Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…
Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.
| Cookie | Duration | Description |
|---|---|---|
| cookielawinfo-checkbox-analytics | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics". |
| cookielawinfo-checkbox-functional | 11 months | The cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional". |
| cookielawinfo-checkbox-necessary | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary". |
| cookielawinfo-checkbox-others | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other. |
| cookielawinfo-checkbox-performance | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance". |
| viewed_cookie_policy | 11 months | The cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data. |
SODOBNI LJUDJE BEŽIJO PRED TRPLJENJEM
Današnja družba hoče v kali zatreti vsako misel na trpljenje. Ljudje bežijo pred trpljenjem in križem. Križ zanje sploh ne obstaja. Vsaj kristjani bi se morali zavedati, da so na poti življenja križi, da bodo šli skozi ozka vrata, potem bi mogoče bilo drugače. Tako je zapovedal Jezus in s svojim trpljenjem tudi dokazal.
Lep primer tega je v naravi – školjka bisernica. Ko pesek zaide v njeno telo, doživlja hude bolečine, iz teh pa nastanejo biseri. Če školjka bisernica ne bi trpela, ne bi nastal biser.
Margerita
Imam znanca, ki mu v krščanstvu ni všeč prav to, da tako poudarja trpljenje. Motijo ga križevi poti, upodobitve Jezusovega trpljenja in Kalvarije … Pravi, da kristjani ne bi smeli biti nekakšni sadisti, ki bi se ustavljali samo pri Kristusovem trpljenju. Krščanstvo seveda ni vera trpljenja, ampak vera ljubezni, ki pa je povezana s trpljenjem. Jezus je prišel na svet zato, da bi s svojim trpljenjem pokazal na Očetovo ljubezen: »Bog je svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil (Jn 3,16).« Jezusova ljubezen do ljudi se ni ustavila pred trpljenjem, ampak je sprejela križ. Ko kristjani častimo križ, ne častimo trpljenja in smrti, ampak slavimo neizmerno Božjo ljubezen do človeštva.
Človeško je, da bežimo pred trpljenjem in križem. Nihče ne želi trpeti. Celo Kristus je pred odhodom v trpljenje prosil Očeta, naj gre kelih trpljenja mimo njega, toda dodal, da naj se zgodi Očetova volja, ne njegova (prim. Lk 22,42). In sprejel je Očetovo voljo, da svetu s križem razodene njegovo ljubezen.
Zato je nesmiselno obsojati ljudi, ki bežijo pred trpljenjem, saj si ga nihče ne želi. Pridejo pa trenutki, ko ljubezen tudi od nas – podobo kot od Kristusa – zahteva, da sprejmemo križ. Mati ljubi otroka in otrok hudo zboli. Ne mati ne otrok si ne želita tega trpljenja, a ko pride, ga sprejmeta. Ljubezen matere, ki trpi, je podobna Jezusovi ljubezni do človeštva, ki je tudi trpela.
Kristjani si ne želimo trpljenja in ga ne iščemo, a ga sprejmemo, ko je to neizogibno, ker je sestavni del ljubezni. Kakor je Jezus ljubil svet in je trpel, tako bo tudi kristjanova ljubezen prej ali slej križana. Prej ali slej bo prava ljubezen morala biti križana. Tako je bilo z Jezusovo ljubeznijo in tako bo s človeško. Danes bi ljudje radi ljubili, a ne trpeli. To je nemogoče. Zato smo priče razhajanju zakoncev, kajti mnogi rečejo: »Greva živet skupaj, a samo do takrat, dokler bo lepo.« In ker mora ljubezen prej ali slej trpeti, ljudje s takim mišljenjem prej ali slej gredo narazen. O podobni izkušnji pripovedujejo vzgojitelji v samostanih. So ljudje, ki vstopijo v samostan z velikimi ideali, z dobro voljo in najboljšimi nameni, a ko nastopijo težave, zapustijo samostan. Njihova hoja za Kristusom se konča, ko morajo z njim stopiti v trpljenje … Ljubezen do Kristusa se ustavi pred križem.
To pa ne pomeni, da si moramo trpljenja želeti ali ga iskati, ampak da ga sprejmemo v tistih trenutkih, ko je neizogibno v hoji za Kristusom.
Imate pa prav, ko pravite, da more Jezus človekovo trpljenje sprejeti in ga blagosloviti. Kakor je Kristus križ, ki je bil znamenje trpljenja in smrti, spremenil v orodje odrešenja, tako more tudi človekovo trpljenje spremeniti v delo odrešenja. Človek more svoje trpljenje združevati s Kristusovim in ga darovati za velike namene Cerkve in človeštva. Prav v tem se kaže, da je Jezus Odrešenik, ker je trpljenje in smrt, ki velja za prekletstvo, spremenil v sredstvo odrešenja. Mnogi poudarjajo, da more človek po trpljenju osebno zoreti, rasti in iziti iz preizkušnje plemenitejši, zrelejši in močnejši. Mnoge pa trpljenje zlomi in nekateri zaradi tega izgubijo vero. Kristjan ne bo iskal trpljenja, ampak bo prosil, da bi mu Bog stal ob strani v težkih trenutkih preizkušnje in mu dajal moč.
B. Rustja, Pisma, v: Ognjišče 11 (2022), 36.
NAJ BO VAŠE ŽIVLJENJE NEPRESTANA MOLITEV
Dragi otroci! Danes sem z vami in vse vas blagoslavljam z mojim materinskim blagoslovom miru in vas
pozivam, da še bolj dejavno živite vaše versko življenje, ker ste še šibki in niste ponižni. Pozivam vas,
otročiči, da manj govorite in več delate na vašem osebnem spreobrnjenju, da bi bilo vaše pričevanje bolj
plodno. In naj bo vaše življenje neprestana molitev. Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu!
Sporočilo Kraljice miru po vidkinji Mariji Pavlović Lunetti, 25. september 2010
https://www.mladifest.com/medjugorje/obvestila/spor2.htm
Marija, Kraljica miru, prosi za nas!
MOLITE BREZ PRESTANKA
KOT OBIČAJNI KRISTJANI, KI HOČEJO OD BLIZU HODITI ZA JEZUSOM
NA RAZPOTJIH SVETA, MORAMO S POMOČJO NENEHNE MOLITVE ŽIVETI
V STALNI ZEDINJENOSTI Z BOGOM.
Več o tem na: https://opusdei.org/sl-si/article/molite-brez-prestanka/
Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
IZAIJA 58,12
12 Pozidal boš prastare razvaline,
vzpostavil boš temelje prejšnjih rodov.
Dobil boš ime Zazidalec razpok,
Obnovitelj ulic za prebivanje.
VRLO ŽENO, KDO JO NAJDE!
NJENA VREDNOST JE DALEČ NAD BISERI.
SRCE NJENEGA MOŽA ZAUPA VANJO,
POVRAČILA NE POGREŠA.
IZKAZUJE MU DOBROTO IN NE HUDEGA
VSE DNI SVOJEGA ŽIVLJENJA.
(Prg 31,10-12)
https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Prg+31%2C10-12&id13=1&pos=0&set=2&l=sl
Bog je ustvaril moža in ženo, da bi se medsebojno dopolnjevala. Če mož najde vrlo ženo,
potem mu ne bo hudega, kajti obsipavan bo z dobroto. Lahko se samo zahvali Bogu, da mu
je naklonil primerno družico. Če pa življenje ne prinaša ljubezni in upanja, potem je vsa
dobrota zaman. Naj se vsi zavedamo, kako pomembno je imeti dobrega moža ali ženo,
dobrega prijatelja, sorodnika, kolega, ki se lahko skupaj veselimo, skupaj žalujemo, se
razumemo. Naj bo Bog kralj in središče naših družin in vsakega srca posebej.
Duhovna oaza (franciskani.si)
DUHOVNA MISEL
SAMO ENA MISEL MORA ZAPOSLOVATI VSEGA TVOJEGA DUHA:
LJUBITI BOGA TER DELATI IN OZNANJATI DOBRO. (sv. pater Pij)
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
Sv. pater Pij, prosi za nas!
Preberite:
SKRIVNOSTNO BITJE V ŽIVLJENJU PATRA PIJA
https://si.aleteia.org/2023/09/29/skrivnostno-bitje-v-zivljenju-patra-pija/
BIL SEM PRI SPOVEDI IN POZABIL NA SVOJO POKORO. KAJ NAJ STORIM? (Aleteia)
OB KONCU SPOVEDI NAM BOG ODPUSTI GREHE, DUHOVNIK PA NAM NALOŽI POKORO. KAJ PA, ČE POZABIMO, KAJ NAM JE NAROČIL?
Kristus, zdravnik duše in telesa, nam daje novo življenje v zakramentih uvajanja v krščanstvo. Toda to življenje lahko zaradi greha oslabi ali pa ga celo izgubimo. Zato Cerkev nadaljuje svoje delo ozdravljanja in zveličanja po zakramentih ozdravljenja: svete spovedi (ali zakramenta sprave) in bolniškega maziljenja.
O spovedi in pokori več na:
https://si.aleteia.org/2023/08/27/bil-sem-pri-spovedi-in-pozabil-na-svojo-pokoro-kaj-naj-storim/
Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
Poglabljajmo se v bistvene in temeljne prvine vere Cerkve. Molimo: Pridi, Sveti Duh …
V KAKŠNEM SMISLU JE BOŽJE LJUDSTVO DELEŽNO TROJNE KRISTUSOVE SLUŽBE, DUHOVNIKA, PREROKA IN KRALJA?
Božje ljudstvo je deležno Kristusove duhovniške službe, kolikor so krščeni posvečeni s Svetim Duhom, da darujejo duhovne daritve; deležno je njegove preroške službe, kolikor se z nadnaravnim verskim čutom neomahljivo oklepa vere, se vanjo poglablja in jo izpričuje; deležno je njegove kraljevske službe, ko posnema Jezusa Kristusa, ki je kot kralj vesoljstva postal služabnik vsem, zlasti ubogim in trpečim.
V KAKŠNEM SMISLU JE CERKEV KRISTUSOVO TELO?
Po Duhu umrli in vstali Kristus globoko zedinja se seboj svoje verne. Tako so verujoči v Kristusa, kolikor so z njim tesno povezani zlasti v evharistiji, združeni med seboj v ljubezni, ko sestavljajo eno samo telo, Cerkev, katere edinost se uresničuje v različnosti udov in nalog.
KDO JE GLAVA TEGA TELESA?
Kristus “je glava telesa, to je Cerkve” (Kol 1,18). Cerkev živi iz njega, po njem in zanj. Kristus in Cerkev sta torej “celotni Kristus” (sveti Avguštin); “Glava in udje so kakor ena sama skrivnostna (mistična) oseba” (sveti Tomaž Akvinski).
Kompendij KKC, 155-157
https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
IZZIV PSALMOV-Matjaž Črnivec
PSALMI IN JEZUS
Ob polnosti časov pa je prišel Davidov potomec. In katero svetopisemsko knjigo najdemo največkrat na njegovih ustnicah? Psalme. Z njimi na ustih tudi umre in z njimi prinese sebe Bogu kot pravo tempeljsko daritev v pravem templju. »Oče, v tvoje roke izročam svojega duha« (Lk 23,46). Navedek je iz Psalma 31 in če preberemo ves ta psalm in pa Psalm 22, vidimo, kako zelo se je Jezus poistovetil s psalmistom, in hkrati, za kako močne in globoke preroške napovedi gre v njih.
V luči Nove zaveze je torej resnični molilec psalmov Jezus, Davidov sin, edini pravični, poosebljeni Izrael, Jahvejev služabnik.
Ta po svojem vstajenju reče svojim učencem: »›Mora se izpolniti vse, kar je pisano o meni v Mojzesovi postavi, prerokih in psalmih.‹ Tedaj jim je odprl um, da so doumeli Pisma.« (Lk 24,44–45).
Izzivam vas, da začnete redno brati psalme. Danes. Da začnete in ne končate. To ni izziv za naslednji teden, naslednji mesec ali za naslednje leto dni. To je nekaj, kar naj bi vsak kristjan delal do konca življenja. Psalmi so avtocesta v Božjo prisotnost, v polnost Duha. Bomo zapeljali nanjo in na njej tudi ostali? Ali povedano drugače: Bog nam je pripravil poseben prostor, kjer naj bi se z njim srečevali. Bi vstopili vanj? Bi se vanj vselili, trajno? Psalmi so srce vsega Svetega pisma; v njih je preroško prisoten Jezus. Bi dopustili, da on tudi nam odpre oči, da ga tam uzremo? Da začnemo bolje dojemati celoto Božjega velikega načrta, Božje velike zgodbe, ki teče od stvarjenja preko našega časa do prihodnje dopolnitve? Da zvesto in trdno zavzamemo svojo vlogo v tej zgodbi, h kateri smo poklicani? Da se rešimo potrošniškega individualizma in začnemo moliti skupaj z vsem Kristusovim telesom za vse Kristusovo telo?
8. Napotki
Če ste pripravljeni sprejeti ta izziv, je na mestu nekaj konkretnih napotkov.
Začetniku se »duhovnost psalmov« lahko zdi groba. To je zato, ker smo v svoji duhovni dieti navajeni na same slaščice. Psalmi pa nam prinesejo pravo, močno hrano. Duhovnost psalmov je groba, ker je neposredna. Ne olepšuje. Ampak prinaša našo realnost, takšno, kakršno je – z vsem grehom, grdobo, sramom ipd. – naravnost pred Boga. In prav to psalme dela tako močne. Tako Božji Duh v nas vrši preobrazbo, ki jo tako zelo potrebujemo. Tako gori v nas Božji ogenj, ki zažiga vse, kar je zlo, in nam daje, da sijemo z Božjo lučjo. Kakor pravi znani izrek puščavskih očetov: »Samo eno ti še manjka: ves se moraš spremeniti v ogenj!«
Pomembno je vztrajati. Poklicani smo na dolgo pot; tudi če ste danes navdušeni, vas moram opozoriti, da bo to slej ali prej minilo. Kaj se zgodi, ko molim psalm, za katerega se zdi, da nima nobene zveze z mojo trenutno situacijo? Dve stvari. Najprej: v psalmu molim s celotnim Kristusovim telesom. Tudi če jaz trenutno nisem vesel, se veseli nekdo drug in jaz se po Duhu lahko veselim z njim. Tudi če jaz trenutno ne trpim, gotovo trpi nekdo drug in jaz po Duhu lahko molim zanj. Drugič: zavedam se, da je tudi moje lastno življenje sestavljeno iz različnih situacij in obdobij; tudi če trenutno nisem v njih, sem v njih že bil in bom verjetno spet. Psalm mi daje priložnost, da molim za celoto svojega življenja in jo izročam Bogu. Tako se učimo, kako ne biti obseden s samim sabo, s »projektom jaz«, z neko ponarejeno »pristnostjo«, ki naj bi jo bili dolžni sami sebi. Pri molitvi ne gre za zvestobo sebi, ampak za zvestobo Bogu, za prisluškovanje njemu, ki »prestoluje nad Izraelovimi hvalnicami« (Ps 22,4), v templju. Te psalm ni nagovoril? Preberi naslednjega.
Kljub temu, da psalmi napovedujejo Jezusa in da so najljubša knjiga prve Cerkve, so še vedno starozavezna besedila. S prihodom Mesija so se nekatere stvari spremenile. Najbolj očitna razlika je odnos do sovražnikov. Psalmisti pogosto molijo proti njim in to z zelo sočnimi izrazi. Drža Jezusovih učencev je tukaj drugačna: »Naš boj se ne bije proti krvi in mesu, ampak proti vladarstvom, proti oblastem, proti svetovnim gospodovalcem te mračnosti, proti zlohotnim duhovnim silam v nebeških področjih« (Ef 6,12). V naši optiki ta mesta torej govorijo o satanu, o demonih, o zlih duhovnih, političnih in tudi gospodarskih silah v sedanji družbi, o sodobnih malikih ali pa tudi o naših grehih in skušnjavah, s katerimi se spopadamo. In v tem boju nam prav takšna mesta lahko silno pripomorejo.
Ali to pomeni, da naj bi nehali moliti s svojimi besedami? Nikakor ne. V praksi lahko naredimo tako, da najprej preberemo ves psalm, potem pa tista mesta, ki so se nas posebej dotaknila, obnovimo s svojimi besedami in pustimo, da iz njih požene naša lastna molitev. Takšna molitev psalmov je kot »železo«, ki da našim »slamnatim« molitvam trdnost in oporo, da se lahko dvigajo k Bogu. Prav psalmi utrdijo našo molitev, tako da lahko molimo z veliko gotovostjo in avtoriteto, ker se naslanjamo na Božjo besedo in zato lahko vemo, da bomo uslišani. Če molimo samo svoje lastne »spontane« molitve, lahko hitro opazimo, da se precej ponavljajo: ostajamo ujeti v svojem lastnem krogu, v samem sebi. Predložena molitev – če je preizkušena in prekaljena, kot so Psalmi, ter če se ji pridružimo s srcem – pa nas pelje tja, kamor sami nikoli ne bi stopili. Tako rastemo.
Kako naj bi začeli? Vsekakor predlagam, da berete psalme po vrsti, od začetka do konca. In spet. In spet. Za začetek koristi, da sledite kakšnemu seznamu. Pripravil sem seznam, po katerem ves Psalter preberete v enem mesecu ali pa v dveh mesecih. Obstajajo pa tudi druge razdelitve, recimo na dvajset delov ipd.
Pomembno je samo začeti in vztrajati!
V Etiopski pravoslavni cerkvi pravijo: »David je bil mož po Božjem srcu. Kdor bere psalme, se dotika Božjega srca.« Sprejmite psalme »v svoje srce«!
https://matjazcrnivec.wordpress.com/2016/08/10/izziv-psalmov/
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Matjaž Črnivec ima priloženo tudi tabelo v tem članku, kako v enem mesecu ali dveh prebrati, psalme iz Svetega pisma. Ne samo prebraati, s svojimi besedami se postaviti v situacijo , ki je v PSALMU. TAM JE JEZUS!
Jaz pravim: blagor človeku, ki POSLUŠA JEZUSA, SPREJEMA NJEGOVA NAVODILA, KAR POMENI, DA JE PONIŽEN.
SAMO PONIŽEN ČLOVEK LAHKO SPREJME VSE GOSPODOVE MILOSTI V POTOKIH, JE POVEDAL JEZUS!
ZAHVALJUJEM SE MATERI MARIJI, NEBEŠKEMU OČETU, JEZUSU IN SVETEMU DUHU!
Jezus mi je podelil veliko milost, “pozidal je zid, ki je imel razpoko”. JEZUS PRENAVLJA IN ZIDA NA NOVO, TAM KJER JE BILA RAZPOKA V ŽIVLJENJU!
Hvala tudi vsem svetnikov in svetnicam, angelom in nadangelom, vsem, ki so molili in prosili za mene!
KAJ STORITI, KO V ZAKONU ČUTIMO LE ŠE RAZOČARANJE?
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
Vsekakor si omislite svetovanje. Ponujamo pa vam še pet dodatnih predlogov
To se v manjši ali večji meri zgodi vsakemu zakonskemu paru. Nekega dne pogledate zakonca prek mize (ali na prostor, kjer bi moral biti vaš zakonec, pa ga ni) in ugotovite, da “ljubezni ni več”.
Morda se je začelo tako, da ste bili v trenutku očarani in zaljubljeni, morda ste začeli počasi in vztrajno. V vsakem primeru ste zdaj razočarani. Morda si mislite: “Itak živiva ločeni življenji,” ali “Sploh te več ne poznam,” ali pa “Saj te še vedno ljubim, vendar me več ne privlačiš.”
Ups. Torej kaj storiti? Vsekakor si omislite svetovanje. Ponujamo pa vam še pet dodatnih predlogov.
Prvič: Bogu se zahvalite za svoje razočaranje.
Navadno mislimo, da “razočaranje” ni nič dobrega. Pa to ne drži. Premislite o tej besedi: pomeni, da pač niste več očarani, da ste odstranili zmoto, laž o tem, kdo ali kaj nekdo je, in ste končno spregledali, naposled ste uzrli njegovo pravo podobo.
Prav to je po mnenju duhovnih mojstrov naravni del zorenja in poglabljanja v duhovno življenje. Na začetku ste zaljubljeni v svojo predstavo o Bogu, na koncu pa se morate naučiti ljubiti resničnega Boga. Na začetku ste zaljubljeni v svojo predstavo o zakoncu. Na koncu se morate naučiti ljubiti svojega resničnega zakonca.
Drugič: Predajte se svoji zaobljubi.
Katekizem priznava, da se “utegne komu zdeti težko, celo nemogoče, vezati se za vse življenje na kakšnega človeka”. Odgovor je v zakramentalni milosti zakona, ki pomeni, da “Kristus ostane z njima ter jima daje moč, da bi hodila za njim in sprejemala svoj križ nase, da bi po svojih padcih vstajala, si medsebojno odpuščala in nosila bremena drug drugega”.
Prvi kraj, kjer je treba iskati moč, je torej zakrament, ki vam zagotavlja milost. Začnite s prošnjo Jezusu, naj vam pomaga izpolniti vaše zaobljube. Molite: “Jezus, jaz sem sprejel (ime zakonca) za svojo ženo/svojega moža. Obljubil sem, da bom ostal/a zvest v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju, da bom (ime zakonca) ljubil/a in spoštoval/a vse dni svojega življenja. Nakloni mi milost, da bom vsak dan znova rekel/rekla ‘da’.”
aša zaobljuba je skala, na kateri lahko stojite. Živite jo zvesto, kljub svojim občutkom, in držala vas bo pokonci.
Tretjič: “Okrepite, kar je še ostalo.”
V knjigi Razodetja Jezus svetuje več Cerkvam. Cerkev v Sardah slovi po tem, da je videti živa, v resnici pa je mrtva – kot vaš zakon. Njegov nasvet “krepite, kar je še ostalo” je tudi odličen nasvet za zakon.
Kaj je ostalo od vašega zakona? Tisto živite v polnosti. Predanost otrokom? Potem se zakoncu zahvalite za to, kaj vse stori zanje, in mu ponudite pomoč. Zakonska zaupnost? Potem jo živite na še bolj darežljiv način, osredinjen na drugega. Morda si delite zanimanje za politiko, šport, glasbo ali pohodništvo? Povabite zakonca na zmenek na podlagi vajinih skupnih zanimanj in ob tem uživajte.
Na tem zmenku sledite Jezusovemu nasvetu Cerkvi v Efezu, ki je izgubila svojo “prvo ljubezen”, ter sebe in zakonca spomnite na vse razloge, zaradi katerih sta se zaljubila drug v drugega.
Četrtič: Molite z zakoncem (ali namesto njega).
Pisal sem že o tem, kako se je moj zakon spremenil, ko sva z ženo začela skupaj moliti. Začela sva z molitvijo večernic iz brevirja, na koncu pa sva dodala še svoje prošnje. Enako lahko storite z rožnim vencem, morda vsaj z desetko, ali pa z molitvijo pred in po jedi. Nama z ženo je resnično odprlo oči, ko sva slišala, za kaj moli drugi. Skupna molitev je razblinila lažne predstave, ki sva jih ustvarila drug o drugem.
Kaj pa, če vaš zakonec ne želi moliti z vami? Potem molite za svojega zakonca in morda namesto njega. Recite: “Gospod Jezus, ti si (ime zakonca) in mene naredil za eno telo, vendar trenutno lahko molim le jaz. Ko danes izgovarjam svojo molitev, te prosim, upoštevaj, da je (ime zakonca) tukaj. Molim tudi v (njegovem, njenem) imenu.”
Petič: Odkrijte križ.
Svetniki mistiki to imenujejo “temna noč duše”. Maratonski tekači rečejo, da so “naleteli na zid”. Uspešni podjetniki temu pravijo “ugašanje”. Na neki točki v svojem življenju se počutite, kot da bi poskušali vleči vlak navkreber, in lahko nadaljujete le z močjo resnične volje.
To je križ in nihče se mu ne more izogniti.
Ko boste nosili križ in nadaljevali boj, boste odkrili, da tam, kjer se razblinijo vse utvare, najdete temelj resničnosti, ki je ponižnost in poslušnost Jezusa Kristusa – na drugi strani tega temelja pa vas čakata vstajenje in radost. Aleteia
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Ja, sprejeti križ. KRIŽU SE NE MORE IZOGNITI NOBEN ČLOVEK NA SVETU- NAJ BO SAMSKI, POROČEN, POSVEČEN, VEREN ALI NEVEREN.
IN DOKLER ČLOVEK RESNICE NE SPREJEMA, SANJARI IN ODRIVA, DA NE BI VSTOPIL V ” NEVIHTO”, DA BI SE IZOGNIL KALVARIJI.
VSAK ČLOVEK, KI ŽELI PRITI DO JEZUSOVE ZMAGE, MORA Z NJIM V BOJ, MORA Z NJIM NA KALVARIJO.
JEZUS JE TO POKAZAL, ZATO NI DRUGE POTI. NA KRIŽU JE POKAZAL, KAKO SE BOJEVATI. KAKO PRITI SKOZI TEŽKO TRPLJENJE.
Mislim, da tudi nekateri kristjani nikakor ne morejo tega sprejeti. POTREBNO BO RES VELIKO MOLITI ZA SPOZNANJE IN PREJEM TE MILOSTI.
Tudi sama sem na začetku nove poti tako razmišljala in tako želela. VENDAR ME JE JEZUS NAUČIL, DA JE POTREBNO STOPITI Z NJIM V ŽIVLJENSKI BOJ, KAJTI VSE ZMOREMO Z NJIM.
Jezus ne umakne stiske, da bi se je izognili, AMPAK PELJE ČLOVEKA SKOZI STISKO, SITUACIJO IN TRPLJENJE IN KO ČLOVEK DELA, KAR NAROČA, TO POMENI, DA POPOLNOMA SODELUJE Z NJIM, GA BO PRIPELJAL NA KONEC STISKE-PODELIL BO REŠITEV, KAJTI PSALM 91 TO GOVORI: “POKAŽEM TI REŠITEV”
Zadnjič sem pisala o zgodbah v Svetem pismu, o RAVNANJU V ZAKONIH. ZGODBE, KI SO NAVEDENE V SVETEM PISMU POTRJUJEJO IN KAŽEJO, DA JE POTREBNOP VZTRAJATI.
Glejte, Job, Abraham, Tobija in drugi svetopisemski očaki niso imeli podpore pri zakoncu, ko jih je doletela huda stiska. ZAKONCI SO JIH CELO OVIRALI. Morali so zraven hude stiske trpeti še zaničevanje od svojega zakonca in ostalih ljudi.
Premalo se danes govori in uči o POTREPLJENJU.
ODKRIJTE KRIŽ , svetujejo v tej zgodbi Aleteia. KAJ JE TO?
Svetniki mistiki to imenujejo “temna noč duše”. Maratonski tekači rečejo, da so “naleteli na zid”. Uspešni podjetniki temu pravijo “ugašanje”. Na neki točki v svojem življenju se počutite, kot da bi poskušali vleči vlak navkreber, in lahko nadaljujete le z močjo resnične volje.
TAKO KOT JE JEZUS VZDRŽAL NA KALVARIJI IN NI STOPIL S KRIŽA! NI DRUGE POTI!