Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…
Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.
| Cookie | Duration | Description |
|---|---|---|
| cookielawinfo-checkbox-analytics | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics". |
| cookielawinfo-checkbox-functional | 11 months | The cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional". |
| cookielawinfo-checkbox-necessary | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary". |
| cookielawinfo-checkbox-others | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other. |
| cookielawinfo-checkbox-performance | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance". |
| viewed_cookie_policy | 11 months | The cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data. |
Advent je čas veselega pričakovanja KRALJA, KI PRIHAJA!
POSLUŠAJMO BOŽJO BESEDO IN ŽIVIMO V NJENI MOČI
KRISTUSOVA BESEDA NAJ BOGATO PREBIVA MED VAMI. V VSEJ MODROSTI SE MED
SEBOJ POUČUJTE IN SPODBUJAJTE. S PSALMI, HVALNICAMI IN DUHOVNIMI PESMIMI
V SVOJIH SRCIH HVALEŽNO PREPEVAJTE BOGU. (Kol 3,16)
Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1451&t=5#Veselje+in+hvale%9Enost
Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
ŽELEL JE POSTATI OČE, JEZUS PA MU JE Z VRTNICO POKAZAL, NAJ GRE H KAPUCINOM
(Aleteia, 19/12/23)
“ČUTIL SEM NEMIR, JEZUS ME JE VABIL. KO SEM GA IMEL DOVOLJ, SEM REKEL, NAJ MU BO”
Brat Miro Pavšek živi v skupnosti kapucinov v Vipavskem Križu. V tamkajšnji župniji opravlja službo kaplana, je samostanski ekonom in duhovni asistent ene od skavtskih vej. Pred sedmimi leti je dal večne zaobljube, pred petimi pa prejel mašniško posvečenje.
Kot pripoveduje, izhaja iz tradicionalne katoliške družine. Sošolci so mu večkrat “očitali”, da je zelo pobožen. “Staršem je vera veliko pomenila, nekaj časa so bili dejavni v skupnosti Marijino delo. Večkrat na teden smo šli skupaj k maši.”
“RAD BI BIL ATI”
Ko so ga med odraščanjem spraševali, kaj bi rad postal, ko odraste, je bil njegov odgovor: “Rad bi bil ati.” Želja po svoji družini se je nato le še krepila. Hkrati je v osmem razredu začel resneje razmišljati o možnosti, da postane duhovnik. Zavedal pa se je, da mu učenje povzroča veliko napora.
“V šoli mi ni šlo, enke in dvojke so bile moje prijateljice. Misel na študij mi je predstavljala velik problem. Druga težka stvar je bila, da kot duhovnik nikoli ne bom imel svojih otrok. Govorili so mi, da bom imel pa duhovne, kar mi ni prinašalo tolažbe. Tretja težava je, da imam težave z branjem, pisanjem in javnim nastopanjem, bil sem sramežljiv.” K temu, da je premagal zadržanost, so pozneje veliko pripomogli skavti v Zagorju.
ODZVAL SE JE JEZUSOVEMU VABILU
Vpisal se je na srednjo lesarsko šolo in nato še na dodatni dvoletni program, ki pa ga zaradi pomanjkanja delovnih navad ni opravil. “Ati mi je rekel, naj grem delat, če se ne bom učil.” Kljub nemalo pomislekom je bil Jezusov klic jasen. “Kjerkoli sem bil, se je pogosto govorilo o duhovnih poklicih. Čutil sem nemir, Jezus me je kljub vsemu vabil. Ko sem ga imel dovolj, sem rekel, naj mu bo.”
Jezusa je prosil, naj mu pokaže jasno znamenje, da je to prava pot zanj. “Nekoč sem pri maši po povzdigovanju začutil, da je to to. Pustil sem službo. Ati je bil na začetku zelo jezen, češ, tako dobro službo si pustil, kaj boš pa sedaj. Iz izkušnje je sklepal, da bo že kmalu vse po starem.” Na začudenje vseh je s prav dobrim uspehom dokončal šolo, nad katero je prej že obupal. Vpisal se je na visokošolski program teološke fakultete in vstopil v bogoslovje.
Prvi dve leti se je mučil z učenjem. “Večkrat sem Bogu dejal, kaj me je spravil sem noter, če se pa mučim in mi ne gre nič v glavo.” Odlična ocena na prvem izpitu je bila zanj močna potrditev, da je na pravi poti. “Tudi drugi izpiti so potem kar šli, Jezus mi je vedno pomagal.”
ŽIVLJENJE Z DISLEKSIJO
V tretjem letniku so mu po opravljenih testih odkrili srednje težko obliko disleksije, dobil je status študenta s posebnimi potrebami. Zaradi prilagoditev in drugačnih pristopov do učenja se je povprečje njegovih ocen zelo izboljšalo. “Zavedal sem se, da se moram zaradi disleksije učiti desetkrat več kot drugi.”
“Ko sem doma v Zagorju bral prošnje, vmes sploh nisem znal dihati. Hvaležen sem župniku, ki me je vedno spodbujal, naj berem, čeprav me je bilo tega neizmerno strah. Počasi sem presedlal na berila. Enkrat sem se vsaj dvakrat zmotil in sem sam pri sebi rekel: če nihče drug ne more brati, potem pa naj bodo zadovoljni s tem, kar imajo.” 🙂
Še danes pred vsako mašo prebere vse tekste, ki jih bo moral prebrati. “Namesto napisane pridige imam pred seboj Božjo besedo, ki je moja oporna točka. Potem začnem misel razvijati. Vedno prosim Svetega Duha, naj mi pomaga, tudi če je to pet dni pred mašo. Nočem se izgovarjati, da imam disleksijo in bodo ljudje že potrpeli. Jezusa vedno prosim, naj mi pomaga kaj prebrati. Svetega angela pa prosim, naj mi pomaga peti.” 🙂
SPRIJAZNJENJE
Tudi ko je bil že v bogoslovju, je bilo bratu Miru še vedno težko ob dejstvu, da nikoli ne bo mogel imeti svojih otrok. “Včasih je zaradi tega pritekla tudi kakšna solza. V tem primeru sem se vedno obrnil na Jezusa in ga prosil, naj mi pomaga. Nekoč sem šel obiskat prijateljico, ki je pred nekaj meseci rodila. Prosila me je, naj za nekaj trenutkov primem otroka. Ob tej deklici sem začutil tak mir, da od takrat naprej nisem imel nobenih težav več.”
ZARADI VRTNICE IZBRAL KAPUCINE
Nekoč je v četrtem letniku bogoslovja listal revijo društva Družina in življenje. Ob fotografiji kapucina, ki pestuje otroka, se je nekaj v njegovem srcu premaknilo. “Začutil sem močno željo, da bi bil kapucin. Malo sem se tudi ustrašil, če je to beg iz bogoslovja. Pogovarjal sem se s svojim duhovnim voditeljem, ki me je zelo spodbujal.”
Ker je hotel biti o svoji odločitvi 100-odstotno prepričan, je Jezusa spet prosil za znamenje. “Rekel sem: Jezus, če res hočeš, da grem h kapucinom, mi prinesi eno vrtnico – naj bo rdeča in to se mora zgoditi v enem tednu. Če mi boš dal to znamenje, bom šel h kapucinom, sicer pa ne bom več razmišljal o tem.”
Čez nekaj dni je obiskal brate kapucine in že malo pozabil, za kaj je prosil. Med pogovorom ga je eden od bratov popeljal še do 98-letnega brata Avguština. “Nekaj trenutkov sta se pogovarjala med seboj, nato pa se je on obrnil k meni in rekel: ‘Tiste vrtnice na steni so pa zate.’ Začel sem se braniti, ko pa sem odhajal, se mi je posvetilo, kaj se je zgodilo. Vsi dvomi so odpadli, po počitnicah sem šel h kapucinom v apostolat.”
VSAK DAN PONAVLJA: “JEZUS, POMAGAJ MI”
V težkih trenutkih še kdaj podvomi o svoji odločitvi. “Kdaj pride kakšna težka izkušnja, nerazumevanje. Takrat grem v kapelo in se z Jezusom kregam na žive in mrtve. 🙂 Na koncu vedno zmaga Jezus, jaz pa pridem z mirnim srcem ven. Po drugi strani pa rečem: kjerkoli bi bil, bi bile težave. Jezus me je poklical in mi bo že pomagal.”
Največji izziv posvečenega življenja in življenja v bratstvu vidi v tem, “da ne gledam na to, kako bi morali drugi živeti, ampak kako naj bi jaz živel. Da ne bi obsojal. Kot drugo prizadevati si biti čim bolj podoben Jezusu in biti z njim. Ne oznanjam sebe, ampak Jezusa. Hitro se pripeti, da iščeš potrditve in gre lahko hitro čez mejo. Ostati je treba v ponižnosti, krotkosti. Hkrati pa je tudi izziv, kako približati ljudem, da je ta način življenja tudi nekaj lepega. Če bom videl samo svoje težave in kaj vse bi moralo biti drugače, potem ne bom obstal. Vsak dan sproti si ponavljam: Jezus, pomagaj mi.”
Meni, da se lahko izzivom v Cerkvi zoperstavljamo tako, da se še bolj navežemo na Jezusa ter molimo in izročamo tiste, ki padejo.
Ali smo Slovenci glede na upad vernih po cerkvah mlačni v veri, mladi kapucin odgovarja takole: “Ogromno ljudi je zakoreninjenih v veri. Pravijo, da ne vejo, kako bi brez Boga, brez vere. Saj številke in statistika ne povejo vsega. V vsaki skupnosti slej ko prej pride do preizkušnje. Tudi v veri je nihanje, ki se ga ne smemo ustrašiti. Če je sredina dobra, se nimamo česa bati. To je Božja cerkev, ne naša.”
O PRIČAKOVANJU JEZUSOVEGA ROJSTVA
Ob koncu pogovora se brat Miro naveže še na adventni čas in pomenljivo pravi: “Pogosto si v adventu prizadevamo za najrazličnejše akcije, ob tem pa pozabimo, da je poudarek na molitvi in tem, da smo skupaj. Advent je čas, ki nam še bolj pomaga sprejeti Jezusa. Namesto da se sprašujemo, kaj vse bi morali delati, se potrudimo biti zvesti v tem, kar smo. Naj se dejavnosti prilagajajo naši molitvi.”
Ozira se tudi že proti božiču: “Bog pride živet v štalo. Nagovarja me, kako je Jezus prišel na svet kot majhen otrok. Ni prišel kot kralj ali predsednik. Ta majhen Bog hoče, da smo mi veliki, da postanemo kot on. On želi biti z mano. Želim, da bi se Jezus rodil srcih vseh.”
Povzeto po: https://si.aleteia.org/2023/12/19/zelel-je-postati-oce-jezus-pa-mu-je-z-vrtnico-pokazal-naj-gre-h-kapucinom/
Kralja, ki prihaja, pridite molimo!
JAZ VAM KAŽEM POT, KATERA BO POVZDIGNILA VAŠO DUŠO DO POPOLNEGA ZEDINJENJA
Z MOJIM SINOM
Dragi otroci! V tem času priprav in veselega pričakovanja, vam jaz, kot Mati želim pokazati na tisto,
kar je najpomembnejše, na vašo dušo. Ali se more v njej roditi moj Sin? Ali je z ljubeznijo očiščena laži,
ošabnosti, sovraštva in hudobije? Ali vaša duša res predvsem ljubi Boga kot Očeta in brata človeka v
Kristusu? Jaz vam kažem pot, katera bo povzdignila vašo dušo do popolnega zedinjenja z mojim Sinom.
Želim, da se v vas rodi moj Sin. Kakšno veselje za mene – Mater! Hvala vam!
Sporočilo Kraljice miru po vidkinji Mirjani Dragičević, 2. december 2009
https://www.mladifest.com/medjugorje/obvestila/spor2.htm
Marija, Kraljica miru, prosi za nas!
Naj v času, ko se intenzivno pripravljamo na praznik
Jezusovega rojstva, vsak dan v naših dušah odmeva:
MARIJIN VELIČASTNI HVALOSPEV BOGU
Moja duša poveličuje Gospoda,
moje srce se raduje v Bogu, mojem Zveličarju.
Ozrl se je na nizkost svoje dekle,
glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.
Velike reči mi je storil Vsemogočni,
njegovo ime je sveto.
Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje vsem,
ki mu zvesto služijo.
Dvignil je svojo močno roko,
razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.
Mogočne je vrgel s prestola
in povišal je nizke.
Lačne je napolnil z dobrotami
in bogate je odpustil prazne.
Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo,
kakor je obljubil našim očetom.
Spomnil se je svoje dobrote
do Abrahama in vseh njegovih potomcev.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu,
kakor je bilo v začetku,
tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
(prim. Lk 1,46-55)
Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo
za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
DUHOVNA MISEL
SVETA IN ČISTA PREPROSTOST PREMAGA VSO MODROST TEGA SVETA
IN MODROST MESA. (sv. Frančišek Asiški)
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
Frančišek Asiški, prosi za nas!
Poglabljajmo se v bistvene in temeljne prvine vere Cerkve. Molimo: Pridi, Sveti Duh …
KAJ SE OB SMRTI ZGODI Z NAŠIM TELESOM IN NAŠO DUŠO?
Ob smrti, ločitvi duše od telesa, zapade človekovo telo minljivosti (trohljivosti), medtem ko gre duša, ki je neumrljiva, naproti srečanju z božjo sodbo in čaka, da se bo spet združila s telesom, ko bo ob Gospodovi vrnitvi vstalo spremenjeno. Razumevanje načina, kako se bo izvršilo vstajenje, pa presega zmožnost naše predstave in našega razuma.
Kompendij KKC, 205
https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
POSLUŠAJMO BOŽJO BESEDO IN ŽIVIMO V NJENI MOČI
VESELITE SE V GOSPODU ZMERAJ; PONAVLJAM VAM, VESELITE SE. (Flp 4,4)
Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1451&t=5#Veselje+in+hvale%9Enost
Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
MISLI SVETNIKOV, KI NAVDIHUJEJO VESELJE
https://si.aleteia.org/slideshow/misli-svetnikov-ki-navdihujejo-veselje/
Kralja, ki prihaja, pridite molimo!
S TEM SVETNIKOM SE LAHKO URITE V POTRPEŽLJIVOSTI (Aleteia, 5/12/23)
JAKOB JE MORAL VZTRAJATI V ŠTEVILNIH IZZIVIH POTRPEŽLJIVOSTI, POTRPEŽLJIV JE BIL VSE ŽIVLJENJE. KAJ GA JE PREPRIČALO, DA JE VZTRAJAL?
Advent je čas potrpežljivosti, ko se Cerkev upočasni in pričakuje Kristusov prihod. Ko skupaj s starodavnimi očaki romamo proti božiču, nas Jakob uči pomena potrpežljivosti.
Tretji izmed očakov, ki je dobil ime Izrael in je bil oče 12 plemen, se je dolgo učil spretnosti čakanja. Potem ko je s prevaro pridobil očetov blagoslov, se je Jakob večino svojega življenja skrival pri stricu Labanu in čakal, da se umiri jeza njegovega brata Ezava.
V tem času je sedem let čakal, da mu je Laban dal za ženo svojo hčerko Rahelo, s čimer ga je ukanil, da je Jakob delal še dodatnih sedem let. V želji po spravi z Ezavom se je vso noč boril z Bogom, da bi pridobil njegov blagoslov. Kot star mož je moral Jakob še mnogo let čakati na vrnitev Jožefa, svojega ljubljenega sina, za katerega je mislil, da je mrtev.
Kaj je Jakoba prepričalo, da je vztrajal pri vseh teh izzivih potrpežljivosti? Ob vsem tem pa se je zavedal, da je izbran. Že od rojstva je bil prepričan, da ga je Božja previdnost določila za dediča obljub, danih njegovim očetom.
Čeprav Jakobova prevara moralno ni vredna pohvale, je njegova vztrajnost, da bi pridobil obljubljeni blagoslov, za nas zgled duhovne potrpežljivosti. Tako kot Jakob smo bili tudi mi izbrani, da prejmemo Božji blagoslov.
Jakobovo čakanje predstavlja zgolj neznaten trenutek v čakanju vsega Izraela, da se obljuba, dana Abrahamu, izpolni v Kristusu. S krstom smo vsak izmed nas dobili neizbrisen delež pri tem blagoslovu in poziv, naj vztrajamo v vseh življenjskih preizkušnjah, da bi ga naposled udejanjili.
Z Jakobom se v letošnjem adventu učimo biti potrpežljivi, ko čakamo na izpolnitev obljubljenega blagoslova.
Povzeto po: https://si.aleteia.org/2023/12/15/s-tem-svetnikom-se-lahko-urite-v-potrpezljivosti/
Kralja, ki prihaja, pridite molimo!
MOLIMO:
O usmiljeni Odrešenik in neskončno potrpežljivi Bog! Tvoje neverjetno potrpljenje me
navdaja z osuplostjo in zmedo: vedno znova čakaš, da se bomo vrnili k tebi. Pomagaj mi, da
te bom posnemal, in okrepi mojo potrpežljivost, da bom v vseh življenjskih preizkušnjah
ravnal v skladu s tvojo sveto voljo. V ta namen ti darujem vse svoje zunanje in notranje
trpljenje. Okrepi mojo šibkost, potrdi mojo odločitev, da bom odslej potrpežljivo čakal na
vsako stvar. Vse to polagam v tvoje presveto in nadvse potrpežljivo Srce. Amen.
(molitev za več potrpežljivosti, Aleteia)
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
Poglabljajmo se v bistvene in temeljne prvine vere Cerkve. Molimo: Pridi, Sveti Duh …
KAJ OZNAČUJE IZRAZ MESO IN KAKŠEN JE NJEGOV POMEN?
Izraz meso označuje človeka v njegovem stanju slabotnosti in umrljivosti. “Meso je stožer odrešenja in zveličanja” (Tertulijan). Verujemo namreč v Boga, ki je stvarnik mesa; verujemo v Besedo, ki je postala meso, da bi odkupila (rešila) meso; verujemo vstajenje mesa, dovršitev stvarjenja in odrešenja mesa.
KAJ POMENI “VSTAJENJE MESA”?
Pomeni, da končno stanje človeka ne bo samo duša, ločena od telesa, marveč da bodo tudi naša umrljiva telesa nekoč znova prejela življenje.
KAKŠEN JE ODNOS MED KRISTUSOVIM IN NAŠIM VSTAJENJEM?
Kakor je Kristus resnično vstal od mrtvih in živi na veke, tako bo On sam poslednji dan obudil z nerazpadljivim telesom vse: “tisti, ki so delali dobro, bodo vstali k življenju, tisti pa, ki so delali hudo, bodo vstali k obsodbi” (Jn 5,29).
Kompendij KKC, 202-204
https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
Pozdravljeni
Tukaj Milan
Jaz bi pa Vas lepo prosil za eno pojasnilo če dovolite.
Mnogokrat v življenju sem slišal besedi ponižnost in samozavest.
Pa me zanima ali si to dvoje med seboj mogoče nasprotuje? Bi mogoče lahko samozavest primerjali z NAPUHOM?
Sprašujem zaradi tega, ker sem bral da samozavestni ljudje lahko vse dosežejo.
Zanima pa me še nekaj glede Nebes:
Ko velikokrat premišljujem:
Nekateri ne popustijo nikoli ni mora biti samo po njihovo. Pač vztrajajo na tem svetu toliko časa, da dosežejo svoj prav.
Nekateri pa vedno popustijo.
Velikokrat mi pride na misel, da bo šel prej v Nebesa tisti ki vedno popusti, kakor pa tisti ki hoče vedno in za vsako ceno svoj prav imeti.
Se mogoče motim?
Hvala za odgovor že vnaprej
Spoštovani Milan!
PONIŽNOSTI BREZ PONIŽANJ NI
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Rane pokvarjenosti se težko zacelijo
Ponižnost je pot svetosti, a ponižnosti ni brez ponižanj. Kralj David – grešnik, pa vendar svetnik – se je zavedal svojega greha. Ponižanje je zato sprejel v duhu zaupanja v Gospoda. Prerok Natan, ki ga je poslal Bog, mu je pomagal razumeti zlo, ki ga storil. To se je zgodilo tik preden bi David vstopil v pokvarjenost. Pokvarjenec namreč ne bi več doumel prerokovega sporočila. Da se spremeni srce pokvarjenca, je potrebna posebna milost. David, ki je imel plemenito srce, je lahko prepoznal lastno krivdo: ‘Res je, grešil sem!’ Natan pa mu je povedal, da Gospod odpušča njegov greh, a da bo pokvarjenost, ki jo je zasejal, rastla naprej. Ubil je namreč nedolžnega človeka, da bi prikril prešuštvo. Zato se meč ne bo nikoli oddaljil od njegove hiše. Bog greh odpusti, David se spreobrne, toda rane pokvarjenosti se težko zacelijo. To vidimo na mnogih koncih sveta.
David se je moral kasneje res spopasti s sinom Absalomom, ki je bil že pokvarjen in se je začel vojskovati proti očetu. A kralj je zbral vse svoje in se odločil zbežati iz mesta. Skrinjo zaveze pa je pustil tam, saj Boga ni hotel izrabiti za obrambo. Odšel je, da bi rešil svoje ljudstvo.
Pot iz trenutka pokvarjenosti v izročitev v Gospodove roke – svetost
In to je pot svetosti, na katero se je kralj David podal po tem, ko je za trenutek vstopil v pokvarjenost. Ko je odhajal iz Jeruzalema, je jokal in si zakrival glavo. Bilo pa je nekaj ljudi, ki so šli za njim in ga žalili. Med slednjimi je bil Šimí, ki je Davida imenoval krvoločnež in ga je preklinjal. Kralj je to sprejel, saj je vedel, da ga preklinja, ker mu je tako naročil Gospod. Svojim služabnikom je pojasnil: ‘Glej, moj sin, ki je prišel iz mojega telesa, mi streže po življenju, toliko bolj zdaj ta Benjaminovec! Pustite ga, naj preklinja, kajti Gospod mu je rekel.’
David je znal prepoznati znamenja. Tisto je bil trenutek njegovega ponižanja; trenutek, ko je moral plačati za svojo krivdo. ‘Morda se ozre Gospod na mojo nesrečo in mi Gospod povrne z dobrim namesto njegove kletve ta dan’, so bile Davidove besede. Tako se je izročil v Gospodove roke. Ta njegova pot iz trenutka pokvarjenosti v izročitev v Gospodove roke je svetost in ponižnost.
PONIŽNOST PRIDE DO SRCA LE PREKO PONIŽANJ
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
Mi takoj, ko nam nekdo reče kaj grdega, verjetno poskušamo odvrniti, da le-to ni res. Ali pa kot Šimí odvrnemo z nečim še gršim. Toda ponižnost lahko pride do srca le preko ponižanj: Ponižnosti brez ponižanj ni. Če v svojem življenju nisi sposoben prenesti nekaterih ponižanj, nisi ponižen. To je edina pot. David do svojega cilja, ki je svetost, pride preko ponižanja. Tudi Božji Sin se je pustil ponižati, pustil se je žaliti, krivično pribiti na križ. In ta Božji Sin, ki se poniža, je pot svetosti. David pa s svojo držo napoveduje Jezusovo ponižanje.
Prosimo Gospoda za milost – za vsakogar izmed nas, za vso Cerkev – za milost ponižnosti, pa tudi za milost, da bi razumeli, da ni mogoče biti ponižni brez ponižanja.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 1.2.2016)
KAKO ZGRADITI ZDRAVO SAMOZAVEST V PETIH KORAKIH -Aleteia
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
Srednjeveška redovnica, ki je vedela, kaj mora reči prijatelju, ki mu je manjkalo samozavesti
Temačne in negativne misli se lahko zelo hitro prikradejo v našo samozavest in tako vplivajo na to, kakšno podobo imamo o sebi. Gre za samouničevalni mehanizem, ki ga moramo prepoznati in se z njim spopasti. Na to je opozarjala tudi sv. Hildegarda in ob tem poudarjala pomen harmonije med dušo, telesom in razumom.
Megla, ki preprečuje, da bi videli svoje pozitivne lastnosti
V enem izmed svojih pisem je poudarila tudi nevarnost samokritike. Pismo je bilo naslovljeno na prijatelja opata Bertulfa, v njem pa je zapisala: “Spominjaš me na človeka, ki zre v svoj odsev v ogledalu, a se ne veseli, saj ga preplavljajo dvomi glede njegove lepote. Tvoje srce je v tistem trenutku stavba, ki jo vidiš v daljavi, a je prekrita z meglo.”
Prav ta miselna megla je koncept, ki ga pogosto srečamo v psihologiji. Pod vplivom negativnega razmišljanja nismo sposobni videti svojih pozitivnih lastnosti.
Ali ni res, da smo večino časa nezadovoljni s svojim videzom, ko se pogledamo v ogledalo? Ta manjvrednostni kompleks uničuje veselje do tega, kdo v resnici smo in lahko vpliva tudi na naše duhovno in intelektualno življenje.
Zastrupljeni ne znamo izkoriščati svojih darov
V pismu nato Hildegarda opisuje opatovo dobroto, ki je bila vidna vsem, le on sam tega ni znal ceniti. Njegov negativni notranji glas je zastrupljal njegovo dušo in mu tako preprečil, da bi kar najbolje izkoristil svoje darove.
Kot pravi svetnica, moramo svoje talente, ki mirujejo v nas, odkrivati, se jih veseliti in jih razvijati.
5 vaj za povrnitev samozavesti
Ko na površje pride vaš negativni notranji glas, se trdno oprimite naslednjih besed. Nanje glejte kot na zaobljube.
Bog mi je dal veliko talentov, ki jih želim odkriti na novo.
Rad bi ustvarjalno razvijal svoje talente in imel več samozavesti.
Razmišljal bom o tem, kaj bi rad naredil oziroma kaj je tisto, kar bom še naprej opravljal z veseljem in veliko pozitivne energije.
Da bi mi to uspelo, moram biti proaktiven in moram za pomoč prositi tudi svoje bližnje.
Zanašal se bom na Boga, ki me sprejema in podpira takšnega, kot sem. Dal mi je talente. Skupaj z njim sem samozavesten. Popolnoma sem mu predan.
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
g.Milan !
Iz vsega povedanega si je dobro zapomniti za celo življenje:
PROSITI JEZUSA ZA MILOST PONIŽNOSTI IN TUDI ZA MILOST, DA BI RAZUMELI, DA NI MOGOČE, DA BI ČLOVEK BIL PONIŽEN, BREZ DA JE V ŽIVLJENJU DOŽIVLJAL IN JIH SPREJEL.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
ZANAŠATI SE NA BOGA, KI SPREJEMA IN PODPIRA ČLOVEKA TAKŠNEGA, KOT JE. DAL NAM JE TALENTE IN SKUPAJ Z NJIM SMO SAMOZAVESTNI . POPOLNOMA SEM MU PREDAN-a !
In še moj čisto osebni nasvet vam je:
DOKLER NE BOSTE DOJELI POPOLNOMA, DA BREZ BOGA NE MOREMO LJUDJE NIČESAR STORITI, ZATO JE TAKO POMEMBNO, DA NJEMU IZROČIMO ŽIVLJENJE, KER ON JE EDINI, KI VE, KAJ POTREBUJEMO VSAK POSEBEJ NA SVOJI POTI PROTI VEČNOSTI, PROSITE ZA MILOST ZAUPANJA V BOGA, DA JE ON TISTI, KI VAM LAHKO POPOLNOMA SPREMENI ŽIVLJENJE, NE PA VI Z VAŠIM ČLOVEŠKIM TRUDOM IN SAMO S ČLOVEŠKIM RAZMIŠLJANJEM
ŽIVETI JE POTREBNO KOT NAROČA JEZUS. ON DELI MILOSTI VSAK DAN. VSE KAR SMO PREJELI IN PREJEMAMO OD NJEGA JE ZASTONJSKI DAR
ČE BOSTE JEZUSU IZROČILI SVOJ UM, VAM GA BO ON PRENOVIL IN NE BOSTE VEČ RAZMIŠLJALI PO ČLOVEŠKO, AMPAK BOSTE RAZMIŠLJALI IN DELALI KOT JEZUS .
Upam, da se boste tudi vi potrudili, da boste priloženo prebrali do konca, ker vam ne bo vzelo veliko časa.
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Vse dobro vam želim in še pišite!
G. Milan!
KDOR V SVOJEM ŽIVLJENJU NI SPOSOBEN PRENESTI PONIŽANJ, NI PONIŽEN.
TUDI BOŽJI SIN SE JE PUSTIL PONIŽATI-SPREJEL JE ZASRAMOVANJE, PUSTIL JE, DA SO GA ŽALILI IN KRIVIČNO PRIBILI NA KRIŽ.
G, Milan!
PUSTITE JEZUSU IN NJEGOVI MATERI, DA VAS UČITA, VZGAJATA IN PELJETA PO POTI DO VEČNOSTI.
Kako čudovit zapis. O ponižnosti sva se že večkrat pogovarjale s prijateljico, s katero edino lahko govorim o Bogu. In zdaj se mi je razjasnilo vse, čeprav je težko in boli, če je človek ponižan. Ampak drži.
Moj Gospod tebi izročam vse. Prosim prevzemi ti.
Spoštovana ga. Minako!
Ja, v življenju je težko sprejti PONIŽANJA .
VENDAR JEZUS JE REKEL, DA JE PONIŽEN IN KROTAK V SRCU IN NAJ SE UČIMO OD NJEGA
ON JE SPREJEL VSA PONIŽANJA TEGA SVETA!
Matej 11,29-30
Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam; 30 kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.«
Poglejmo, kako je človek grešno ustvarjeno bitje, ki ne ve včasih kam leti in kaj počenja.
Poglejmo primere pri Jezusu:
LJUDJE SO HODILI ZA NJIM, GA ISKALI, PROSILI ZA OZDRAVLJENJE, OSVOBODITVE IZPOD OBLASTI HUDEGA HUHA, MRTVE JE OBUJAL, LJUDI UČIL, DELAL ČUDEŽE IN KAJ SO POTEM TI LJUDJE STORILI?
VPILI SO: “KRIŽAJ GA”!
Vsak človek ima v sebi dobro in zlo. V kolikor ne mrtvi telesa, se ne pokori, ne prejema zakramentov, se ne upira grehu, BO PODLEGEL ZLU.
Veste, hudobec se obleče v angela luči in prišepetava besede sladke kot med, samo da dobi človeka in mu zadrgne zanko.
Ko je človek na začetku hoje z Jezusom, se mu zazdi, DA NE BO PREŽIVEL SRAMOTENJA LJUDI.
Filipljanom 4,13 pravi: “VSE ZMOREM V NJEM, KI MI DAJE MOČ”
ZAPOMNIMO SI TO BOŽJO BESEDO. Jezus ni rekel, da samo polovico zmoremo z Njim, ali četrtino, oz. samo del. JEZUS JE REKEL, DA Z NJIM ZMOREMO VSE NA SVETU.
ČE SE CELI SVET POSTAVI NASPROTI NAM IN NAS ZASRAMUJE, Z JEZUSOM ZMOREMO VSE!
ON DAJE MOČ IN MILOSTI, ZAKAJ BI SKRBELI MI ?
Ko me je Gospod poklical in mi počasi razgrinjal načrt, sem se popolnoma prepustila v Njegove roke.
KO JE PRIŠEL ŽIVLJENJSKI VIHAR NAD MENE, sem že napisala, kako sem se počutila. Takrat se mi je zdelo, kot da se cel svet porušil name.
Ko sem doživljala dan na dan ponižanja leta in leta, ME JE GOSPOD OZDRAVLJAL IN SPREMINJAL MOJO NOTRANJOST.
POTREBNO JE BILO ITI SKOZI TRPLJENJE SKUPAJ Z JEZUSOM IN MARIJO.
In danes lahko povem, DA NE MOREM POVEDATI Z BESEDAMI, KAKO SEM BOGU IN MARIJI HVALEŽNA ZA VSE TRPLJENJE. SEDAJ SEM NOV ČLOVEK.
TO SE NE DA OPISATI . VERJAMEM POPOLNOMA V MOČ GOSPODOVIH BESED IN V NJEGOVO DELOVANJE.
Na začetku poti preobražanja- Gospodove vzgoje, se človeku res včasih zazdi, da ne bo vzdržal. VENDAR NE SMEMO GLEDATI NA ČUSTVA.
JEZUS JE REKEL: Hebrejcem 12,4 -9-KOGAR GOSPOD LJUBI TEGA VZGAJA IN TEPE…..
4 Niste se še do krvi uprli v boju zoper greh. 5 Pozabili ste na spodbudo, ki vam govori kakor sinovom:
Moj sin, ne zaničuj Gospodove vzgoje
in ne omaguj, kadar te kara.
6 Kogar namreč Gospod ljubi, tega vzgaja,
in tepe vsakega sina, ki ga sprejema.
7 Ko vas vzgaja, zdržite, saj Bog ravna z vami kakor s sinovi. Kje je namreč sin, ki ga oče ne bi strogo vzgajal? 8 Če vi ne bi bili deležni vzgoje – in te so deležni vsi –, bi bili nezakonski otroci, ne pa pravi sinovi. 9 Sicer pa, svoje telesne očete smo imeli za vzgojitelje in smo jih spoštovali. Mar se ne bomo veliko bolj pokorili Očetu duhov in bomo živeli?
PREPUSTITE SE IN VSE PUSTITE V GOSPODOVE ROKE IN POPOLNOMA SODELUJTE VSAK DAN Z NJIM IN POTRPEŽLJIVO ČAKAJTE NA REŠITEV.
Lahko da pride rešitev kmalu, lahko pa traja dolgo časa. Pri Sveti Moniki je prišla rešitev po več kot dvajsetih letih.
NIKOLI NE SMETE ODNEHATI. VZTRAJAJTE, TUDI ČE SE ZADEVE STALNO SLABŠAJO. PO TEM PRIDE KMALU NENADOMA REŠITEV.
GOSPOD VAS BO PREIZKUSIL, KOLIKO VAM JE ZA TISTO KAR PROSITE MAR.
ALI BOSTE VZTRAJNI LETA IN LETA, ALI PA BOSTE ODNEHALI?!
……………………………………………………………………………………………………………………………..
NESKONČNO SEM HVALEŽNA JEZUSU IN MARIJI ZA VSE KAR SEM PREJELA KAR STA DELALA IN SE TRUDILA Z MENOJ.
JEZUS IN MARIJA IMATA POTRPLJENJE.
HVALEŽNA SEM JEZUSU IN MARIJI ZA VSE, KAR MI BOSTA ŠE PODARILA IN ŠE DELALA PRI MENI IN MOJI DRUŽINI.
Spoštovana ga. Minako!
SAMO POGUM IN VZTRAJAJTE SKUPAJ Z GOSPODOM.
VESELJE SREDI ADVENTA
KAJ SE ZNAJDE NA SREDINI ADVENTNEGA ČASA? TRETJA ADVENTNA NEDELJA. DA JE TO
POSEBNA NEDELJA POVE ŽE NJENO IME – GAUDETE, KAR POMENI VESELITE SE.
Z veseljem torej ni potrebno počakati do božiča, kot bi mislili. Sporočilo te nedelje je bogato, saj nas
opomni, da je pomembno že v času pričakovanja obuditi veselje nad Odrešenikom, ki prihaja.
Ta nedelja razkriva nevidno nevarnost, da se lahko v času pričakovanja v srce prikrade naveličanost,
dvom ali obup, še posebej ob krivicah, ki jih doživljamo sami ali opažamo v svetu. Ko v srcu obudimo
veselje nad Njim, ki prihaja, ter nad Gospodovo zmago nad hudim, takrat se v nas okrepita zaupanje in
gorečnost. Da, večkrat se zdi, kakor da bo zlo zmagalo, a naj nam to ne vzame upanja. Bog je močnejši
od zla. Bog in nihče drug je gospodar zgodovine in njegovega načrta satan ne more spremeniti. Naj
nam bo ta resnica v tolažbo, današnja nedelja pa spodbuda, da bomo sredi pričakovanja misli usmerili
na prihajajočega Mesija ter na uresničitev obljub.
Povzeto po: https://www.fma.si/13677-2/
Kralja, ki prihaja, pridite molimo!
Na NEDELJO VESELJA (Gaudete) naj nam bo v duhovno spodbudo tudi naslednje
razmišljanje:
NASVET SV. IGNACIJA ZA VEČ VESELJA V ŽIVLJENJU (Aleteia, 12/08/23)
Piše: Michael Rennier
IGNACIJ JE JASEN: BOG NE ŽELI, DA SMO ŽALOSTNI IN NESREČNI. SVET JE USTVARIL, DA BI V NJEM UŽIVALI
Veselje morda sploh ni to, kar mislimo. Prihaja namreč iz skrivnostnih virov.
Kaj nam, ljudem, prinaša veselje? V preteklosti sem se vedno znova zapletal v misel, da bom dosegel popolno veselje, če bom kupil določeno stvar, dosegel želeno raven prepoznavnosti ali se prepustil drobnim užitkom, kot sta obilje dobre hrane in čezmerno gledanje televizije.
Ti drobni trenutki, ki jih poganjajo hormoni sreče, so izjemno kratkega veka. Zelo hitro pregorijo in v nas pustijo občutek nezadovoljstva. Vedno si želimo še več in vedno nove in nove želje nam vedno znova jemljejo veselje.
Nedavno sem bral Duhovne vaje sv. Ignacija Lojolskega in nekaj njegovih spoznanj o veselju je precej uporabnih.
PRVIČ: ČE ŽELIMO DOSEČI VESELJE, MORAMO VESELJE GOJITI, PRAVI IGNACIJ.
“Za radosti je treba prositi z radostnim Kristusom,” piše sv. Ignacij. Drugače povedano, naj bo vaš namen vesel, ko prosite Boga, naj vam nakloni še več veselja. Enostavno ne bo uspelo, če bomo prosili Boga za veselje, ali pa ga krivili, da veselja ne čutimo, če se ves dan prepuščamo žalosti, samopomilovanju ali ljubosumju. Veselje ne pride samo od sebe. Ne more biti odvisno od okoliščin zunaj nas samih, pač pa se mora začeti znotraj nas.
DRUGIČ: IGNACIJ NAKAZUJE, DA SE MORAMO ZAVEDATI SVOJEGA ŽIVLJENJA V CELOTI – DOBRIH IN SLABIH STRANI, PRETEKLOSTI IN PRIHODNOSTI.
Ponuja nam v premislek: “Kako mi bo v duši na sodni dan, kako bi želel tedaj, da sem se odločil glede te stvari; in isto pravilo, ki bi tedaj želel, da sem se ga držal, vzamem zdaj, da bom tedaj poln radosti in veselja.”
Ignacij gleda dolgoročno. Ko se oziramo nazaj na svoje življenje: ali bomo obžalovali svoje besede in dejanja? Če je tako, nam te iste besede in dejanja tudi tukaj in zdaj ne bodo prinesle veselja.
Veselje običajno iščemo na napačnih krajih. Zaradi preobilice oglasov in zavisti si želimo določenih stvari, določenih izkušenj, ko pa vse to pridobimo, se počutimo prazne. Sam sem v življenju recimo spoznal naslednje: veselje najdem takrat, ko se potrudim in vložim čas v svojo družino, ko ta čas preživim s svojimi otroki. Bodite pozorni na to, kdaj resnično občutite trajno veselje. Morda boste presenečeni.
NA KONCU IMA IGNACIJ ŠE TA RAZUMEN NASVET: UŽIVAJTE V SVOJEM ŽIVLJENJU IN ZARADI TEGA NE IMEJTE SLABE VESTI.
Takole piše: “Užival bom svetlobo in prijetnosti letnih časov: pomladi in poleti na primer hlad, pozimi sonce in toploto, koliko duša misli ali sluti, da bi ji to lahko pomagalo, da se raduje v svojem Stvarniku in Odrešeniku.”
Nič ni narobe, če uživamo in občutimo hvaležnost za svoje blagoslove. Nismo vedno prepričani, da si veselje zaslužimo, zato ga zavrnemo, ko nam pride naproti. Ignacij pa je povsem jasen: Bog ne želi, da smo žalostni in nesrečni. Svet je ustvaril, da bi v njem uživali, zato bi se morali, če so le naše želje zdrave in zmerne, vedno veseliti tega, kar nam je namenil Bog, se veseliti, kako lepo in dobro je v resnici naše življenje.
Sv. Ignacij nas uči, da živimo učlovečeno vero in da nam Bog daje veselje v vseh okoliščinah. To je pravo veselje, sposobnost, da smo srečni ne glede na vse, pa naj bo to v temi zime ali med sproščanjem na s soncem obsijani plaži.
Povzeto po: https://si.aleteia.org/2023/08/12/nasvet-sv-ignacija-za-vec-veselja-v-zivljenju/
Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
Sv. Ignacij Lojolski, prosi za nas!
Z VESELJEM VZKLIKAJMO: KRALJA, KI PRIHAJA, PRIDITE MOLIMO!