Nasvet

Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…


Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

9.483 Responses to Nasvet

  1. Miro says:

    POSLUŠAJMO BOŽJO BESEDO IN ŽIVIMO V NJENI MOČI

    GOSPOD NAM GOVORI: »ČE ME LJUBITE, SE BOSTE DRŽALI MOJIH ZAPOVEDI.
    (Jn 14,15)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=3&zf=1078&t=5#Klic+k+hoji+za+Jezusom

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    • Miro says:

      MOLIMO K SVETEMU DUHU

      O Duh, ki prebujaš stvarstvo,
      preplavi svoje vernike v globino,
      izlij polnost milosti
      v srca, ki si jih ustvaril samo zase.

      Ti si tolažnik in zagovornik,
      ki ga je najvišji Oče dal otrokom,
      živi vir, ljubezen, ki vžiga,
      maziljenje, ki posvečuje in ozdravlja.

      Podeli tistim, ki te kličejo sedem darov,
      ti, prst Gospodove desnice,
      ki izpolnjuješ obljube prerokov
      in obdarjaš ustnice z novo besedo.

      Osvetli, oživi ume,
      v srca izlij voljo ljubiti,
      okrepi naše utrujene ude
      s tvojo zvesto, milo močjo.

      Poženi v beg starega sovražnika,
      hitro podeli mir z veseljem,
      tako da se bomo od tebe vodeni
      k pravemu življenju
      izognili čaru zla.

      Stori, naj prepoznamo dobrega Očeta
      v obličju njegovega Sina, ki je postal meso,
      in tebe, ki oba združuješ v ljubezni
      naj poslušamo in hvalimo ob vseh časih.

      Amen.

      Da bi se lahko bolj spustili v globino te izjemno čudovite molitve,
      v branje priporočam knjigo Spev Duha (Raniero Cantalamessa).

  2. Hvala says:

    KDOR KRIVICO SEJE, ŽANJE NESREČO, IN VES NJEGOV TRUD JE ZANIČ. KDOR JE DOBROTLJIV, JE BLAGOSLOVLJEN, KER DAJE OD SVOJEGA KRUHA SIROMAKU.
    (Pregovori)

    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Ja, tako je, če poseješ pšenico na njivo boš pšenico žel, če seješ smrt boš smrt žel.

  3. Miro says:

    KAJ NAM SPOROČA BOŽJA SLUŽABNICA MAGDALENA GORNIK?

    PREDANO SPOLNJEVANJE BOŽJE VOLJE

    Magdalena se je trudila od vsega začetka sprejeti in uresničevati Božjo voljo, in sicer brezpogojno, z otroškim zaupanjem, kljub temu, da ji je bil njen križ večkrat zelo težak. Spomnimo se na potrpežljivo prenašanje bolezni, zaradi ohromelosti odvisnost od pomoči drugih, njeno prostovoljno tpljenje za druge, hude bolečine, ki so jih povzročale stigme, pa tudi veliko trpljenja, katerega ji je povzročala človeška hudobija. Nikoli se ni nad tem pritoževala, ampak je vse sprejela – vse za reševanje najdragocenejšega: človeških duš. Popolno je predala Bogu skrb tudi za svoje biološko življenje. 47 let je Bog skrbel za njeno telesno hrano in jo ohranjal pri življenju.

    Magdalena nas vabi k temu, da tudi mi otroško sprejmemo Božjo voljo, torej svoje življenje, skrbi, trpljenje, kar pa ne pomeni vdati se v slepo usodo, ampak v ljubeče roke našega Boga, ki ve kaj je za nas najboljše.

    http://zupnija-sodrazica.rkc.si/MagdalenaGornik/sporocilo.html

    Božja služabnica Magdalena Gornik, prosi za nas!

  4. Hvala says:

    SVETO PISMO GOVORI: Efežanom 5,22-28

    22 Žene naj bodo podrejene svojim možem kakor Gospodu, 23 mož je namreč glava ženi, kakor je Kristus glava Cerkvi: on, odrešenik telesa. 24 In kakor je Cerkev podrejena Kristusu, tako naj bodo v vsem žene možem. 25 Možje, ljubíte svoje žene, kakor je Kristus vzljubil Cerkev in dal zanjo sam sebe, 26 da bi jo posvetil, ko jo je očistil s kopeljo vode z besedo, 27 tako da bi sam postavil predse veličastno Cerkev, brez madeža, gube ali česa podobnega, da bo sveta in brezmadežna. 28 Tako so tudi možje dolžni ljubiti svoje žene kot svoja lastna telesa. Kdor ljubi svojo ženo, ljubi sebe. Efežanom 5,22-28

    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    KAŠNA JE VLOGA MOŽA IN ŽENE V DRUŽINI?

    Žene naj bi se podrejale avtoriteti svojih mož. »Žene naj bodo podrejene svojim možem kakor Gospodu, mož je namreč glava ženi, kakor je Kristus glava Cerkvi: on, odrešenik telesa. In kakor je Cerkev podrejena Kristusu, tako naj bodo v vsem žene možem« (Pismo Efežanom 5,22–24). Gl. tudi Prvo pismo Korinčanom 14,33–35; Pismo Kološanom 3,18; Prvo pismo Timoteju 2,11–13; Prvo pismo Titu 2,3–5; Prvo Petrovo pismo 3,1–2.5–6). Žene kristjanke se morajo podrejati svojim možem kakor Gospodu. Možje kristjani morajo ljubiti svoje žene, kakor je Kristus ljubil Cerkev.

    »Žene, podrejajte se svojim možem, kakor se spodobi v Gospodu. Možje, ljubíte svoje žene in ne bodite osorni do njih« (Pismo Kološanom 3,18–19). »Prav tako možje! Z razumevanjem živite s svojimi ženami, v časti jih imejte kot nežnejša bitja, saj so skupaj z vami tudi one deležne milosti življenja. Tako ne bo vašim molitvam nič v napoto« (Prvo Petrovo pismo 3,7). Iz teh vrstic vidimo, da morata biti ljubezen in spoštovanje značilna za vlogi tako krščanskih mož kot žena. Če sta prisotna, potem avtoriteta, vodstvo, ljubezen in podrejanje ne bosta problem za nobenega partnerja. Got Questions.

    VLOGA ŽENE
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    Vsak opis moževe vloge bi bil nepopoln, če ne bi vsaj malo spregovorili o vlogi žene. Zakon poteka gladko samo, če vsak od partnerjev deluje v skladu s svojo svetopisemsko vlogo. Zato poglejmo, kaj Sveto pismo govori o ženi.

    1. Je pomočnica

    “Gospod Bog je rekel: ‘Ni dobro za človeka, da je sam; naredil mu bom pomoč, ki mu bo primerna.'”

    1. Mojzesova knjiga 2, 18

    To bi lahko prevedli tudi: “Naredil mu bom pomočnico, ki ga bo dopolnila,” kar nakazuje, da je mož brez žene nepopoln. Hebrejski jezik je težko prevesti v naš jezik, toda osredotočimo se na glavno točko: Bog je dal ženo, da bi bila pomočnica.
    Veliko žensk danes misli takole: “Če sem pomočnica, sem nižje.” To je napaka. V telesu Kristusa ni nihče višje ali nižje od kogar koli drugega. Vsakemu od nas sta dana mesto in funkcija. Bog od nas zahteva zvestobo na določenem mestu in v vlogi, ki nam ju je določil.
    V Janezovem evangeliju 14, 16-17 Jezus govori, kako bo poskrbel za svoje učence, potem ko jih bo zapustil: “Prosil bom Očeta in dal vam bo drugega Pomočnika … Duha resnice …”. Tako Jezus opiše Svetega Duha kot pomočnika, toda ali to pomeni, da je Sveti Duh manjvreden, nižji? Nikakor – on je Bog!
    Enako tudi žena, ki izpolnjuje svojo od Boga dano vlogo pomočnice, zaradi tega nikakor ni manjvredna. Bogu se zahvaljujem, da sta bili obe ženi zame čudoviti pomočnici. Tega, kar sem dosegel, nikoli ne bi mogel brez Lydie, moje prve žene, ali Ruth, moje druge žene.

    2. Podreja se svojemu možu

    Ta pojem je bil v zadnjih letih predmet polemike, toda apostol Pavel ga jasno izrazi v Pismu Efežanom 5, 22:
    “Žene naj bodo podrejene svojim možem kakor Gospodu.”
    Velik del razprave je posledica dejstva, da so nekateri to vrstico osamili iz njenega svetopisemskega konteksta (npr. v Svetem pismu, ki ga imam pred seboj, so uredniki vrinili podnaslov, ki ločuje 21. in 22. vrstico). Prejšnja vrstica se obrača na vse kristjane:
    “Iz strahospoštovanja do Kristusa se podrejajte drug drugemu.”
    To je osnovna podrejenost v Kristusovem telesu, ki velja za vse kristjane. To bi moralo biti ločilno znamenje vseh kristjanov: krotka naravnanost podrejenosti do naših sovernikov.
    Znotraj tega konteksta vzajemnega podrejanja je ženi zagotovljen edinstven in poseben privilegij. S svojo naravnanostjo do moža kaže naravnanost Cerkve do Kristusa. V tem kontekstu podrejenost ni dolžnost, ki je naložena ženi, ampak poseben privilegij, ki ji je podeljen.

    Tako Peter, ki je bil poročen, kakor tudi Pavel, ki je bil neporočen, sta začela svoj pouk o domačem redu z odgovornostjo žene, da se podredi svojemu možu. Za to obstaja praktičen razlog. Efežanom 5,22-28ena ima ključ, s katerim lahko bodisi odpre vrata za to, da njen mož izpolni svojo vlogo kot glava družine, ali za to, da mu jih zapre. Če se žena ne podredi prostovoljno možu kot glavi, je en sam način, kako lahko zavzame ta položaj – tako da sam uveljavi to pravico in gospoduje. Tega ne bi hotela nobena razumna žena!
    Kaj če se žena odloči, da se ne bo podredila, njen mož pa se odloči, da ne bo zavzel svojega mesta kot glava? Takšna družina ostane duhovno nezavarovana. Je kakor ladja brez kapitana na viharnem morju. Prej ali slej bo doživela brodolom.
    Nezavarovane družine so v naši sodobni kulturi glavni vzrok za družbeno nestabilnost in nered, ki ju izkušamo. Ena sama resnično učinkovita rešitev obstaja: na novo vzpostaviti Božji red v naših družinah.
    Moja prva žena je bila ob najini poroki precej starejša od mene. Bila je že izkušena misijonarka in je bila uspešna na težkem misijonskem polju. Bila je zelo izobražena in nadarjena govornica. Če bi mi hotela gospodovati, ji to ne bi delalo težav! Toda v čast ji je bilo, da je temu neizkušenemu mlademu možu dovolila, da je prišel in je bil glava družine.
    Pri nekaterih od stvari, ki sem jih storil, je morala trpeti pravo agonijo! Imejte pred očmi, da nisem imel bratov in sester in sem se nenadoma znašel kot glava družine, kjer je bilo osem deklet. Zaradi tega smo vsi nekoliko trpeli!
    Če bi se Lydia oklepala svojega mesta voditeljice svoje misijonarske organizacije, bi šel skozi življenje kot “Lydiin mož”. Toda hvala Bogu, Lydia mi je pustila, da sem stopil na svoje mesto.

    3. Podpira

    Bog je človeško telo ustvaril tako, da glava ne more stati sama. Če je moški glava družine, ga mora podpirati njegovo telo. In za to je najprej odgovorna žena.
    Mi moški smo iz številnih vidikov slabotna bitja. Potrebujemo podporo! Lahko si nadenemo mačistično zunanjost in se repenčimo, toda navznoter smo pogosto prave miši. Poduhovljena žena bo videla slabosti svojega moža, vendar se ne bo osredotočila nanje. Namesto tega ga bo modro in taktno podpirala, ko si bo prizadeval, da bi jih premagal.

    4. Spodbuja

    Nič ni bolj boleče kot žena, ki svojemu možu jemlje pogum. Predstavljajte si voditelja, ki je pravkar imel slab govor in se soočil z razočaranja polnim odzivom krščanske skupnosti. Če mu njegova žena na poti domov reče: “To je bil grozen govor!” pade še nižje in se počuti kakor črv! Toda če reče: “To ni bil eden tvojih najboljših govorov, ampak jaz sem v njem uživala,” bo začel premišljevati: “Prav, mogoče je še upanje. Mogoče pa se mi bo le posrečilo.”
    Povedal sem že, da je eno od imen Svetega Duha “Pomočnik”, toda to besedo bi lahko prevedli tudi kot “bodrilec”, “opogumljevalec”. Ko žena opogumi svojega moža, dopolnjuje vlogo Svetega Duha.

    5. Zastopniško moli za svojega moža
    Žene včasih padejo v past, da so tako dolgo zaskrbljene za svoje može, jih kritizirajo in kažejo njihove napake, da pozabijo moliti zanje.
    Žena, ki se na kolenih Bogu zahvaljuje za svojega moža, pa bo požela veliko dobrega.
    Z Ruth sva bila nekoč povezana z dvema paroma, ki sta imela težek zakon. V obeh primerih so bile v moževem življenju resne slabosti in problemi. Ti dve ženi sta se strinjali, da se bosta vsako jutro srečali in molili za svoja moža. To sta zvesto počela več let. Danes sta oba moža uspešna, en v krščanski službi, drugi v poslovnem svetu. Ta dva človeka ne bi nikoli postala, kar sta, če ne bi njuni ženi zanju vztrajno, zvesto zastopniško molili.
    Pravilna molitev prinese veliko boljše rezultate kakor kritiziranje ali pritoževanje. Iz knjige : Možje in Žene -Prince Derek

    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    ja, res je, BOG JE ZAPOVEDAL, NAJ BOMO ŽENE PODREJENE SVOJIM MOŽEM KAKOR GOSPODU, MOŽ JE GLAVA ŽENI, KAKOR JE KRISTUS GLAVA CERKVI.

    Zakaj to pišem? TO PIŠEM ZATO, KER MARSIKATERA ŽENA IN MOŽ NE POZNATE BOŽJIH ZAPOVEDI-SPOŠTOVANJE AVTORITETE, KI JO JE DOLOČIL MBOG.

    In čeprav ne pozna TE ZAPOVEDI, bodo ob neupoštevanju te zapovedi NASTALE POSLEDICE. Veliko zakonov se razsuje zaradi NEUPOŠTEVANJA AVTORITETE, zato bi se morala tudi VSAKA ŽENA V ZAKONU VPRAŠATI: KAJ PA JAZ DELAM NAROBE ?IN VPRAŠATI GOSPODA O TEM.

    Gospoda je potrebno PROSITI, NAJ SPREMINJA OBA, NE SAMO ENEGA ZAKONCA.

    Otroci zaradi nepravilnjega ravnanja staršev ZELO TRPIJO in POSLEDICE GREDO RODOVE NAPREJ.

    NEUPOŠTEVANJE AVTORITETE V ZAKONU JE GRADNJA HIŠE NA PESKU, ZGRADBA NA PESKU SE BO ZRUŠILA!

    Preberite podrobno, kaj vse se zgodi v zakonu, KJER SE NE UPOŠTEVA TA BOŽJA ZAPOVED.

    • Hvala says:

      SEDAJ PA POGLEJMO ŠE VLOGO MOŽA V ZAKONU

      VLOGA MOŽA

      Na začetku človeške zgodovine je Bog izročil Adamu, prvemu možu, posebno odgovornost: “GOSPOD Bog je vzel človeka in ga postavil v edenski vrt, da bi ga obdeloval in varoval” (1. Mojzesova knjiga 2, 15). Kaj pomeni “varoval”? Pomen prihaja iz besede, ki pomeni “zaščititi” ali “braniti”. Iz besede, ki je tukaj prevedena s tem glagolom, je, denimo izpeljana moderna hebrejska beseda za nočnega čuvaja. Bog je naložil Adamu odgovornost, naj “varuje” vrt. Pred čim naj ga varuje? Varoval naj bi ga pred “živalmi na polju” (1. Mojzesova knjiga 2, 20), za katere ni bilo mesta v Vrtu.
      Že naslednje poglavje nam razodene, da Adam ni bil kos svoji odgovornosti. Kača, ki je bila “žival s polja”, je prišla v vrt. Potem Adam ni bil kos svoji naslednji obveznosti: da varuje svojo ženo pred Satanovim prekanjenim napadom. Sveto pismo ne pove, kje je bil Adam v tistem trenutku, toda jasno je, da je Evo pustil samo.
      Takrat je Eva dodala svoj greh grehu svojega moža. Začela se je pogovarjati s kačo, podlegla je njeni prevari in jedla od prepovedanega sadu. Tudi svojemu možu ga je dala in tudi on je jedel od njega.
      To razodeva, da sta bila prva dva greha v človeški zgodovini greha opustitve. Adam ni padel v tem, kar je storil, ampak v tem, česar ni.
      Grehi opustitve so potem vodili do grehov v dejanjih. Tretji greh je storila Eva, ki jo je zapeljala kača, in jedla je od prepovedanega sadu. V to je vpletla tudi svojega moža, ki mu je dala jesti od sadu. Prvi človekov greh je bil greh opustitve; bil je prestopnik. Potem je Adamov greh opustitve odprl pot za Evin greh v dejanju.
      Ljudje pogosto mislijo, da so grehi opustitve manj resni kakor grehi v dejanju. Toda Sveto pismo jih ne predstavlja tako. V Matejevem evangeliju 25, 31-46 pove Jezus preroško priliko o tem, kako bodo narodi ob koncu časov kakor “ovce” in “kozli”. Kozlovskim narodom izreče eno od najbolj strah zbujajočih sodb, kar jih je bilo kdaj izrečenih: “Proč izpred mene, prekleti, v večni ogenj, ki je pripravljen hudiču in njegovim angelom!” (v. 41).
      Kaj so storili ti narodi, da jih je zadela tako strahovita sodba? Odgovor je mogoče povzeti v eni sami besedi: nič. Niso dali hrane, pijače, oblačil. Nobenega sočutja niso kazali. In vendar so bili za te grehe opustitve obsojeni na večno kazen.
      Dvojni padec Adama in Eve je vzpostavil vzorec, ki se je ponavljal v vseh naslednjih rodovih. Prvi, značilni greh ljudi je greh opustitve, ne greh v dejanjih. Ljudje ne izpolnijo zahtev svoje odgovornosti – najprej do svojih žena, potem do svojih celotnih družin. Značilen greh žensk je, da sežejo preko meja svoje avtoritete in si prilastijo vloge mož.
      Agresivno feministično gibanje je samo zadnje v dolgi vrsti nesrečnih posledic stalnega neuspeha moških in žensk. Vendar je pomembno vedeti, da začeten padec moških odpira ženskam pot, da se premaknejo iz svojega mesta in si prilastijo vloge moških. Prvi problem zahodne civilizacije so po mojem mnenju prestopniški moški, tako kakor so prvi problem prestopniških otrok prestopniški starši.
      Tako Adamov kot Evin padec je pokvaril popolnost odnosa, ki ga je Bog načrtoval, da bi ga imela med seboj. In vendar njuna polomija ni potisnila ob stran osnovnega načela, na katerem je Bog hotel zgraditi njun odnos. Njun odnos imenujem odnos pobude in odziva. Po tem vzorcu je bil Adam kot mož odgovoren za to, da prevzame pobudo, Eva, njegova žena, pa je bila odgovorna za to, da se odzove.
      Dovolite mi, naj to osvetlim z močno prizemljenim primerom: dejanjem spolnega odnosa. Moški je lahko počasen in neodziven, medtem ko lahko ženska uporabi vse svoje ženske čare. Toda navsezadnje, če moški ne prevzame pobude, do spolnega odnosa ne bo prišlo. (To je eden od razlogov, zakaj nekatere feministke privzamejo homoseksualni življenjski slog. Niso pripravljene biti odvisne od pobude moškega.)
      Verjamem, da je Stvarnik to načrtoval kot vzorec, ki bi se moral odražati na vseh področjih odnosa med spoloma. Vloga moškega je, da prevzame pobudo, vloga ženske pa je, da odgovori.
      Toda v naši sodobni kulturi je veliko drugih vidikov odnosa med spoloma, v katerih je bilo načelo pobude in odziva potisnjeno ob stran. Moški so doživeli polom v svoji osnovni odgovornosti in ženske so prevzele moško vlogo. Neizogiben rezultat, bodisi v družini bodisi v narodu ali civilizaciji je mogoče povzeti z eno besedo: zmeda.

      Odgovornosti moža

      Katera so glavna področja, kjer bi mož moral prevzeti pobudo? Nova zaveza predlaga šest glavnih odgovornosti.

      1. Ljubi svojo ženo

      To ni predlog ali priporočilo. To je zapoved, ki je jasno izrečena v Pismu Efežanom 5, 25: “Možje, ljubite svoje žene …”. S preprostimi besedami: če svoje žene ne ljubite, niste poslušni Svetemu pismu.
      Isti odlomek tudi pove, kako jo ljubiti: “… kakor je Kristus ljubil Cerkev in dal zanjo sam sebe.” Bodite pozorni, da to ni ljubezen, ki jemlje, ampak ljubezen, ki daje – ljubezen, ki daje sebe. Mož bi moral prevzeti pobudo v tem, da se daje svoji ženi in zanjo.
      Mnogi v sodobni kulturi razmišljajo o ljubezni kot o nečem, kar je popolnoma čustvena zadeva. Toda to je nepopolna slika. Pravo ljubezen sprosti dejanje volje. Bog nam zapoveduje, da ljubimo Njega in svoje bližnje, in On ne zahteva od nas ničesar, kar ne bi bilo v moči naše svobodne volje.
      Pristna ljubezen torej vključuje našo voljo in čustva. S takšno ljubeznijo bi mož moral ljubiti svojo ženo.
      V svetopisemskih časih je bila večina zakonov dogovorjenih. Odločitev, kdo naj bi se s kom poročil, so sklenili starši. V mnogih delih sveta je še danes tako. In vendar dejstvo, da je bila poroka dogovorjena, ni pomenilo, da ni bilo tople, globoke ljubezni med možem in ženo. Dejansko je v državah, kjer so poroke stvar dogovora, odstotek uspešnih zakonov višji kakor na tako imenovanem “svobodnem” Zahodu, kjer se stopnja ločitev včasih približuje petdesetim odstotkom.
      S tem ne zagovarjam dogovorjenih zakonov. Poudariti pa hočem, da uspeh v zakonu navsezadnje ni odvisen od tega, kako smo vstopili vanj, ampak od tega, kako se mož in žena obnašata po poroki. Če oba zvesto izpolnjujeta vsak svojo odgovornost, kakor jima je dodeljena v Svetem pismu, bo njun zakon uspešen in med njima bo pristna ljubezen.

      2. Je odprt za to, kar ona misli in čuti

      Mož bi moral svoji ženi vedno omogočiti, da svobodno izrazi svoje mišljenje, in moral bi biti občutljiv za to, kaj misli ali občuti, tudi takrat, ko tega ne izraža z besedami. Njeni neizrečeni občutki so pogosto tudi njeni najgloblji, tisti, ki bi se jih njen mož moral najbolj zavedati. Neuspeh v komunikaciji med možem in ženo je verjetno najbolj običajen posamični dejavnik pri propadu zakona.
      Mož mora tudi imeti pred očmi, da ima njegova žena posebno vrsto modrosti, ki jo pogosto imenujemo intuicija. On lahko pride do nekega sklepa po napornem procesu razmišljanja, toda ko o tem spregovori s svojo ženo, bo morda presenečen, ko mu odgovori: “To sem ves čas vedela.”

      3. Sprejema odločitve
      Ko je enkrat vzpostavljena svobodna in spoštljiva komunikacija med možem in ženo, je treba sprejeti praktično odločitev. V tej točki je odgovornost moža, da sprejme končno odločitev. Če je bila med njima dobra komunikacija, v mnogih primerih žena rada pusti možu to odgovornost.

      4. Začenja delovanje
      Navadno to sledi kot logična posledica procesa odločanja, ki smo ga ravno opisali. Toda običajno je za praktične korake, ki naj udejanjijo odločitev, odgovoren mož.
      Mož mora veliko praktičnih vsakodnevnih nalog zaupati svoji ženi, vendar pa bi moral biti pozoren na to, da sprejme nase razumen delež njunih skupnih odgovornosti, ki jih imata kot par, še posebej, če sta tudi starša. In delitev dela bi lahko deloma slonela na njunih duhovnih darovih. Poleg tega bi morala biti žena imeti možnost, da se lahko zanese na svojega moža za vso podporo v morebitni krizi, za katero ne bo vedela, kako naj se z njo spopade.

      5. Hrani in neguje

      Ena beseda bi morala opisati naravnanost vsakega moža do svoje žene: posebna je. Vsak mož bi moral samemu sebi reči: “Moja žena je posebna. Nihče ni takšen, kot je ona.” Zato bi moral k njej pristopati na način, s katerim ne pristopa k nobeni drugi ženski. To ne zadeva samo njunega spolnega razmerja – veljati bi moralo za način, kako razmišlja o njej, kako govori o njej, kako z njo ravna.
      V Pismu Efežanom 5, 28-29 Pavel pravi, da bi moral mož ljubiti svojo ženo in skrbeti zanjo na posebno oseben način:
      “Možje so dolžni ljubiti svoje žene kot svoja lastna telesa. Kdor ljubi svojo ženo, ljubi sebe. Saj vendar ni nihče nikoli sovražil svojega mesa, temveč ga hrani in neguje, kakor Kristus Cerkev.”

      Dve besedi, hrani in neguje, kažeta naravnanost intimne skrbi, ki vključuje pozornost, namenjeno stvarem, ki bi lahko bile samo majhne podrobnosti. Mož bi moral misliti na zdravje svoje žene, njen videz, način, kako si ureja lase, dišave, ki jih uporablja. Vse, kar zadeva njo, bi moralo zadevati tudi njega. Žena bi morala vedno imeti zagotovilo, da je za svojega moža najbolj pomemben človek na svetu.
      Možje, če sejete v svojo ženo na ta način, boste želi obilno žetev!

      6. Daje pohvalo
      Zadnji del zadnjega poglavja Pregovorov opisuje in povzdiguje značaj “vrle” ali odlične žene. Izpostavlja njene številne dosežke in potem sklene z besedami hvale:
      “Njeni sinovi vstajajo in jo blagrujejo, njen mož vstaja in jo hvali: ‘Veliko hčerá si je pridobilo imetje, ti prekašaš vse.'”

      Pregovori 31, 28-29

      Nekateri možje skoparijo s svojimi besedami pohvale. To je napačno varčevanje! Presenečeni bi bili, če bi odkrili, kako zelo žena hrepeni po pohvali – in kako se odziva nanjo. Če boste hvalili svojo ženo, je to ena od najboljših investicij, ki jih lahko storite.
      Če ima mož zvesto, predano ženo, ji tega, kar je vredna, ne more dati z nobenim denarjem. Kot pravi Salomon v istem poglavju:”Njena vrednost je daleč nad biseri” (Pregovori 31, 10). Najmanj, kar lahko stori mož, je, da svoji ženi daruje besede iskrene hvale.

      Končni izziv za može
      Izkušenega služabnika Božje besede so nekoč o nekem človeku vprašali: “Ali je dober kristjan?” Božji mož je odgovoril: “Ne vem. Ne morem vam še povedati. Nisem še srečal njegove žene.” To je bil moder odgovor. Možev uspeh je videti v njegovi ženi.

      Zakaj ne bi tega preizkusa napravili na sebi kot možu? Mogoče se morate manj osredotočati nase in bolj na svojo ženo. Sebi – in tudi njej – zastavite naslednja vprašanja, da boste lahko ovrednotili, kako dobri ste: Ali se čuti varno in izpolnjeno? Ali sem ponosen nanjo? Če sta odgovora “da”, potem ste uspešen mož.
      Če pa so v osebnosti vaše žene očitna področja, ki so nepopolna, če kaže napetost ali negotovost, morate preveriti, kakšni ste kot mož. Mogoče bo koristilo, če boste še enkrat prebrali seznam svojih odgovornosti, ki jih imate kot mož. Če potem vidite, da ste bili nevestni, se spokorite pred Gospodom in ga prosite za milost, ki jo potrebujete, da boste bolje ravnali. Iz knjige : Možje in žene-Prince Derek.

  5. Miro says:

    POSLUŠAJMO BOŽJO BESEDO IN ŽIVIMO V NJENI MOČI

    PRAV TAKO TUDI DUH PRIHAJA NA POMOČ NAŠI SLABOTNOSTI. SAJ NITI NE VEMO, KAKO JE
    TREBA ZA KAJ MOLITI, TODA SAM DUH POSREDUJE ZA NAS Z NEIZREKLJIVIMI VZDIHI.
    (Rim 8,26)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1633&t=5#O+pravi+molitvi

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    • Miro says:

      MOLIMO K SVETEMU DUHU

      O pridi, stvarnik, Sveti Duh,
      obišči nas, ki tvoji smo,
      napolni z rajsko milostjo
      srce, po tebi ustvarjeno!

      Ime je tvoje Tolažnik
      in Dar Boga Najvišjega
      Ljubezen, Ogenj, Živi vir,
      Duhovno pomaziljenje.

      Sedmero ti darov deliš,
      Desnice Prst Očetove,
      obljubil tebe Oče je,
      zgovorna Moč apostolov.

      Čutilom našim luč prižgi,
      ljubezen v naša srca vlij;
      v telesni bedi nas krepčaj,
      v slabosti vsaki moč nam daj.

      Odženi proč sovražnika
      in daj nam stanoviten mir,
      pred nami hodi, vodi nas
      in zla nas varuj vsakega.

      Po tebi naj spoznavamo
      Očeta in Sina Božjega
      in v tebe iz obeh Duha
      naj vedno trdno verujemo.

      Amen.

  6. Hvala says:

    KRISTJANI NAJ BI PO VERI V TROEDINEGA BOGA ŽIVELI, MISLILI IN DELALI , KRISTUS JE NAŠ VZOR.

    VENDAR TEGA NE ZMORE NOBEN KRISTJAN, NOBEN ČLOVEK , SAMI NE ZMOREMO NIČESAR, KER ŽIVIMO IZ MILOSTI IN BOG DELI MILOSTI.

    PONIŽEN ČLOVEK VSE ZAUPA IN VERUJE GOSPODU, DOPUSTI, DA GA BOG VODI, DA MU BOG USTVARI NOVO ISKRENO SRCE IN PODELI MILOSTI.
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    Kdor ne dopusti, da ga vzgaja in prenovi BOG, NE MORE IZPOLJNJEVATI BOŽJE VOLJE

    Naš um Gospod prenovi tako, DA MISLIMO KOT MISLI JEZUS, NE PA PO SVOJIH ODLOČITVAH.

    Ker je to najtežje, jih veliko odneha, NE VZTRAJAJO DO KONCA, DA BI PREJELI VENEC ZMAGE.

    Če hoče človek postati POPOLNOMA PRENOVLJEN ZA NOVO ŽIVLJENJE V KRISTUSU, MORA DOPUSTITI PRENOVO NJEMU, MORA ODDATI SVOJO VOLJO BOGU IN SE PODREDITI BOŽJI VOLJI.

    Ljudje smo nagnjeni k slabostim in grešnosti, zato izbiramo in delamo kar nam paše.

    BOG PA ČLOVEKA PONAVADI POŠLJE TJA KAKOM NE ŽELI in to je izpolnitev Božje volje da greš tja, kamor ne želiš in delaš,. kar ti GOSPOD ZAPOVE!.

    KDOR TO ŽELI, (po svobodni volji) MORA ODITI SKOZI PREČIŠČEVANJE, OČIŠČEVANJE, PRENOVO SRCA IN UMA, MORA ODITI NA KRIŽ, TAM KJER JE KRISTUS.

    IN JEZUS BO ODLOČIL, KDAJ BO SNEL ČLOVEKA S KRIŽA IN POSTAVIL V NOVO ŽIVLJENJE ŽE NA ZEMLJI!.

    Potrebno je iti skozi Veliki petek in priti do VSTAJENJA!

    • Hvala says:

      ČAKATI JE POTREBNO NA GOSPODOVE POBUDE, NAVDIHE da lahko zadevo rešimo PO GOSPODOVI VOLJI, NAM V PRID. ČAKATI JE POTREBO DO TAKRAT, KO BO GOSPOD PODELIL MILOST ČAKANJA NA GOSPODOVE NASVETE.

      Naj vam povem kako to poteka v življenju, če kdo ne verjame, naj sam poizkusi.

      Vedela sem, da je potrebno ČAKATI NA GOSPODOV NASVET, BILA SEM SEZNANJENA S TEM, VENDAR , KER ŠE TE MILOSTI NISEM PREJELA, SEM ŠLA ZADEVO REŠIT SAMA PO SVOJE, ZARADI STRAHU, TO PA JE NPRINESLO POSLEDICE.

      KO BOG SVETUJE ,BO VSE DO POTANKOSTI TUDI URESNIČIL Z NAŠO POMOČJO IN SODELOVANJEM, KO PA SAMI REŠUJEMO (ne počakamo na njegov nasvet), KER NAS JE MOGOČE STRAH, KAKO SE BO STVAR IZPELJALA, ZATO PRIDE DO ZMEDE, NEURESNIČITEV DOGODKA, STVARI SE ZAKOMPLICIRAJO IN NISO REŠENE.

      Ko pa Bog podeli človeku MILOST ČAKANJA NA NJEGOV NASVET, BO LAHKO BREZ STRAHU ČAKAL NA DAN, KO BO GOSPOD POKAZAL NA REŠITEV.

      To je takšna razlika, da se ne da s človeškimi besedami opisati. BOŽJE DELOVANJE JE BOŽJE, ČLOVEŠKO PA JE SAMO ČLOVEŠKO-NEPOPOLNO IN OMEJENO!

      Ravno zato, ker je težko čakati na Gospodovo pobudo, ker hudobec nagovarja človeka naj dela po svoje, JE ZELO TEŽKO VZDRŽATI, VENDAR VSE ZMOREM V NJEM, KI MI DAJE MOČ!

  7. Miro says:

    MISEL BOŽJE SLUŽABNICE MAGDALENE GORNIK

    PREMIŠLJUJTE JEZUSOVO TRPLJENJE. ON JE VSE VOLJNO TRPEL, POTRPEŽLJIVO TRPLJENJE
    JE POLNO MILOSTI. PONIŽAJTE SE, PREMISLITE, KAKO JE BIL JEZUS PONIŽEN.

    Božja služabnica Magdalena Gornik, prosi za nas!

  8. Miro says:

    Naj nas pri branju posameznih odlomkov Kompendija KKC spremlja milostna pomoč Gospoda, ki nam podarja potrebno luč in moč za spolnjevanje Božje volje. Molimo: Pridi, Sveti Duh …

    KATERE SO RAZLIČNE OBLIKE PROSILNE MOLITVE?

    Obstaja prošnja za odpuščanje in tudi ponižna, zaupna prošnja za vse naše duhovne in gmotne potrebe. A naše prvo hrepenenje naj bo prihod božjega kraljestva.

    V ČEM JE PRIPROŠNJA?

    Priprošnja obstaja v prošnji za druge. Upodobi nas po Jezusovi molitvi in nas zedini z njim, ki posreduje pri Očetu za vse ljudi, posebej za grešnike. Moliti moramo tudi za sovražnike.

    Kompendij KKC, 553 in 554

    https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  9. janez says:

    Oscar Romero: Prihodnost, ki ni naša
    Vsake toliko časa pomaga, če stopimo korak nazaj in se razgledamo naokoli.
    Kraljestvo ne presega le naše moči, presega celo naš pogled.
    Za časa našega življenja lahko dosežemo
    le en majhen delček od vsega veličastnega dela Boga.
    Nič, kar naredimo, ni končano, kar z drugimi besedami pomeni,
    da nas Kraljestvo vedno presega.
    Nobena izjava ne pove vsega, kar bi lahko povedala.
    Nobena molitev popolnoma ne izrazi naše vere.
    Nobena spoved ne prinese popolnosti.
    Noben pastoralni obisk ne prinese celovitosti.
    Noben program povsem ne izpolni poslanstva Cerkve.
    Noben postavljen cilj ne vključuje vsega.
    In zato smo tu.
    Posejemo seme, da bo nekega dne rastlo, zalivamo že posejana semena,
    vedoč, da vsebujejo obljubo prihodnosti.
    Postavljamo temelje, ki potrebujejo nadaljnji razvoj.
    Priskrbimo kvas, ki proizvede učinek, daleč nad našimi zmožnostmi.
    Ne moremo narediti vsega, in v tem zavedanju tiči naša osvoboditev.
    Omogoča nam, da naredimo nekaj, in to naredimo zelo dobro.
    Ne bo popolno, ampak je začetek, korak na poti,
    priložnost, da vstopi Božja milost in naredi ostalo.
    Morda nikoli ne bomo videli končnega rezultata,
    ampak v tem je razlika med glavnim gradbenikom in delavcem.
    Mi smo delavci ne glavni gradbeniki, ministri ali mesije.
    Smo preroki prihodnosti, ki ni naša. Amen

    V tej lepi molitvi nam vsem nadškof Oscar Romero pove to, nagovarja nas, da res moramo od daleč pogledati nase in na vse okoli mene, da drugače vidimo na Svet in Ljudi s tem pogledom, ki je “Božji in ne Človeški”. Ne sodim nikogar, ne postavljam sebe nikamor, se ne prerivam v ospredje v prve vrste, sem brez predsodkov takšnih ali drugačnih, ki so sad človeškega pogleda na svet in njegove zaznave in presoje in sledim Jezusovemu Evangeliju Ponižnosti in Dobrote. Z Ljubeznijo Večnosti kot Veren in Duhoven Človek gledam in vidim več, dlje, v perspektivo, ki je in ostaja naša medsebojna ljubezen, edinost, strpnost in Dobrota, kar je najpomembneje za izvajanje Božje Volje. Vsi ljudje, ki smo Otroci enega Boga smo eno med seboj kot bratje in sestre, če imamo ta sok ljubezni in Dobrote v sebi, ki se pretaka v naših srcih in s čimer dejavno in z zgledom svet spreminjamo od znotraj navzven in pričujemo, da smo dobri Ljudje in Dobri Kristjani. Pa naj delamo kar hočemo, povsod bo naš dotik iskrene Ljubezni in Dobrote ostal, če izvira od Znotraj, ko ga napajajo studenci Božje Ljubezni in je v nas Božji Duh in Njegova Milost. Morda bi lahko raje rekli, da je to takrat, ko sami čutimo prisotnost in delovanje Božje Resnice, Dobrote in Lepote, kar je odsev Božje ljubezni,Božjega Kraljestva med nami vsemi na Zemlji.

    Hvala Gospod za to spoznanje, ki je zame zelo dragoceno in ga lahko delim naprej drugim ljudem v upanju, da jim bo odprlo Srce in Duhovne Oči tako, da bodo drugače videli Svet in Ljudi manj na Človeški način in bolj na Božji Način. Kjer je Ljubezen, tam je Bog. In kjer je Bog na prvem mestu, tam je vse dobro in prav. Zato prosimo Boga Poduka in Vodstva, da nam pomaga, da ne zaidemo v človeške labirinte, ampak da vedno hodimo po Poti k Jezusu. Janez

    Gospodove Milosti bom vedno opeval, Njegove Dobrote se bom Veselil.

  10. janez says:

    TROŠIMO (RAZDAJAJMO) SE LJUDEM BREZ PRESTANKA
    Danes me je obiskalo nekaj protestantskih pastorjev in so mi povedali nekaj zelo lepega. Rekli so: »Ve (Misijonarke ljubezni), lahko zaradi vaše zaobljube čistosti pripadate Jezusu tako popolnoma, tako celovito, mi pa, ker smo poročeni, dolgujemo ljubezen našim ženam in se zato ne moremo tako polno predati Jezusu kot ve.« Potem sem se vprašala: »Je to res za vsako od nas? Je naša ljubezen do Jezusa res celovita? Smo vse samo za Jezusa?« Ko so bile naše sestre na Šrilanki, mi je minister povedal nekaj zelo presenetljivega. Rekel je: »Veste Mati Terezija, jaz imam rad Kristusa, vendar sovražim kristjane.« Vprašala sem ga, kako je mogoče, ko pa je tako protislovno, glede na to, da so Kristus in kristjani eno. Odgovoril mi je: »Ker nam kristjani ne dajejo Kristusa, ne živijo njihovega krščanskega življenja na polno.« Indijec Mahatma Gandhi je povedal nekaj podobnega, »Če bi kristjani polno živeli svoje krščansko življenje, potem v Indiji ne bi ostal niti en hindujec.« Ni to zelo res? Ta ljubezen do Kristusa bi nas morala spodbuditi, da bi se neprestano trošili in razdajali ubogim in drugim ljudem, ki rabijo našo pomoč.

    Sveta Mati Terezija (Misijonarke Ljubezni)

    Ljubezen, ki jo imamo za naše ljudi, je darilo, saj je Jezus rekel: »Karkoli storite enemu od teh mojih najmanjših bratov, to ste storili Meni.«

    Tako kot sem že zapisal na tem medmrežju za Pedra Opeko na Madagaskarju in za Sveto Mater Terezijo, taki zgledi kažejo kristjane v pravi Luči Izvajanja Božje Volje. In jačajo dejavno in ljubečo krščansko vero, da se krepi in se apostolsko in misijonarsko širi med ljudi, z zgledi dobrih del in ljubezni kristjanov, ne pa s križarskimi vojnami in nasilnim pokristjanjevanjem. In tedaj odpade misel Gandija in kritičnega ministra na Šrilanki, kaj si mislita glede kristjanov. Rekla sta, da zelo spoštujeta Jezusa, ne pa Kristjanov, ki ne Živijo po Jezusovih Naukih in Evangeliju. Če bi bilo tako, ne bi bilo v Indiji budistov in hindujcev. Kristjani moramo tako kot Verjemo in Govorimo ter Molimo tudi Živeti. Ateisti pravijo verujočim: Eno Govorite, drugo Živite! To lahko takoj z Božjo Pomočjo spremenimo in postanemo dobri in usmiljeni. Pomagaj nam Gospod, da se bomo poboljšali in bili podobni v vsem Učeniku in Odrešeniku. Izžarevajmo Jezusa na vsakem koraku in povsod! Prinašajmo Jezusa ljudem, ki trpijo in so bolni in drugim ljudem, ki so žalostni in obupujejo! Kar je prav v Človeških Očeh ni vedno prav v Božjih Očeh. Velja premisliti. Kristjane čaka še veliko dela tako na sebi in pri sebi in da bomo z zgledi iskrene molitve, goreče Vere in dobrih del ter služenja bližnjim tudi mi apostoli in misijonarji Jezusovega Evangelija med ljudmi. In manj ko se bomo ukvarjali s sami seboj, temveč bolj ko bomo ljubili Boga in ljudi, bolj bomo podobni Jezusu tudi v našem Življenju!

    Gospod pomagaj nam prosim! Božja Pomoč Ostani Vedno z Nami Vsemi!

    Amen. Janez

Dodaj odgovor za Hvala Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja