRENUTKIH LAHKO DOŽIVIM, DA ME VODI V TIŠINO, KI JE NE MOREM VEČ OPISATI.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
V BESEDI SE ME DOTAKNIL BOG. VENDAR O NJEM NE RAZMIŠLJAM. SEM PREPROSTO TUKAJ, A KLJUB TEMU PREŽET Z BESEDO, Z BOŽJIM DUHOM, KI JE V NJEJ STEKEL VAME.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
Mističnega izjustva ob Svetem pismu ne moremo izsiliti. A ČE GA BEREMO V OMENJENI ODPRTOSTI, NAS LAHKO NJEGOVE BESEDE VČASIH POPELJEJO V BOŽJO GLOBINO.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
ČE SE ME NJEGOVA BESEDA DOTAKNE, ČE GA ZAZNAM V BESEDI IN SE MI V NJEJ PRIBLIŽA, GRE VEDNO ZA BOŽJI DAR.
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
TUKAJ ZASLUTIM, KAJ POMENI, DA JE BOG OSEBA.
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Nekaj neosebnega ne more govoriti. V Besedi govorca doživljam, če nimam njegove podobe. A slutim ti, ki me nagovarja, ki misli name osebno. Beseda persona izhaja iz latinske personare ( prezvanjati).
VAME V BESEDI VSTOPI BOŽJI GLAS. TA BESEDA NI ZGOLJ INFORMACIJA, MARVEČ NEKAJ, KAR ME NAGOVARJA, TAKO DA ODGOVORIM.
Tako postane izkustvo Besede vedno tudi izkustvo MOJE LASTNE OSEBE.
NAGOVORJEN IN IZZVAN SEM, DA BI Z VSEM SVOJIM OBSTOJEM ODGOVORIL Iz knjige -Mistika, napisal Anselm Grun).
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::.
JA, KO MEDITIRAMO BOŽJO BESEDO, SE POGOVARJAMO Z ŽIVIM BOGOM; ČE MU DOPUSTIMO, NAS BESEDA PREOBLIKUJE, ZDRAVI, REŠUJE, NAM KAŽE POT, SVETUJE, BOG VSTOPI V GLOBINO ČLOVEKA.
MISTIKA
Mistika je pot, ki nam jo ponuja krščanska vera, da bi ob vsem, kar delamo in živimo, začutili, kako nas nosi naš Bog – in iz te enosti z Bogom lahko gremo drugačni v svet in ga preoblikujemo. Iskanje notranjega prostora v sebi, kjer lahko izkusimo Boga, je osrednja podoba krščanske mistike. Avtor Anselm Grun pripoveduje o zgodovini tega religioznega iskanja. Že od vsega začetka gre pri tem za osnovna človekova vprašanja, ki so pomembna še danes. V molitvi in meditaciji, v srečanju z naravo ali ljubeznijo, pa tudi v izkušnji noči in trpljenja se lahko zgodi milostni dotik, v katerem izkusimo Boga.
VEČKRAT SEM PISALA O TEM, KAKO POMEBNO JE DA V HUDIH STISKAH, TRPLJENJU BEREMO Z VSEM SRCEM, MISLIMI IN DUŠO PSALM 91.
Glejte, razumem, ker sem sama šla skozi tako obdobje, pravzaprav hodimo celo življenje na tem svetu v preizkušnjah, itd…vendar človek naj bi BOŽJO BESEDO VZEL ZELO RESNO. Niti pomisliti ne bi smeli, DA PSALM 91 IN VSI DRUGI IN VSAKA BOŽJA BESEDA NE BI BILA UČINKOVITA.
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
SAJ JE JEZUS O TEM GOVORIL, KAKO JE POTREBNO VZETI NJEGOVE BESEDE. Tudi, kadar se človeka loteva obup , oz, ga obdaja črna tema leta in leta, JE POTREBNO POTRPETI. S TEM SE PRIDOBIVA KREPOST-POTRPLJENJE.
Če pa človek ne vztraja v potrpljenju , kako bo prestal preizkušnjo, na koga se naslanja, KAJ MU JE TEMELJ V ŽIVLJENJU ? itd..
VSAKO BOŽJO BESEDO V PSALMIH VZEMITE V SVOJE ŽIVLJENJE IN PO NJEJ ŽIVITE…
Glejte prilagam: DVOMLJIVEC, KI JE BIL PO BRANJU PSALMA 91 ČUDEŽNO OBVAROVAN SMRTI -Aleteia
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
Ko ga je bilo strah, je bral Psalm 91 in v njem vedno našel tolažbo
Čeprav Steve Simms ni bil kristjan, je verjel v Boga. Lepote stvarstva si ni mogel razložiti drugače, kot da se za čudesi narave skriva Stvarnik.
Leta 1967 je pri 21 letih vstopil v ameriško vojsko. Ob izhodu dvorane, kjer so se javljali bodoči vojaki, je bila stojnica z drobnimi knjigami. Tam mu je neki moški ponudil izvod Nove zaveze s Psalmi in Pregovori. Novopečeni vojak se knjižice ni branil.
Zatekal se je k branju Psalma 91
Po nekajmesečnem usposabljanju se je lahko pred odhodom v Vietnam za nekaj dni vrnil domov. Mati njegovega najboljšega prijatelja mu je med obiskom predstavila Psalm 91, ki govori o tem, kako Bog varuje tiste, ki se zatekajo k njemu. Ne morejo jim škodovati niti vojne vihre. Steve ga je velikokrat prebiral in tolažilne besede so preganjale strahove, ki so se pred soočanjem z vojno nabirali v njem.
Vedel je, da bo priča težkim dogodkom. Kot vojak je nosil knjižico v nepremočljivi vrečki v prsnem žepu vojaških oblačil. Ko ga je bilo strah, je bral omenjeni psalm in v njem vedno našel tolažbo.
Zaseda in misel na smrt
Na začetku januarja 1968 je moral skupaj s svojim bataljonom varovati cesto, ki je južni Vietnam povezovala z glavnim mestom Hanojem. Proti koncu meseca je dobil nekega večera prek radia od patrulje sporočilo, da se jim po cesti bliža množica vietnamskih vojakov. Bilo jih je veliko več, kot so jih pričakovali. Kljub premoči nasprotnikov Američani niso dobili okrepitve. 30. januarja 1968 je namreč vietnamska vojska izvedla ofenzivo, v kateri je napadla čez sto okupiranih mest.
Naslednje jutro je Steve s patruljo odšel nadzirat območje. Prebijali so se skozi gosto džunglo in prišli do čistine, na kateri so opazili bodečo žico. Ko so stopali čeznjo, je džungla nenadoma zažarela od eksplozij.
Padli so v zasedo in Steve je bil prepričan, da bo umrl. Streljal je, v njegovi neposredni bližini pa je eksplodiralo več granat, ki bi ga morale po vseh naravnih zakonitostih ubiti. Okrog njega so leteli šrapneli in blato, njega pa se ni nič dotaknilo.
Tedaj je pomislil, da se dobesedno uresničuje Psalm 91: “Ne boš se bal nočne strahote, ne puščice, ki leti podnevi … Zakaj svojim angelom bo zate zapovedal, naj te varujejo na vseh tvojih potih.” (Ps 91,5;11)
SPOZNANJE, DA JE SVETO PISMO RESNIČNO
Bil je priča čudežu. Vsi iz njegove patrulje so preživeli in so zasledovali umikajoče se nasprotnike.
Steve še danes težko zadržuje solze, ko pomisli na ubitega vietnamskega mladeniča, ki je bil star le kakšnih 15 let, v denarnici pa je nosil fotografijo svoje matere in sestre, ki ne bosta nikoli izvedeli, kaj se mu je zgodilo.
Ker je bil tako čudežno obvarovan smrti, je Steve sprevidel, da mora biti tudi preostalo Sveto pismo resnično, če se je že Psalm 91 tako dobesedno izpolnil. Ob branju Biblije se je učil, kako ljubiti sovražnike, in odkril je svoje grehe. Skušal je živeti po desetih Božjih zapovedih in svoje življenje naravnati po Božji besedi.
Še danes je hvaležen človeku, ki je svoj čas podaril za deljenje knjižic vojaškim nabornikom, in tistim, ki so plačali za njihovo tiskanje, kot je omenil v pričevanju na internetni strani svetopisemske založbe Gideon. Aleteia
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Psalm 91 (90)
ZATOČIŠČE POD BOŽJIMI PERUTI
1 Tisti, ki stanuje v zavetju Najvišjega,
ki prenočuje v senci Mogočnega,
2 pravi Gospodu: »Moje zatočišče in moja trdnjava,
moj Bog, ki vanj zaupam.«
3 Zares, on te bo rešil iz ptičarjeve zanke,
pred pogubno kugo.
4 S svojimi krili te pokrije,
pod njegove peruti se zatečeš;
ščit in oklep sta njegova zvestoba.
5 Ne boš se bal nočne strahote,
ne puščice, ki leti podnevi,
6 tudi ne kuge, ki hodi v temi,
ne žela, ki pustoši opoldne.
7 Naj jih pade tisoč na tvoji strani,
deset tisoč na tvoji desnici,
tebi se to ne bo približalo.
8 Samo s svojimi očmi boš gledal,
pa boš videl plačilo krivičnikov.
9 Zares, ti, Gospod, si moje zatočišče,
Najvišjega si postavil za svoje prebivališče;
10 ne bo te zadela nesreča,
udarec se ne bo približal tvojemu šotoru.
11 Zakaj svojim angelom bo zate zapovedal,
naj te varujejo na vseh tvojih potih.
12 Na rokah te bodo nosili,
da z nogo ne zadeneš ob kamen.
13 Čez leva in gada boš stopal,
poteptal boš mladega leva in morsko pošast.
14 Ker mi je vdan, ga hočem osvoboditi,
branil ga bom, ker spoznava moje ime.
15 Kliče me, pa ga uslišim,
z njim sem, ko je v stiski,
rešim ga in mu izkažem čast.
16 Z dolgostjo dni ga nasitim,
pokazal mu bom svoje rešenje.
VZEMITE VSAKO BOŽJO BESEDO ZARES.
5 Ne boš se bal nočne strahote,
10 ne bo te zadela nesreča,
GOVORITE, PONAVLJAJTE, VTISNITE SI V SRCE : NE BO ME ZADELA NESREČA…..itd…
Glejte, če človek ne vztraja in ne pride iz stiske nekoč ven, JE TO NJEGOVA ODLOČITEV, VSAK SE ODLOČI ALI BO SODELOVAL Z BOGOM IN DELAL, KAR ZAPOVEDUJE.
JEZUSU POVEJTE OSEBNO BESEDE IZ PSALMA 91, Tako začnite, ..VEŠ JEZUS REKEL SI, KER TE KLIČEM, DA ME USLIŠIŠ, Z MENOJ SI KO SEM V STISKI, POKAZAL MI BOŠ REŠITEV..naučite se na pamet, da boste ponavljali ob vsakem času, če nimate s seboj Svetega pisma….
Vsi iz patrulje Steva so preživeli in so zasledovali umikajoče se nasprotnike: Psalm pravi : NE BO TE ZADELA NESREČA….
KDO GRE PO SMRTI V VICE? (Aleteia)
VICE SO STANJE V POSMRTNEM ŽIVLJENJU, KI PRIPRAVLJAJO DUŠO NA RADOSTI NEBES
Katoličani verjamemo, da vice obstajajo; da je to stanje v posmrtnem življenju, ki pripravlja duše na vstop v nebeško blaženost večnega življenja.
KDO GRE V VICE?
Vice niso namenjene vsem, ki umrejo, ampak le tistim dušam, ki potrebujejo dodatno očiščenje in pripravo na nebesa.
KATEKIZEM KATOLIŠKE CERKVE VICE OPREDELJUJE TAKOLE:
Tistim, ki umrjejo v Božji milosti in Božjem prijateljstvu, a so nepopolno očiščeni, je sicer njihovo večno zveličanje zagotovljeno, vendar pa po smrti trpijo očiščevanje, da bi dosegli svetost, ki je potrebna za vstop v nebeško veselje. (KKC 1030)
Katoliška enciklopedija ponuja podobno opredelitev, ki vice imenuje “kraj ali stanje časne kazni za tiste, ki ob slovesu od tega življenja v Božji milosti niso povsem brez krivde ali pa niso v celoti zadostili za svoje grehe”.
V bistvu je to stanje pridržano za ljudi, ki želijo vstopiti skozi nebeška vrata, vendar so še vedno nekoliko navezani na zemeljske stvari.
Nekateri to ponazorijo z naslednjim primerom: pri krstu dobimo belo oblačilo, ob smrti pa moramo to isto belo oblačilo brez madežev izročiti Bogu.
Če pa je na tem oblačilu še vedno nekaj madežev, ga je treba očistiti. V tem primeru so vice bolj podobne pralnici, kamor se odpravimo, da bi očistili svoje belo oblačilo.
Duše, ki lahko to belo oblačilo izročijo brez madeža ali gube, smejo takoj vstopiti v nebesa.
Po drugi strani pa duše, ki ne želijo biti v navzočnosti Boga in ga s svobodno voljo zavračajo, ne morejo vstopiti v vice in se svobodno odločijo za vstop v pekel.
Vice niso kraj, kamor bi odhajali vsi, ampak obstajajo zaradi Božjega usmiljenja, ki nam ponuja stanje, skozi katero lahko gremo, da se lahko očistimo, preden dosežemo nebeško slavo.
Povzeto po: https://si.aleteia.org/2023/11/12/kdo-gre-po-smrti-v-vice/
BOŽJE USMILJENJE, KI LAJŠAŠ TRPLJENJE DUŠAM V VICAH, ZAUPAMO VATE!
MOLIMO ZA DUŠE V VICAH:
Večni Oče, darujem ti predragoceno Kri tvojega Sina Jezusa,
združeno z vsemi svetimi mašami, ki jih danes darujejo po vsem svetu,
za uboge duše v vicah, za vse grešnike po svetu, za vse grešnike v
vesoljni Cerkvi ter tiste v moji hiši in v moji družini. Amen.
(molitev sv. Gertrude)
Več o tem na: https://si.aleteia.org/2020/11/01/srcno-molite-to-mocno-molitev-sv-gertrude-za-duse-v-vicah/
Poglabljajmo se v bistvene in temeljne prvine vere Cerkve. Molimo: Pridi, Sveti Duh …
KAJ POMENI BESEDA CERKEV?
Označuje ljudstvo, ki ga Bog sklicuje in zbira z vseh koncev sveta, da bi sestavljalo zbor tistih, ki po veri in krstu postanejo božji otroci, Kristusovi udje in tempelj Svetega Duha.
ALI SO DRUGA IMENA IN PODOBE S KATERIMI SVETO PISMO NAKAZUJE CERKEV?
V Svetem pismu srečujemo celo vrsto podob, ki izražajo dopolnjujoče se vidike skrivnosti Cerkve. Stara zaveza daje prednost podobam v povezavi z božjim ljudstvom. Nova zaveza ima rajši podobe v povezavi s Kristusom kot glavo tega ljudstva, ki je njegovo telo. Prav tako ima rada podobe vzete iz pastirskega življenja (ovčji hlev, čreda, ovce), kmečkega življenja (polje, oljka, vinograd), prebivanja (bivališče, skala, tempelj), družinskega življenja (nevesta, mati, družina).
Kompendij KKC, 147 in 148
https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!