Nasvet

Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…


Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

9.751 Responses to Nasvet

  1. Miro says:

    POSLUŠAJMO BOŽJO BESEDO IN ŽIVIMO V NJENI MOČI

    KOT OTROCI POSLUŠNOSTI SE NE PRILAGAJAJTE PREJŠNJIM ŽELJAM,
    KI STE JIH IMELI V SVOJI NEVEDNOSTI, MARVEČ BODITE V VSEM RAVNANJU
    TUDI SAMI SVETI, KAKOR JE SVET TISTI, KI VAS JE POKLICAL. (1 Pt 1,14-15)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1345&t=5#Posve%E8enje

    Božje usmiljenje, ki nas varuješ zasluženih kazni, zaupamo vate!

  2. Miro says:

    KAKO SO VIDETI ZADNJE MINUTE NA TEM SVETU (Aleteia)

    SVOJCI LAHKO UMIRAJOČEGA SPREMLJAMO Z ZAUPLJIVO MOLITVIJO, DA BI BILA NJEGOVA POT DO BOŽJEGA SRCA ČIM KRAJŠA

    Ko je deček Arsenij videl, da njegovega ljubljenega psa ni več, si je zakril obraz in zaihtel. Z ihtenjem so prihajale njegove besede, pretrgane in glasne, in motile tišino.

    “Zakaj je odšel umret na sámo? Zakaj ni umrl pri naju, ki sva ga imela rada?“

    Ded je s hrapavim dotikom Arseniju obrisal solze in rekel: “Tako naju je opozoril, da zadnjo minuto vsakdo ostane sam z Bogom.“

    Gre za zapis iz romana Laurus pisatelja Jevgenija Vodolazkina. V odlomku spregovori o prvem soočenju otroka s smrtjo in modrostjo starca, ki je doživel že veliko smrti.

    Lahko bi rekli, da je tudi med nami vsak odrasel človek in marsikateri otrok že doživel smrt nekoga, ki mu je bil posebej blizu. Nekaterim je bližnji umrl pred leti, drugim prav pred kratkim in je spomin na odhod še vedno boleče živ.

    Nekdo je umrl po daljši bolezni, drugi zelo na hitro in je težko verjeti, da ga zares ni več. Ne glede na to, kdaj in kako je naš bližnji odšel, nam njegovi zadnji dnevi, ure in včasih tudi minute ostanejo v posebej živem in dragocenem spominu.

    KO BLIŽNJI UMIRA

    Ko bližnji umira, se svojci ob njem trudijo s skrbjo in bližino, da bi mu odhajanje čim bolj olajšali. Svojci poskrbijo za medicinsko pomoč, lajšanje bolečin in drugo mogoče udobje, da bi bilo trpljenje čim blažje.

    Poskrbijo za čustveno bližino, umirajočega tolažijo in se z njim pogovarjajo, ko to želi. S tem lajšajo njegove notranje stiske, se z njim spominjajo zanj dragocenih dogodkov, mu oprostijo napake, za katere prosi odpuščanja, in poskrbijo, da ga nihče ne vznemirja s tistim, o čemer noče (več) govoriti.

    Mnogi za svojega umirajočega poskrbijo tudi duhovno. V času umiranja zanj veliko molijo. Duhovnik, ki ga pokličejo, mu podeli zakrament sprave, obhajilo ter zakrament bolniškega maziljenja, ki mu pomaga ob njegovem prehodu v večnost. Čeprav je to zelo težko sprejeti, umirajoči sčasoma začne usihati, njegova zavest pa se umikati svetu in prehajati v večnost.

    Prehod v večnost je dejanje, ki ga umirajoči vedno naredi sam. Pot v večni prehod je zastrta tako našim očem kot tudi izkušnji in tu se začenja naše resnično slovo. Človek, ki umira, se v izbranem trenutku odtrga od svojcev in stopi na svojo novo pot.

    Potreba po umiku v času pred smrtjo je povsem naravna, za duhovni preporod nujna in po Bogu lastna vsakemu umirajočemu.

    V preteklosti so premnogi stari ljudje in tudi mlajši umirajoči pred smrtjo začutili potrebo, da se umaknejo od svoje družine; pa tudi danes marsikateri svojec pove: “Ves čas sem bil ob njem, vendar je umrl prav takrat, ko me ni bilo zraven.”

    UMIRAJOČI NI SAM

    Toda umirajoči v času umiranja v resnici ni sam. Svetniki so napisali, da umirajočega še pred fizično smrtjo obkrožijo duhovna bitja – angeli, na prehodu v večnost pa ga pričakajo in spremljajo Bog, Mati Marija ter sorodniki in prijatelji, ki so umrli pred njim.

    Vsi ti mu pridejo naproti, mu kažejo pot in mu pri prehodu v večnost pomagajo. To pa so bitja, ki jih umirajoči v tistih trenutkih najbolj potrebuje in s katerimi se v zanj čudoviti notranji preobrazbi poveže na novi izkustveni ravni.

    Preden umirajoči zapre oči, svojcem ob sebi nameni še zadnji hvaležen odziv, potem pa v enem silovitem vdihu, ob bogatem spremstvu duhovnih bitij in trenutku, ki ga izbere sam, zaplava v večnost, svoj novi dom.

    Kdor kot bitje iz Vodolazkinovega romana umre sam, izpriča, da na koncu življenja človeku ostane samo Bog. Kdor ima pogum umreti sam, toliko bolj kaže, da je umrl v miru in zaupljivi povezanosti z Bogom, s katerim je vzpostavil posebej močno vez.

    Za svojce, ki jih je zapustil žalostne, morda zmedene in prizadete, bo v resnici na poseben način prosil pri Bogu. Pošiljal jim bo mnoge duhovne milosti, v času njihovega prehoda pa jih bo pričakal tudi sam. Veliko zaupanje Bogu, ki ga je izrazil s svojim predanim odhodom, bo zanj sveta popotnica posebne vrednosti.

    “Tisti, ki je živel pošteno, ne more težko umreti,” je zapisal sv. Alfonz Ligvorij. “Kdor svojo smrt popolnoma izroči Bogu, naredi najpopolnejše možno dejanje božanske ljubezni. Podoben postane svetim mučencem, umrlim zaradi vere in iz ljubezni do Boga.”

    Svojci pa svojega človeka lahko spremljamo s prav takšno zaupljivo molitvijo, da bi bila njegova pot do Božjega srca čim krajša in nadvse osrečujoča.

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2023/11/01/kako-so-videti-zadnje-minute-na-tem-svetu/

    Božje usmiljenje, mir umirajočim, zaupamo vate!

  3. Miro says:

    ZAKAJ, ZAKAJ, ZAKAJ … OSTANE NAM LE VERA, DA VSE VODI BOŽJA LJUBEZEN

    KO SO SE NEKATERI POGOVARJALI O TEMPLJU, KAKO JE OKRAŠEN Z LEPIMI KAMNI IN
    ZAOBLJUBLJENIMI DAROVI, JE REKEL: PRIŠLI BODO DNEVI, KO OD TEGA, KAR VIDITE,
    NE BO OSTAL KAMEN NA KAMNU, KI BI NE BIL ZRUŠEN. ( Lk 21,5-6)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+21%2C5-6&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Gospod, zakaj se bo to zgodilo? Zakaj mora biti zgodovina takšna? Zakaj se toliko s tolikim trudom
    gradi, ko pa bo porušeno? Zakaj morajo priti vojske, upori, potresi, zakaj kužne bolezni in lakota?
    Ali ne bi moglo biti vse manj krvavo in manj boleče? Zakaj ne bi moglo biti brez krvi in brez bolečin?

    So skrivnosti, ki jih hoče zadržati zase. Ostane nam le vera, da vse vodi božja ljubezen.

    Duhovna oaza (franciskani.si)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  4. Miro says:

    Z VESELJEM VZTRAJNO DELAJTE NA VAŠEM SPREOBRNJENJU

    Dragi otroci! Z veseljem vztrajno delajte na vašem spreobrnjenju. Darujte vse vaše veselje in žalosti
    mojemu Brezmadežnemu srcu, da vas vse lahko vodim k mojemu nadvse ljubljenemu Sinu, da bi v
    njegovem srcu našli veselje. Z vami sem, da vas poučujem in vodim k večnosti. Hvala vam, ker ste se
    odzvali mojemu klicu!

    Sporočilo Kraljice miru po vidkinji Mariji Pavlović Lunetti, 25. september 2009

    https://www.mladifest.com/medjugorje/obvestila/spor2.htm

    Marija, Kraljica miru, prosi za nas!

  5. Hvala says:

    KDOR ŽELI, DA BO NJEGOVA ČLOVEŠKA VOLJA PODREJENA BOŽJI, NAJ ODDA SVOJO VOLJO , SAMOVOLJO IN EGOIZEM JEZUSU, NAJ IZROČI ŽIVLJENJE BOGU, POTEM PA NAJ DOPUSTI, DA BOG DELUJEV ČLOEKU IN GA POPOLNOMA PRENOVI, DA BO MISLIL S KRISTUSOVIM UMOM IN DELOVAL KOT JE JEZUS POKAZAL.

    ČE ČLOVEK NE DOVOLI DELOVANJE BOGA, SE NE MORE SAM OČISTITI, NE MORE SAM PODREDITI SVOJE VOLJE BOŽJI, NE MORE POSNEMATI JEZUSA, KER BO DELOVAL S ČLOVEŠKIM UMOM IN S ČLOVEŠKIM HOTENJEM.

    KO ČLOVEK DOPUSTI BOGU DELOVANJE , BO ŠEL SKOZI DUHOVNE BOJE. DUHOVNI BOJI SO BISERI, KI POTEKAJO TUDI S SOLZAMI, VENDAR PRINAŠAJO NOVO ŽIVLJENJE V JEZUSU!

  6. Hvala says:

    KAKO 10 BOŽJIH ZAPOVEDI POJASNITI SODOBNEMU ČLOVEKU
    ….

    5. NE UBIJAJ

    Ubija se lahko na več načinov, ne samo z orožjem; ubija se lahko tudi z jezikom, z nevednostjo, s tišino. Ne ubijati pomeni tudi braniti življenje v vsakem trenutku, ne le takrat, ko je to mogoče ali primerno. Življenje na začetku, v razvijanju in spreminjanju, ter življenje na koncu. Življenja ni mogoče uničiti. V kriznih časih ne moremo biti naklonjeni novim morilcem: samomori so pogosto otroci izzvane revščine ali nebrzdane blaginje, ki nenadoma izgine.

    ……

    10. NE ŽELI SVOJEGA BLIŽNJEGA BLAGA

    Zavist je temelj te in prejšnje zapovedi. To je najbolj “družabna” razvada. Sodobnost je povzdignila kulturo zavisti. V naprednih civiliziranih družbah na Zahodu je predpostavka demokracije enakost: “Imeti moram enake pravice kot vsi ostali.” Kljub temu pa se moramo zavedati, da to ne pomeni trpeti zaradi “kompleksa biti enak”, imeti iste stvari kot drugi, postati celo suženj stvarem, se osiromašiti, se zadolževati, se bolestno gnati za tistim, kar nekomu zavidamo in česar ne moremo imeti.

    https://si.aleteia.org/2021/01/10/kako-10-bozjih-zapovedi-pojasniti-sodobnemu-cloveku/

    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    ZELO MORAMO BITI PAZLJIVI IN SI IZPRAŠATI VEST, ČE SMO UBIJALI LJUDI, KO SMO JIH OBREKOVALI itd…..?

    NE UBIJA SE ČLOVEKA SAMO Z OROŽJEM itd…UBIJA SE PO CELEM SVETU NAJVEČ Z JEZIKOM , TIŠINO itd…..

  7. Miro says:

    SI ŽELITE VEČ MIRU? PREBIRAJTE TE TRI PSALME

    Piše: Operando

    VSAK ČLOVEK V SVOJEM ŽIVLJENJU HREPENI PO MIRU. ŽAL NAS ŽIVLJENJE POGOSTO SPRAVI NA KOLENA Z NEGOTOVOSTJO, NAPOLNI Z DVOMI VASE IN VČASIH CELO PREŽAME Z OBUPOM. SREDI TAKIH STISK LAHKO POSTANE NAŠE SRCE OBREMENJENO, NAŠI DNEVI PA TESNOBNI IN ŽALOSTNI.

    TODA ČUDOVITA NOVICA KLJUB PREIZKUŠNJAM JE, DA JE JEZUS PRIŠEL, DA BI V NJEM LAHKO IMELI ŽIVLJENJE IN GA IMELI V OBILJU.

    Malo pomislite, kaj običajno počnete takrat, kadar iščete mir. S čim vse si poskušate pomagati, da bi vam v takih trenutkih vse gladko in uspešno teklo?

    Kadar potrebujete tolažbo, kratek predah v dnevu ali zagotovilo, da se bodo stvari sčasoma uredile, se lahko naslonite na Božje obljube ali prebirate psalme.

    O tem več na: https://operando.org/si-zelite-vec-miru-prebirajte-te-tri-psalme/

    Marija, Kraljica miru, prosi za nas!

  8. Miro says:

    Poglabljajmo se v bistvene in temeljne prvine vere Cerkve. Molimo: Pridi, Sveti Duh …

    V KAKŠNEM SMISLU JE CERKEV SVETA?

    Cerkev je sveta, ker je najsvetejši Bog njen prazačetnik. Kristus je zanjo dal samega sebe, da bi jo posvetil ter jo napravil posvečujočo. Sveti Duh jo oživlja z ljubeznijo. V njej je polnost zveličavnih sredstev. Svetost je poklicanost vsakega njenega uda in je cilj vse njene dejavnosti. Cerkev ima v svoji notranjosti Devico Marijo in neštete svetnike kot vzornike in priprošnjike. Svetost Cerkve je izvir posvečenja njenih otrok, ki se tu na zemlji vsi priznavajo za grešnike in vedno potrebujejo spreobrnjenja in očiščevanja.

    Kompendij KKC, 165

    https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  9. Miro says:

    ZARADI LJUBEZNI JE ZAPUSTIL SEMENIŠČE, DANES JE DUHOVNIK, KI POMAGA STARŠEM OB IZGUBI OTROK (Aleteia, 25/10/22)

    WOJCIECH SZYCHOWSKI JE ZARADI LJUBEZNI, KI JE SICER HITRO ZBLEDELA, SPRVA ZAPUSTIL SEMENIŠČE IN SE ODPRAVIL NA ŠTUDIJ PSIHOLOGIJE. DANES KOT DUHOVNIK IN PSIHOTERAPEVT VODI DUHOVNE VAJE, NA KATERIH POMAGA STARŠEM PRI SOOČANJU Z IZGUBO OTROK

    Ko je WOJCIECH SZYCHOWSKI zapustil semenišče, se je vpisal na študij psihologije. Po njem je nekaj časa celo delal v bolnišnici v Varšavi in razmišljal o doktoratu. Načrti so se spremenili, ko so ga prijatelji spodbudili, naj gre z njimi na Svetovni dan mladih.

    “Sploh si nisem želel iti,” priznava v intervjuju za SalveNET. Privolil je šele, ko so mu njegovi prijatelji ponudili, da mu plačajo potne stroške. “Verjetno so čutili, da je bilo semenišče tisto pravo zame, da imam morda jaz ta klic,” pravi. Njihova ponudba je bila “Gospodovo povabilo”, dodaja, saj je ravno na Svetovnem dnevu mladih oživela želja po duhovništvu.

    Več o njegovi poti služenja Bogu in ljudem na:
    https://si.aleteia.org/2022/10/25/zaradi-ljubezni-je-zapustil-semenisce-danes-je-duhovnik-ki-pomaga-starsem-ob-izgubi-otrok/

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  10. Hvala says:

    JEZUSA PROSIMO ZA OSVOBODITEV IZ ZAPORA VSE LJUDI, NE SAMO TISTE, KI SO V URADNIH ZAPORIH, AMPAK TUDI VSE OSTALE, KI ŽIVIJO PO DOMOVIH, PO SLUŽBAH, V CELOTNI DRUŽBI

    GOSPODA PROSIMO ZA USMILJENJE ZAPORNIKOV, KI SO DOMA, PO NAŠIH DOMOVIH V SLOVENIJI IN V SVETU. NISO ZAPORNIKI SAMO TISTI, KI PRESTAJAJO KAZEN V URADNIH ZA TO DOLOČENIH USTANOVAH.

    ZAPORNIKOV JE VELIKO, SKORAJ VSAK ČLOVEK IMAMO NEKO ODVISNOT-SVOJ ZAPOR- ZVEZANOST, KI JO JE POTREBNO, (seveda če želi) IZROČITI JEZUSU, DA OSVOBODI IZ SUŽNOSTI, IZ JEČE-IZ ZAPORA, DA BO ČLOVEK ŽIVEL V SVOBODI BOŽJEGA OTROKA, KI JO JEZUS PONUJA NAM GREŠNIKOM.

    Na kakarkoli je človek navezan-zvezan je ODVISNOST, KER NIMA SVOBODE, JE ODVISNIK, ČEPI V JEČI.

    Tudi preveč uživanje hrane, pijače, navezanosot na določene ljudi, prekomerna navezanost na bogastvo, na lepoto in posege za lepoto itd…to bi lahko naštevali še in še, povzroča, da človek ne uživa svobode Božjega otroka.

    VSI TAKI LJUDJE SO V “ZAPORU”, V JEČI.

    ZATO MOLIMO ZA VSE LJUDI, KI ŽIVIJO V ZAPORU ZVEZANOSTI PO DOMOVIH, PO SLUŽBAH, V SVETU. NE IZPUŠČAJMO NIKOGAR.

    • Hvala says:

      VSE TO SO TUDI OVIRE ZA SREČNO IN SVOBODNO ŽIVLJENJE!

      imate v sebi globoko žalost, ki vas spremlja že leta;
      vas je strah; ste obupani;
      ste doživeli hude krivice, pa ne zmorete odpustiti;
      dvomite, da ima vaše življenje smisel;
      imate težave z zasvojenostjo;
      vas obvladujeta jeza ali sovraštvo;
      s težavo obvladujete sebičnost, napuh, zavist, zagrenjenost;
      se borite s strahovi, travmami, kompleksi, dvomi, fobijami, fiksnimi idejami;
      vas obvladujejo misli kot: ne razumejo me, ne cenijo me, to si zaslužim… _Prenova v Duhu

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja