Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…
Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.
| Cookie | Duration | Description |
|---|---|---|
| cookielawinfo-checkbox-analytics | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics". |
| cookielawinfo-checkbox-functional | 11 months | The cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional". |
| cookielawinfo-checkbox-necessary | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary". |
| cookielawinfo-checkbox-others | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other. |
| cookielawinfo-checkbox-performance | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance". |
| viewed_cookie_policy | 11 months | The cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data. |
MISLI
KRŠČANSKI ZAKON:
»Krščanski zakon, odsvit zedinjenja Kristusa in njegove Cerkve, je v polnosti uresničen v zedinjenju moža in žene, ki se v izključni ljubezni in svobodni zvestobi podarite drug drugemu, drug drugemu pripadata do smrti, se odpirata za posredovanje življenja in ju posvečuje zakrament.« Mirenski grad
»Spoštovanje svojega telesa v njegovi ženskosti ali moškosti je nujno za spoznavanje samega sebe v razmerju do drugega. Tako je mogoče z veseljem sprejeti drugega ali drugo kot poseben dar, ki je delo Boga Stvarnika, in se vzajemno bogatiti.« Mirenski grad
»Težki in zahtevni trenutki lahko delujejo zelo vzgojno. To se na primer zgodi, če se v družini pojavi bolezen… V splošnem čas bolezni krepi družinske vezi… Vzgoja, ki otroke odvrača od občutljivosti za človeško bolezen, otrdi srce, in pelje k temu, da postanejo neobčutljivi, nezmožni, da bi se soočili s trpljenjem in pridobili izkušnjo človeške ranljivosti.«Mirenski grad
»V tem času, ko vladata tehnološki nemir in naglica, imajo družine pomembno nalogo v tem, da vzgajajo k sposobnosti za čakanje… Če otroci ali mladostniki niso vzgojeni za to, da bi znali na nekatere stvari počakati, bodo postali brezobzirni ljudje, ki vse podrejajo neposrednemu zadovoljevanju svojih potreb. Tako dorastejo z razvado ‘vse in takoj’.«Mirenski grad
GLOBOKE RANE:
»Če otrok ne čuti, da je svojim staršem dragocen, čeprav je nepopoln, ali če ne zaznava, da so starši iskreno v skrbeh zanj, to poraja globoke rane, ki povzročajo veliko težav v njegovem zorenju. Ta odsotnost, ta čustvena zapuščenost sproža globljo bolečino kot morebitna graja zaradi slabega dejanja.« Mirenski grad
SLAB ODNOS S STARŠI, KI NI BIL NIKOLI OZDRAVLJEN ŠKODUJE ZAKONSKEMU ŽIVLJENJU:
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
»Številni ljudje preživijo otroštvo, ne da bi kdaj začutili, da so brezpogojno ljubljeni, in to poškoduje zmožnost, da bi zaupali in se prepustiti drugemu.
Slab odnos z lastnimi starši ter brati in sestrami, ki ni bil nikoli ozdravljen, se kasneje spet pojavi in škoduje zakonskemu življenju.« (Mirenski grad).
»Včasih nam je v dušnem pastirstvu težko dati prostor brezpogojni Božji ljubezni.
Usmiljenju postavljamo toliko pogojev, da ga s tem izvotlimo in mu odvzamemo njegov konkreten smisel in njegov realen pomen. In to je najslabši način, tako zvodenimo evangelij-Mirenski grad
»Zakon je dragoceno znamenje, kajti »ko mož in žena praznujeta zakrament zakona, se v njiju tako rekoč zrcali Bog ter vtisne vanju svoje lastne poteze in neizbrisen značaj svoje ljubezni.«Mirenski grad
»Navzočnost bolečine, zla, nasilja… uničujejo družinsko življenje in njeno notranjo povezanost življenja in ljubezni. Kristusov govor o zakonu (prim. Mt 19,3-9) ni brez razloga postavljen v kontekst spora o ločitvi. Božja beseda je stalna priča te temne razsežnosti, ki se odpre že na začetku, ko se z grehom odnos ljubezni in čistosti med moškim in žensko spremeni v prevlado. ‘Po svojem možu boš hrepenela, on pa bo gospodoval nad teboj’ (1 Mz 3,16). Mirenski grad
SVETO PISMO:
“Sveto pismo zelo pogosto govori o družinah, rodovih, v njem je polno ljubezenskih zgodb in družinskih kriz, in sicer od prve strani, ko stopi na prizorišče družina Adama in Eve s svojim bremenom nasilja, a tudi z močjo življenja, ki se nadaljuje (prim. 1 Mz 4), do zadnje strani, kjer smo priča svatbi neveste in Jagnjeta (prim. Raz. 21,2.9). Tako hiša, zgrajena na skali ali na pesku, ki ju opiše Jezus, predstavlja toliko družinskih situacij, ki so sad osebne svobode njihovih članov. Mirenski grad
Z RADOSTJO V SRCU VAS VSE LJUBIM IN VABIM, DA SE PRIBLIŽATE MOJEMU BREZMADEŽNEMU SRCU
Dragi otroci! Z radostjo v srcu vas vse ljubim in vabim, da se približate mojemu Brezmadežnemu srcu, da vas bom mogla še bolj približati svojemu sinu Jezusu in da vam On da svoj mir in ljubezen, ki sta hrana vsakemu od vas. Odprite se, otročiči, molitvi, odprite se moji ljubezni. Jaz sem vaša mati in vas ne morem pustiti samih v tavanju in grehu. Vi ste poklicani, otročiči, da boste moji otroci, moji ljubljeni otroci, da vas bom mogla vse darovati svojemu Sinu. Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu!
Sporočilo Kraljice miru po vidkinji Mariji Pavlović Lunetti, 25. junij 2013
https://www.mladifest.com/medjugorje/obvestila/spor2.htm
Marija, Kraljica miru, prosi za nas!
MOLIMO
POZDRAVLJENA, KRALJICA
Pozdravljena, Kraljica, mati usmiljenja,
življenje, veselje in upanje naše, pozdravljena!
K tebi vpijemo izgnani Evini otroci,
k tebi zdihujemo, žalostni in objokani v tej solzni dolini.
Obrni torej, naša pomočnica, svoje milostljive oči v nas
in pokaži nam po tem izgnanstvu Jezusa, blagoslovljeni sad svojega telesa.
O milostljiva, o dobrotljiva, o sladka Devica Marija!
Preberite še:
DESET ČUDOVITIH CITATOV O NEBEŠKI MATERI MARIJI
https://si.aleteia.org/2018/05/09/10-cudovitih-citatov-o-nebeski-materi-mariji
O MARIJA, BREZ MADEŽA IZVIRNEGA GREHA SPOČETA, PROSI ZA NAS,
KI SE K TEBI ZATEKAMO!
Čudovita misel o Mariji, izražena samo z enim stavkom, je tudi naslednja:
MARIJA JE SLAVA STVARSTVA, VESELJE ANGELOV, VZOR SVETNIKOV,
MOČ OBOTAVLJAJOČIH, TOLAŽBA ŠIBKIH IN VARNO ZAVETJE GREŠNIKOV.
(Maria Auxilia de la Cruz)
MARIJA, MATI CERKVE, PROSI ZA NAS!
KAJ JE MISTIČNA SMRT? ALI JE ČLOVEK ŠE ŽIV?
Mistično smrt moramo pri Magdaleni gledati v kontekstu združenja s trpečim Kristusom in podoživljanjem njegove smrti na križu. Ta se je zgodila na veliki petek ob tretji uri. Magdalena je bila takrat v duhu navzoča na Kalvariji in je tudi na svojem telesu podoživljala delček Jezusovega trpljenja. To trpljenje se je odrazilo tudi na njenem telesu. Ko je Jezus umrl, je tudi njeno telo postalo podobno umrlemu telesu, le da je še dihala in srce je rahlo utripalo. Njeno telo je ostalo nepremično vse do nedeljskega velikonočnega jutra, ko je sledilo mistično vstajenje. Več o tem si lahko preberete v knjigi »Magdalena Gornik«.
Več na: https://www.magdalenagornik.com/pogosta-vprasanja
Božja služabnica Magdalena Gornik prosi za nas!
MOLIMO K BOŽJI SLUŽABNICI MAGDALENI GORNIK
Vsemogočni Bog, Oče luči,
od tebe prihaja vsak dober dar.
Svojo služabnico Magdaleno Gornik
si obdaril s čudovitimi darovi
mističnih milosti in bogoljubnega življenja.
Usliši naše molitve in poveličaj jo,
da bo pred vesoljno Cerkvijo
prišteta k zveličanim.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
Oče naš … Zdrava Marija … Slava Očetu …
Dobri Bog, po priprošnji Magdalene Gornik
mi podeli milost …
Božja služabnica Magdalena Gornik, prosi za nas!
https://www.magdalenagornik.com/beatifikacija
Naj nas pri branju posameznih odlomkov Kompendija KKC spremlja milostna pomoč Gospoda, ki nam podarja potrebno luč in moč za spolnjevanje Božje volje. Molimo: Pridi, Sveti Duh …
KAJ JE PREMIŠLJEVANJE?
Premišljevanje je molitveni premislek, ki izhaja predvsem iz božje besede v Svetem pismu. Premišljevanje spravi v dejavnost mišljenje, domišljijo, čustva in hrepenenja, tako da poglobimo svojo vero, spreobrnemo svoje srce in okrepimo svojo voljo hoditi za Kristusom. Je predstopnja do ljubečega zedinjenja z Gospodom.
Kompendij KKC, 570
https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
POGLABLJAJMO SE V BOŽJO BESEDO IN MOLIMO ZA TRPEČE SESTRE IN BRATE
BOŽJA BESEDA: Tedaj je prišel Jezus z njimi na kraj, ki se imenuje Getsemani, in jim rekel: »Sédite tukaj, medtem ko stopim tja, da bom molil.« S seboj je vzel Petra in oba Zebedejeva sinova. Začel se je žalostiti in trepetati. Tedaj jim je rekel: »Moja duša je žalostna do smrti. Ostanite tukaj in bedite z menoj!« In šel je malo naprej, padel na obraz in molil: »Moj Oče, če je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene, vendar ne, kakor jaz hočem, ampak kakor ti.« (Mt 26,36-39)
S trdnim zaupanjem se obrnimo na ODREŠENIKA JEZUSA KRISTUSA in SVETO DEVICO MARIJO. Ponižno ju prosimo za potrebne milosti za trpeče sestre in brate po namenih, ki so jih v prošnjah za molitev zapisali prosilci Božjih milosti na:
http://www.molitev.net/skupaj-molimo.html
Z Marijino pomočjo vse prošnje prosilcev milosti potapljajmo v odrešenjski studenec BOŽJEGA USMILJENJA, pri obhajanju SVETE EVHARISTIJE, kjer se za nas in naše odrešenje daruje JEZUS KRISTUS. Naj bo naše vsakodnevno duhovno in življenjsko vodilo: PO MARIJI K JEZUSU!
GOSPODA JEZUSA še posebej prosimo za luč in moč pri sprejemanju in spolnjevanju presvete Božje volje. Z vero in zaupanjem izrekajmo: Zgodi se presveta Božja volja! Vedno se že vnaprej zahvaljujmo za vse, kar nam Gospod podarja v svoji neizmerni dobroti in usmiljenju do nas grešnikov!
MOLIMO DESETKO ROŽNEGA VENCA
1. KI JE ZA NAS KRVAVI POT POTIL
2. Čigar duša je bila žalostna do smrti.
3. Ki je trepetal v strahu pred smrtjo.
4. Ki je rekel: Oče, zgodi se Tvoja volja.
5. Ki je svaril učence: Molite, da ne padete v skušnjavo.
6. Kateremu se je prikazal Angel iz nebes in ga krepčal.
7. Ki ga je Juda s poljubom izdal.
8. Ki so ga vsi učenci zapustili in se razbežali.
9. Ki ga je Peter trikrat zatajil.
10. Ki so ga kakor razbojnika vlekli pred sodnike.
MARIJA, KRALJICA PRESVETEGA ROŽNEGA VENCA, PROSI ZA NAS!
MOLIMO TUDI ROŽNI VENEC BOŽJEGA USMILJENJA
Besedilo molitve na: http://www.molitev.net/molitev/bozje-usmiljenje
BOŽJE USMILJENJE, STUDENEC BOLNIM IN TRPEČIM,
ZAUPAMO VATE!
MOLIMO
O Bog, tvoje usmiljenje je neskončno, tvoja milost neizčrpna. Milostno poglej na nas, pomnoži v nas delo svojega usmiljenja, da ne bomo obupali tudi v največjih preizkušnjah, temveč bomo bolj zaupali v Božjo voljo, ljubezen in usmiljenje. – Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, Kralju usmiljenja, ki s teboj in s Svetim Duhom izkazuje usmiljenje vekomaj. Amen.
MISLI OČETA MIKA O SPOVEDI, KI ZADENEJO NARAVNOST V SRCE (Aleteia, 04/06/23)
OČE MIKE SCHMITZ OSVETLJUJE LEPOTO ZAKRAMENTA SVETE SPOVEDI IN V SVOJE VERSKE RAZLAGE VPLETA OSEBNA PREMIŠLJEVANJA
Oče Mike Schmitz že vrsto let, veliko pred začetkom podkastov Sveto pismo v letu dni in Katekizem v letu dni, s katerima je zaslovel po vsem svetu, pripravlja videoposnetke, ki nagovarjajo bistvo krščanstva v vsakomur razumljivem pogovornem tonu.
Njegova preudarna razmišljanja nam ustaljeno nudijo nove poglede, ki bogatijo naše razumevanje vere, obenem pa nam odpirajo miselne poti, ki jih nismo nikoli predvideli.
Za ponazoritev tega morda ni lepšega primera, kot je njegov video z naslovom Spoved je kraj zmage, objavljen na kanalu Ascension Presents na spletnem portalu YouTube leta 2020.
Vse v tem videoposnetku je čudovito: od katoliških premišljevanj, ki jih izraža oče Mike, do brezhibno osvetljene cerkve, v kateri stoji, in celo prefinjeno animiranih umetniških upodobitev, ki prepletajo celoten videoposnetek.
Omenjeni posnetek odgovarja na vprašanje: “O čem med vašo spovedjo premišljuje duhovnik”, toda oče Mike nam v samo osmih minutah ponudi še veliko več snovi za premišljevanje.
V svojo razlago namreč mimogrede vpleta lastne izkušnje, kar gledalca pritegne z osebno noto. Premišljevanje začne z zgodbo o pogovoru z žensko, ki mu je namignila, da mora biti duhovniku težko poslušati spovedi ter se ure in ure soočati z grehi svojih vernikov.
Oče Mike pa se s tem ne strinja in pojasnjuje, kako je spovednica zanj eden najbolj veselih, ponižnih in navdihujočih krajev. Kot je dejal, med spovedovanjem vidi tri stvari: prva je “neprecenljivo Božje usmiljenje v akciji”.
Več o tem na: https://si.aleteia.org/2023/06/04/misli-oceta-mika-o-spovedi-ki-zadenejo-naravnost-v-srce
Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!
Naj nas pri branju posameznih odlomkov Kompendija KKC spremlja milostna pomoč Gospoda, ki nam podarja potrebno luč in moč za spolnjevanje Božje volje. Molimo: Pridi, Sveti Duh …
KAJ OZNAČUJE USTNO MOLITEV?
Ustna molitev pridružuje telo notranji molitvi srca. Tudi najbolj notranja molitev nikakor ne more shajati brez ustne molitve. Vedno in v vsakem primeru mora izhajati iz osebne vere. Z očenašom nas je Jezus naučil najpopolnejše oblike molitve.
Kompendij KKC, 569
https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
LJUBEZEN JE LEPOTA IN HARMONIJA ŽIVLJENJA DANA OD BOGA
Vsakdo izmed nas je svoj svet, ki živi in vidi ter doživlja življenjske dogodke drugače, na svoj način. Zato prav in narobe ter absolutna resnica merjeno s človeškimi očmi in vatli ne obstajajo. Manj bi bilo sporov, če bi spoštovali to različnost. Obstaja namreč individualna različnost kako stvari vidimo in čutimo. In dostikrat svoja mnenja razglašamo za dejstva, kar je človeška zmota. In je nepotrebno. Bog je namreč tam, kker se ljudje ljubijo, si pomagajo in izkazujejo medsebojno pomoč in usmiljenje.
Vsako prijateljstvo s sočlovekom, s katerim bolj ali manj živimo vsak dan, je težnja po dopolnilu in celoti človeškega bitja. Niti moški niti ženska vsak zase ni popoln človek: vsak zase predstavljata tako rekoč samo pol človeka; celega človeka dobimo šele z združitvijo moške in ženske polovice. Iz te osnovne zakonitosti človeškega življenja, ki najde svojo celoto in popolnost šele v združitvi moških lastnosti z ženskimi, izvira tudi človekovo prahrepenenje moškega bistva po ženskem in ženskega po moškem.
Zato vsako prijateljstvo nevede in nehote teži za harmonijo ali soglasjem z ljubljenim bitjem. Prijateljstvo je trajno in zvesto le, če je popolno soglasje in življenjska harmonija med obema. Pri tem ne gre samo za telesna soglasja, temveč prav tako in morda še bolj za duševne lastnosti, posebnosti značaja, nazorov in vzorcev. V prvem valu navdušenja in zaljubljenosti, a tudi zaradi neizkušenosti in nepoučenosti ljudje navadno vse premalo pazijo na te osnovne zahteve telesno – duševnega soglasja, ki je nujno potreben temelj za pravo prijateljstvo in trajno neomajno zvestobo. Reči pa moramo, da v tem manjka vsem prepotrebno poznanje človekove narave in njenih lastnosti, ki so potrebne za harmonično, složno sožitje dveh bitij v skupnem življenju.
Ljudje navadno mislijo, da je za složnost potrebna enakost značaja. Izraz takega mnenja je star ljudski pregovor: »Gliha vkup štriha«. Vendar moramo takoj pripomniti, da je v tem samo pol življenske resnice. Glede na vzore, ki jih imajo ljudje o harmoniji in složnosti v sožitju moškega in ženske v skupnem življenju, bi mogli namreč ločiti ljudi v dve polovici.
Prvi so taki, da iščejo v drugem tako rekoč sami sebe. Ugaja jim samo tisti, ki na njem najdejo lastnosti, kakor jih imajo sami. Vse, kar je njim samim podobno, kar sami imajo, kakršni sami so ali vsaj mislijo, da so, to jim je tudi na drugem simpatično, privlačno, prikupno in ljubezni vredno. Taki tudi napake in slabosti, kakršne imajo sami, na drugem z veliko obzirnostjo in razumevanjem opravičujejo in olepšujejo. Skratka, vse, kar imajo sami, hvalijo in odobravajo tudi na drugem, tem bolj, če je to obenem ljubljeno bitje. Iz tega bi mogli sklepati, da je psihološko ozadje te polovice ljudi velika samozavest. To so ljudje, ki imajo navadno vedno prav; vse, kar sami storijo in kar sami mislijo, tako je najbolje, zato jim tudi drugi prijajo, če se prav tako v življenju vedejo, mislijo in govorijo kakor oni.
Druga polovica ljudi pa je taka, da ji na drugem človeku ugaja predvsem to, česar sama nima. Taki v drugem ne iščejo sami sebe, temveč samo dopolnilo sebe, iščejo tisto, česar sami nimajo, kar na sebi pogrešajo. To so ljudje, ki zlasti napak in slabosti, kakršne imajo sami ne prenesejo na drugem. Takole pravijo: »Teh napak sem že sam na sebi sit, kaj šele, da bi jih moral prenašati na drugem«. Zato jih začno na drugem najprej odbijati ravno napake, ki jih imajo sami.
Psihološko ozadje takih ljudi je podzavestno podcenjevanje samega sebe, je nekakšen čut manjvrednosti, ki se v ugodnem primeru kaže kot osebna skromnost, spravljivost, uvidevnost in prizanesljivost v sodbi. Zato taki ljudje na drugih občudujejo lastnosti in sposobnosti, ki jih sami nimajo. Nasprotno pa je takemu človeku, če je sam na primer plah in neodločen, kar zoprn ali antipatičen drug, ki je prav tako plah in cincav. Tak človek v vsakem drugem podzavestno in zato nehote išče dopolnitve.
Nikakor torej ne drži, da bi ljudje v drugem vedno iskali samo enakosti in podobnosti. Zato tudi za složnost in harmonijo v skupnem partnerskem življenju preprost recept, da si morata biti značaja enaka, ne zadošča in utegne zapeljati človeka v usodno zmoto.
Enakost v značaju ne more biti podlaga za harmonijo partnerstva zlasti v primerih, ko gre za lastnosti, ki že po svojem bistvu onemogočajo poleg sebe prav take lastnosti; ali drugače povedano: ki so že po svojem bistvu nemogoče, če ne najdejo poleg sebe človeka z docela drugačnimi lastnostmi. Mislimo si na primer človeka, ki je po svoji naravi diktator; vse mora iti po njegovi glavi, gorje, če bi mu kdo ugovarjal. Njegovo največje veselje je, če more zapovedovati, poveljevati, ukazovati. Zato pa gorje, če živi z osebo, ki ima prav tak značaj, ki tudi hoče samo ukazovati, ki prav tako ne trpi nobenega ugovora, ki ne zna nikoli ukloniti svoje volje drugemu. Če se dva taka človeka najdeta v skupnem življenju, jima nobena, še tako lepa knjiga, noben prigovor ne bo nič pomagal; drug drugemu si bosta izpraskala oči, če ne bosta iz previdnosti že prej šla narazen.
Dopolnjujočih se lastnosti značaja je veliko. Ljudem, ki imajo osnovno potrebo po ukazovanju, se složno prilagajajo značaji, ki imajo v sebi prav tako prvinsko potrebo po vdani pokorščini. Vse pa je enostavno, če imaš nekoga rad in mu z veseljem pomagaš in izkazuješ dobroto.
Dobro se ujemata tudi značaja, kjer je eden zelo samozavesten in ponosen, drug pa skromen in pohleven, ker skromen človek potrebuje poleg sebe v oporo samozavestnega življenjskega partnerja. Isto velja za dvojico, kjer je eden zelo pogumen in odločen, neustrašen in bojevit, drugi pa plah in preveč popustljiv; ali kjer je eden po svoji naravi črnogled, pesimist, drug pa optimist, ki vidi vse v lepi luči in tako tolaži prvega, prvi pa svari tega pred veliko lahkovernostjo. Podobno velja za razliko med enim, ki nikomur prav ne zaupa, in med drugim, ki je naiven in vsakemu vse verjame. Taki se v partnerstvu dobro dopolnjujejo. Če zna prvi ceniti prednosti, ki jih ima drugi, potem lahko tako dopolnjujoči se značaji prav složno in srečno živijo.
Pri vseh teh lastnostih, kjer ima prvi sposobnosti, ki jih drugi nima in obratno, mislimo seveda samo na tiste poteze značaja, ki so res prave kreposti in sposobnosti, ki zato pomenijo tudi obogatitev značaja, ne pa morda napake. Tako sta na primer samozavest na eni in ponižnost ali skromnost na drugi strani pravi kreposti; v obeh primerih gre za dobre lastnosti, ne pa za napake. Isto velja za avtoritativno zapovedujoč in vdano pokoren značaj, za optimista in pesimista, za kritičnega in naivnega, za nezaupljivega in zaupljivega, za redkobesednega, ki zna skrivnost držati, ki pa zato tudi nima potrebe, da bi komu kaj posebnega zaupal, in gostobesednega, ki vsakemu vse zaupa in sklepeta.
Takih dvojic bi lahko našteli še veliko. Zavedamo se lahko, da je nešteto drobnih natankosti v značaju zaradi katerih se utegneta dva na videz različna človeka v skupnem življenju krasno dopolnjevati in harmonirati.
Nikakor pa ne smemo zamenjati s temi potezami značaja nasprotujočih si in med seboj se pobijajočih si lastnosti. Med dopolnjujoče se dvojice nikakor ne spadajo lastnosti, ki bodisi z obeh ali vsaj z ene plati pomenijo napako ali slabost značaja.
Nekaj takih primerov za ponazoritev: nikoli na primer ne sodita v skupno življenje skopuh in zapravljivec. Med njima bo večno nesoglasje in prepir.
Podobno nespravljivo nasprotje vlada med rahločutnostjo in krutostjo. Gorje tenkočutnemu in res plemenito čutečemu partnerju, če dobi za partnerja osebo, ki je njeno živo nasprotje: okrutnega, odurnega, brezobzirnega, nasilnega in kar je temu podobnega. Take lastnosti se v partnerstvu ne morejo med seboj dopolnjevati, ker vključujejo prave napake in nepopolnosti značaja. Nepopolnost pa ne more nikoli ničesar dopolniti. To bi bilo protislovno, kakor če bi hoteli koga s sramoto počastiti ali pa z lažnjivo resnico podkrepiti. Če se tak okrutnež in brezobzirnež stopi v partnerstvo, potem ga sme vzeti kvečjemu prav tako brezobzirna ženska. Zakon tudi v tem primeru ne bo harmoničen; poln bo brezobzirnih sporov.
Med nespravljive, nasprotujoče si in pobijajoče se lastnosti značaja, ki nikoli ne rodijo sloge, sodijo tudi nasprotja med zelo brezčutnim, pohotnim, perverznim človekom in med poduhovljeno, asketsko naravo.
Veliko sporov v partnerstvu povzročajo tudi dvojice nasprotnih si značajev, kjer je moški (ali izjemoma tudi ženska) izrazit razumar, racionalist, ki vse preračuna, ki se povsod strogo drži svojih načel (principov), ki je zato tudi zelo natančen in malenkosten, tako da žensko in otroke dobesedno gnjavi in mori, kjer pa je nasprotno ženska zelo mehkužna, ni za nobeno pravo delo, je površna, nima smisla za red in čistočo, pri kateri otroci nikoli niso snažni, ki pa je hkrati silno občutljiva, zamerljiva in ji partner ne sme nič reči.
Če je parter hladen razumar, ki zna samo z glavo računati in nobene stvari s srcem ne dojema, niti ni treba, da bi partnerka bila mehkužna; dovolj je, da je pristna, žlahtna ženska z globokim čustvovanjem, ki si želi topline, prisrčnosti in razumevanja, pa bo ob takem moškem nesrečna. Za nasprotujoče si lastnosti, ki ne rodijo partnerske sloge, torej ni potrebno, da bi bile napake na obeh straneh, dovolj je, da so na eni, pa je že harmonija nemogoča.
Če smo rekli, da za medsebojno življenjsko harmonijo ni potrebno, da bi imela oba enake lastnosti, da se utegnejo tudi različne lastnosti med seboj dopolnjevati in pomagati k resnični slogi, samo če niso prava nasprotja med njimi, tako da bi ena lastnost pobijala drugo, potem moramo dodati še tretjo misel, namreč, da morata biti oba partnerja vsaj v eni stvari enaka: spadati morata k isti polovici ljudi. Si zaupati in se imeti rada brez pogojev. V slabem in dobrem. V krizi in blagostanju. Še posebno, ko pridejo v zakonu na svet otroci, do katerih morata biti oba starša ljubeča in skrbna. In moliti in prositi Boga Božjega blagoslova, da bo vse dobro in prav.
Skladnost bo torej samo v tem primeru, če bosta oba imela isti ideal ali vzor. Tudi če bi se značaja s svojimi lastnostmi še tako dopolnjevala, le ne bo trajne medsebojne simpatije, če bi eden od njiju rad imel v svojem partnerju samo svoje lastnosti in ne bo maral za dopolnjevanje. Kaj pomaga, če se mož še toliko navdušuje za različnost značaja, ki ga vidi na svoji ženi, če pa se žena ne navdušuje za možev značaj, če pa njo kar odbijajo njegove lastnosti, ki jih vidi različne od svojih, če bi pa ona rada videla v možu samo poosebljanje svojih lastnosti, tako rekoč samo sebe, če pa mož ni tak, kakršnega si je v svojih sanjah želela. Isto velja za moža, če si mož želi videti v svoji ženi samo sebe in svoje lastnosti in ga vsaka njena različnost značaja odbija.
Žal se ljudje vse premalo zavedajo, da je vir nesloge in sloge navadno že v idealu, v podobi, ki si jo vsakdo nehote napravi o bitju, ki naj bo z njim usodno povezano vse življenje. Vseeno je torej, iz katere polovice sta partnerja, samo da sta oba na isti strani.
Tako bi mogli povzeti celotno misel v treh stavkih:
a) ni nujno potrebna enakost značajev, kjer partnerja drug v drugem vidita svoje lastnosti tako rekoč poosebljene;
b) prav tako pa tudi ni dobra nasprotnost značajev, kjer ena lastnost pobija drugo;
c) biti pa mora sorodnost značajev, ki je v tem, da imata oba sicer različne, a med seboj se dopolnjujoče lastnosti; in da obenem oba v medsebojnem dopolnjevanju vidita ideal skupnega življenja.
Večina ljudi išče harmonijo izven sebe. V zunanjem svetu, ki jih obdaja. V dosežkih na poslovnem področju, v odnosih s pomembnimi posamezniki. Vrstni red pri iskanju harmonije je dandanes popolnoma zmeden in kaotičen. Nihče niti pomisli ne, če se z vprašanjem pomirjenosti in veselja prav posebej ne ukvarja vsaj nekaj dni zapored, da mora mir, ki omogoča harmonijo, najprej poiskati v sebi in šele potem jo lahko zrcali v odnosu do drugih, ki mu jo ponovno vračajo. Harmonija je pravzaprav kot povratna informacija. Če podarite nasmeh, ga boste skoraj zagotovo dobili nazaj. Težko je najti harmonični mir v sebi in črpati srečo iz sebe, ko pa je ta svet sestavljen tako, da večno tekmujemo z drugimi in se, nehote ali hote, spremenimo le v posnemovalce nekaterih posameznikov okoli nas. To nisem jaz to ni in ne more biti bistvo mojega življenja da bi lovil tuje sence. Jaz hočem biti preprosto to kar sem. Pa zakaj bi pravzaprav morali med seboj tekmovati ? Vsak človek je svet zase in živi po svojih preprićanjih in najboljših močeh na svoj lasten način. Obstaja pa tudi duhovni zakon, ki pravi, da kar seješ, tudi žanješ. Vse se povrne tako ali drugače, saj smo vsi različni v enosti, in edini v različnost, ker vsi izhajamo iz enega vira – Nebeškega Boga. In od vsega je Ljubezen najbolj pomembna. Umiri spore in prinaša harmonijo med ljudi in prinaša vse lepo in dobro, kar je da, ki je Usmiljenje in dobrota. Je darilo Boga ljudem na Zemlji. Ljubezen ne pozna kompromisov in pogojev ter diktatov ter nasprotovanj. Vse premore in nam pomaga, da se bomo imeli radi. Zato dobro premislimo, preden se odločimo s partnerjem za resnejšo zvezo. Preverimo ali je le zaljubljenost ki mine ali je kaj globljega. Bog nas neskončno ljubi in je vedno pri nas in z nami. Zato ne obupajmo, ko nam ne gre vse po naših človeških načrtih kot bi želeli; morda ima Nebeški Bog Oče z nami druge načrte, ki so nam bolj v prid in korist. Molimo in prosimo, da nas Bog poduči, kaj je Njegova sveta Volja.
Če kdo pozna in lahko pove resnico, ki je drugi ne poznajo, naj spregovori. Poslušajmo ga … Nihče ni krivoverec. Je le oko, ki malo drugače vidi resnico, zato pa se lahko učimo in obogatimo svojo resnico, saj nam je nekdo drugi povedal nekaj, česar prej nismo vedeli. Vsak gleda po svoje na človeški način in so zato vsi vtisi in pogledi legitimni. Gospod pomagaj nam, da bomo po Tvoji Milosti in Dobroto umeli in izvrševali Božjo voljo. In pozabili na človeško doumevanje stvari in našo omejeno človeško voljo, ki ne seže daleč. Kjer je Bog je vse dobro in prav.
Gospodove Milosti bom vedno opeval in se veselil ter zahvaljeval Gospodu za vse kar pride.
NAŠ GOSPOD ODREŠENIK ni ustvarjal ljudi kopije, popolne da bosta dva , ki sta oba recimo + (plus) hodila celo življenje skupaj.
V ZAKONU LAHKO ŽIVITA ZAKONCA, KI STA- NAJ OZNAČIM + (plus) in – (minus skupaj).
DOKLER SE ČLOVEK V ŽIVLJENJU ZANAŠA NA SVOJO MOČ, NA SVOJE OBČUTKE, NA ČLOVEŠKO MISELNOST, BO RES MORAL POISKATI ČLOVEKA-ZAKONCA, KI BO MISLIL KOT ON, DELAL KOT ON IN ŽIVEL.
Vendar BOŽJE MISLI SO ODDALJENE OD ČLOVEŠKIH …… PRI BOGU JE VSE MOGOČE, PRI BOGU NI NIČ NEMOGOČE.
Izaija 55,8-9
8 Kajti moje misli niso vaše misli
in vaše poti niso moje poti, govori Gospod.
9 Kajti kakor je nebo visoko nad zemljo,
tako visoko so moje poti nad vašimi potmi
in moje misli nad vašimi mislimi. Izaija 55,8-9
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
Kadar je samo en zakonec veren, pa drugi še ni prejel daru vere, je možno živeti skupaj, KAJTI SAMO BOG SPREMINJA OBA ZAKONCA, NE ČLOVEK.
Če pogledamo samo Joyce Meyer, kakšna nasprotje bila svojemu možu, VENDAR KAJ JE YOYCE NAREDILA. JOYCE JE DOPUSTILA, DA JO BOG UČI KAKO NAJ RAVNA V ZAKONU, KAJ DELA NAROBE, KAJ JE POTREBNO STORITI.
Nekoč je povedala, da je 3 DNI JOKALA, KO JI SVETI DUH POKAZAL, KAJ DELA NAROBE. ONA PA JE MISLILA, DA MOŽ DELA NAROBE.
Po občutkih in samo človeški miselnosti pride do obtoževanja drug drugega v zakonu.
Današnji posvetni svet se ne poslužuje dovolj DA BI POSLUŠAL BOGA, KAJ MU SVETUJE V ZAKONU.
Ne govorim kako mislijo drugi, govorim da KO ČLOVEK PREPUSTI LADJO ŽIVLJENJA BOGU, TO JE VSE-TUDI ZAKON, BO BOG UREDIL KAR JE NAROBE IN OBA ZAKONCA POUČIL IN SPREMINJAL.
ALI KDO MISLI DA BOG NI SPOSOBEN UREDITI, STISKO IN NASPROTJA V ZAKONU? BOG LAHKO NAREDI ČUDOVITI ZAKON, KJER BODO BLAGOSLOVLJENI VSI IN POTOMCI IN POTOMCEV POTOMCI itd..
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
Večkrat sem že pisala in še bom, BOŽJE VOLJE NI MOGOČE IZPOLNJEVATI S SVOJIM ČLOVEŠKIM MIŠLJENJEM IN VOLJO, zato je toliko nerazumevanja v družinah, ki je osnovna celica vsake družbe.
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
KO BO ZAKONEC ALI ZAKONCA DOPUSTILA, DA JU BOG UČI, PRENAVLJA IN JIMA SVETUJE, BO NASTAL ZAKON NA TRDNIH TEMELJIH-NA SKALI- NE PA NA PESKU.
Pesek je človeško razmišljanje; ki sloni na tem, to moram, tega ne prinesem, to mi gre na živce, delanje po človeški miselnosti in tudi tako kot večina na svetu misli in teče. KRISTJAN TEČE PROTI TOKU.
Zlo se ustavlja z ljubeznijo in potrpljenjem in molitvijo.
Sicer pa je Jezus naročil, da KDOR NE VZAME SVOJ KRIŽ NA RAME, NJEGA NI VREDEN.
38 Kdor ne sprejme svojega križa in ne hodi za menoj, ni mene vreden. Matej 10,38
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
Človek se mora odpovedavati grehom, TO JE JEZUSOVO NAROČILO IN DELATI NA SAMODISCIPLINI, VSE SKUPAJ PA JE POVEZANO Z JEZUSOM.
JEZUS JE VINSKA TRTA, MI SMO PA MLADIKE. In odkod črpa mladika sok, da zraste in obrodi sad, od kod?
Vsaka mladika črpa sok iz TRTE, TRTA JE JEZUS. BREZ NJEGOVE MOČI IN POMOČI NE MORE ČLOVEK NIČESAR.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
Če bosta zakonca ali pa samo eden zakonec žele, DA GOSPOD UREDI ZAKON, ALI SAM ALI PREKO DRUGIH LJUDI, (tudi Sveta Monika je čakala dolga leta na spreobrnenje, tudi moža je imela tako rekoč pogana itd), PA JE DOSEGLA ČUDOVITI SAD V ŽIVLJENJU.
SVETI DUH DAJE MODROST, POUČUJE ČLOVEKA itd, DA SE PA LAHKO VSE ZGODI- DA BOG REŠI SITUACIJE, STISKE IN PRENOVI ZAKONCA IN NJUN ZAKON, PA JE potrebno dovoliti VSETEMU DUHU VODSTVO IN ODDATI SVOJO SAMOVOLJO IN EGOIZEM.
Potrebno je ” umreti na križu” svoji SAMOVOLJI IN PREJETI IN ŽIVETI PO BOŽJI VOLJI.
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
Sama opažam, da veliko ljudi, ki pravijo da so kristjani ne ve in ne ne vzame resnično teh JEZUSOVIH BESED.
Matej 16,24
Tedaj je Jezus rekel svojim učencem: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
ŽUPNIJA ŠTEPANJA VAS PIŠE TAKOLE:
ODPOVED SEBI
Tri stvari – odpoved sebi in svojemu “prav”, vzeti vsak dan svoj križ na svoje rame in hoditi za Jezusom. Vse tri so težke. In prva – odpoved sebi – mora biti biti prva in je najtežja: izpustiti svoje življenje iz rok in ga predati Bogu.
Nekje sem prebral, da je današnjemu človeku najtežje izpustiti iz rok kontrolo nad svojim življenjem. A če je ne izpustimo, imamo “polne roke” (kontrole) in sploh ne moremo zagrabiti križa, si ga naložiti na rame in ga nositi. Tudi ni možnosti, da bi hodili za Jezusom.
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
NALOŽITI SI KRIŽ
Nekje sem prebral, da si mi preveč na lahko – četudi to ni čisto lahko – razlagamo nositi križ: le kot neko breme, ki ga moramo nositi v svojem življenju, recimo naporen odnos z ženo, težave v službi, bolezen, … Preprosto pogledamo na svoje težave, zavzdihnemo in rečemo: “To je moj križ, ki ga moram nositi.”
A to ni (le) to, kar je Jezus mislil, ko je rekel: “Vzemi svoj križ in hodi za menoj.” Veliko huje je. V Jezusovem času je namreč pomenilo nositi križ eno samo stvar: smrt s križanjem. Nositi križ je pomenilo soočiti se z najbolj bolečim, sramotnim in ponižujočim načinom smrti. Nihče ni razmišljal o tem kot o nekakšni življenjski nadlogi ali o kakšnem simboličnem bremenu.
Zato je Jezusov ukaz “vzemi svoj križ” poziv k temu, da sprejmemo, kar bomo doživeli kot kristjani – ponižanje in žrtvovanje. Da si pripravljen umreti, da bi sledil Jezusu. Umiranje sebi kot popolna izročitev Bogu. Zelo boli!
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
HODITI ZA JEZUSOM
Resnično hoditi za Jezusom pomeni, da Jezus za nas postane vse.
Vsakdo sledi nečemu: prijateljem, popularni kulturi, družini, sebičnim željam ali Bogu. Naenkrat pa lahko sledimo le eni stvari (Mt 6,24). Resnična hoja za Jezusom pomeni, da sledimo le Njemu in ničemur drugemu. Ne obstaja nič takega kot “polovični sledilec Jezusu”.
Kot so pokazali učenci, nihče ne more slediti Kristusu z močjo lastne volje. Farizeji so bili pa dober primer tistih, ki so skušali poslušati Boga z lastno močjo. Njihovo samopotrjevanje je vodilo le v aroganco in izkrivljanje celotnega namena Božje postave (Mt 23,24).
Hoja za Jezusom pomeni prizadevati si, da bi mu bili podobni. Jezus se je vedno držal zapovedi svojega Očeta in za to si prizadevajmo tudi mi (Jn 15,10).
Resnično slediti Kristusu pomeni, da ga naredimo za Gospoda(rja) našega življenja (Rim 10,9). Tako, da vsako misel in vsako odločitev “precedimo” skozi Njegovo besedo s ciljem, da bi ga v vsem posnemali in poveličevali (1 Kor 10,31). Vse to lahko dosežemo, ko po Svetemu Duhu dovolimo, da Jezus popolnoma obvladuje vsa področja našega življenja.
Hoditi za Jezusom pomeni, da si v svojem življenju prizadevamo “aplicirati” resnice, ki se jih naučimo iz Njegove Besede (lepo zapisane v Svetem pismu in razložene v pisanju cerkvenega učiteljstva – recimo v Katekizmu Katoliške Cerkve), in živimo, kot da bi Jezus osebno hodil poleg nas. In tudi lahko hodi poleg nas, Če le mi stopimo z Njim v korak. Župnija Štepanja vas.)
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
Ja, res je, UMIRANJE SEBI KOT POPOLNA IZROČITEV BOGU ZELO BOLI. KDOR ŽELI IZPOLNJEVATI BOŽJO VOLJO, kar velikorat slišimo , NE MORE BITI ” POLOVIČNI SLEDILEC JEZUSU”!
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
Kajti vsak, ki želi, DA MU GOSPOD DA SVOJO REŠITEV, MORA BITI POSLUŠEN NJEMU, mora sprejeti Božjo voljo, ne pa zahtevati od Boga rešitve po svoji volji.
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
Zato je tako kot je v svetu. Bog daje človeku otroke in vse ostalo in nekoč bo potrebno odgovarjati. PO ČIGAVI VOLJI SMO SE ODLOČALI V STISKI .
JEZUS JE POMIRIL VIHAR NA MORJU, kar pomeni da v vsaki družini lahko korenito poseže, v Svetem pismu je napisanih ogromno zgodb in svetovanja, kako ravnati v zakonu.
BOG DOPUŠČA TUDI STISKO V ZAKONU da pokaže zakoncem, da položaja, ki je nastal NE MORE V POLNOSTI IN POPOLNOSTI NOBEN ČLOVEK REŠITI BREZ POMOČI BOGA.
Če bomo večkrat brali V SVETEM PISMU JOBOVO ZGODBO IN OSTALE, bomo opazili, da je Joba v nesreči, ki jih je doletela “ZAPUSTILA” CELO ŽENA; očitala mu je celo , KAJ IMA OD TEGA, KER JE SLUŽIL BOGU.
Jobova žena ne vidi izhoda, zato mu predlaga, naj si skrajša smrtni boj s tem, da prekolne Boga in tako prikliče nase smrt.
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Job ji ugovarja, da ni dosledna v svojem sklepanju. Sam namreč preudarja takole: če celo hudodelci jemljejo nase trpljenje, ker s tem poravnavajo svoje krivice, koliko laže ga jemlje nase pravični, ki z njim ne plačuje dolgov, ampak se mu takoj šteje v dobro. Job 2, 7-10.
9 Tedaj mu je rekla njegova žena: »Ali se boš še oklepal svoje popolnosti? Boga prekolni in umri!« 10 On pa ji je rekel: »Govoriš, kakor govori brezbožna ženska! Tudi dobro smo prejemali od Boga, zakaj bi hudega ne sprejeli?« Pri vsem tem Job ni grešil s svojimi ustnicami. Joib 2, 9-10.
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Opazimo v kašni hudi stiski je bil Job. NIHČE GA NI RAZUMEL V NESREČI, NITI LASTNA ŽENA NE, rekla mu je NAJ PREKOLNE BOGA, DA BO UMRL, itd…
Daleč od idealne zakonske žene je bila ta govorica, če pomislimo. JOBA NISO RAZUMELI NITI NJEGOVI PRIJATELJI, TUDI ONI SO GA OBTOŽEVALI, DA JE GREŠNIK itd…
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
JOBA JE RAZUMEL SAMO BOG IN GA TUDI REŠIL IN MU VSE IZGUBLJENO DVAKRATNO POVRNIL.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
V vsaki zgodbi v Svetem pismu NAM BOG KAŽE, KAKO JE POTREBNO RAVNATI V STISKAH, ne obstajajo na svetu in nikoli ne bodo idealni in popolnio ljudje, zato pa nam BOG KAŽE Z NASVETI, KAKO JE POTREBNO RAVNATI.
Sama imam navado reči plus in minus za ljudi. Tudi, če se dva najdeta in skleneta zakon in se ugotovi, da sta + in minus skupaj, JE ŽIVLJENJE MOŽNO, KER VSE PRENAVLJA IN DELA NA NOVO PRENAVLJA IN REŠUJE BOG.
O tem je veliko pisanega v Svetem pismu.
BOG DAJE MODROST ČLOVEKU, KI MU JE VŠEČ…..IN ČLOVEK, KI BO ŽIVLEL PO BOŽJI MODROSTI BO NA TEM SVETU SREČEN, PA NAJ SE DOKAJA KARKOLI.
Človeku, ki mu je všeč, on daje modrost, spoznanje in veselje, grešniku pa daje muko, da zbira in kopiči, da zapusti tistemu, ki je Bogu všeč: tudi to je nečimrnost in lovljenje vetra. Pridigar 2,26
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
OSPOD PA DELA VSE PO NAŠI SVOBODNI ODLOČITVI IN TUDI ČLOVEKA VPRAŠA ALI ŽELI ŽIVETI SKUPAJ Z ZAKONCEM ALI NE.
GOSPOD BO UPOŠTEVAL ČLOVEKOVO SVOBODNO VOLJO.
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Tisti, ki želijo, da Bog reši situacijo, BODO SE BODO MORALI ODPOVEDATI SVOJI VOLJI, EGOIZMU IN BOG BO NAPRAVIL ČUDOVITE REČI. VSE BO NAREDIL NOVO.
Tudi tisti, ki pravijo da so kristjani, pa niso poročeni-so samski SE BODO RAVNO TAKO MORALI ODPOVEDATI SVOJI VOLJI IN SPREJETI BOŽJO, ČE ŽELIJO IZPOLNITI GOSPODOV NAČRT V ŽIVLJENJU.
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Ne bosta si zakonca IZPULILA OČI, ne, če bo samo en zakonec sodeloval z Bogom. ZLO SE USTAVI Z LJUBEZNIJO.
Brez trpljenja se ne moremo pogovarjati na tem svetu. JEZUS JE NAROČIL IN POKAZAL KAKO MORASMO IZPOLNJEVATI BOŽJO VOLJO, ČE ŽELIMO!
Če pa zakonec grozi svojemu zakoncu s smrtjo ali dela fizične obračune, je prav TAKO POTREBNO , ČE SEVEDA ČLOVEK ŽELI, DA GOSPOD NAREDI REŠITEV. NJEMU VSE IZROČITI, VPRAŠATI GOSPODA, “KAJ NAJ NAREDIM, KAM NAJ GREM?”itd..
IN GOSPOD BO POISKAL LJUDI, KI BODO NAJBOLJŠE POSKRBELI ZA VSE, KER GOSPOD VIDI V VSAKO SRCE IN POZNA VSAKO NAJMANJŠO ŽELJO ČLOVEKA NA DNU SRCA.
Tudi sosedje in cela Cerkvena skupnost naj CELO LETO IN ZMERAJ MOLIJO ZA VSE TAKE LJUDI-DRUŽINE.
Družina je osnovna celica vsake družbe. Vse kar ni grajeno na SKALI, KI JE BOG, je grajeno na pesku IN SE KMALU VSE ZRUŠI!
Za HARMONIČNO SOŽITJE DVEH JE POTREBEN BOG.
Noben človek si ne more sam dati mir v srce, to daje samo JEZUS. To je povdal Favstini Kowalski in tudi je POVEDAL KAJ MORA ČLOVEK NAREDITI, DA DOSEŽE TA MIR.
Kdor želi po svobodni svoji volji TRDEN ZAKON, ki ga huda preizkušnja ne bo zlomila, NAJ POVABI BOGA V SVOJ ZAKON, V ODNOSE, V OBČUTKE, V POSLE, V FINANCE NAJ
Kdor razmišlja posvetno, bo pač posvetno tudi urejal msvoj zakon.
DOVOLITI JE POTREBNO BOGU (kdor želi po svobodni volji) PRENOVO UMA, potem bosta lahko zakonca živela tudi brez kričanja, ostrih besed in raznih obmetavanjih z besedami, ne glede na značaj.
Ko Bog človeku PRENOVI UM, ČLOVEK POTEM MISLI- RAZMIŠLJA IN DELA, TAKO KOT BOG.
Sama tudi ne OBČUDUJEM LASTNOSTI PRI DRUGIH. ZAKAJ BI TO POČELA? GOSPOD JE VSAKEMU POSEBEJ PODELI DAROVE OB ROJSTVU IN SMO LAHKO ZATO SAMO HVALEŽNI, VSAK ZA TISTO, KAR JE PREJEL.
BOG ME JE USTVARIL tako kot sem, sprejemam se tako kot me je naredil, ON PA LAHKO PRENOVI VSE, TUDI UM, DA MISLIM IN BOM MISLILA KOT ŽELI GOSPOD.
Zakaj bi žalila Gospoda in zavidala drugim in želela kar sama nimam, zakaj? Zakaj bi zavidala dobre lastnosti, značaj ali kaj drugega pri drugih?
Hlepeti po tistih darovih , ki jih je Gospod drugim podelil drugim, bi pomenilo ne strinjati SE Z NJEGOVIM NAČRTOM, oz. z NJEGOVO DELITVIJO DAROV.
Marsikdo se ne strinja s svojim nosom, ki mu ga je Bog ustvaril in hoče drugačno obliko nosu.
Se pravi, da ni zadovoljen, kar mu je GOSPOD DAL V ŽIVLJENJU, pa naj bo to nos ali pa vse ostalo.
SAMO BOG LAHKO NAREDI IZ ČRNEGA BELO ALI OBRATNO.
Grehu se je potrebno odpovedati, se boriti skupaj z JEZUSOM, V ČASU SKUŠNJAVE IN PREIZKUŠNJE JE REŠITEV TUDI IZGOVARJANJE BOŽJE BESEDE.
Komunikcija v in samo življenje in odnosi nasplošno pa je v zakonu OD NOTRANJIH RAN, KI SO NEOZDRAVLJENJE V ZAKONCIH.
Kdor želi normalne odnose v zakonu, v družbi, v državi in v celem svetu, NAJ RANE -VSAKO POSEBEJ IZROČI JEZUSU DA JIH BO OZDRAVLJAL, Z NAŠIM SODELOVANJEM.
Kateri človek bo odpravil POSLEDICE NAŠIH GREHOV?
Recimo, če nekomu razbiješ avto, boš kupil drugega, oz škodo povrnil, POTREBNO PA BO OZDRAVLJENJE RAN NA DUŠI IN DUHU, KI SO POSLEDICA TUDI VSEH NAŠIH GREHOV.
To bo ozdravil JEZUS – SAM ALI PREKO POOBLAŠČENEGA ČLOVEKA oz. LJUDI, KI JIH BO BO ON IZBRAL, ČE ČLOVEK TO ŽELI.
Človek, ki je v notranjsosti ranjen, še ni nizročil RANE GOSPODU, DA JIH OZDRAVI!
Tudi prst na roki, ki je ranjen, je treba zdraviti, tako tudi vsako RANO V NOTRANJOSTI-NA DUŠI IN DUHU, TUDI V PODZAVESTI.
Človek, ki je ranjen ne želi poslušati drugega, ima jezo v sebi, ODNOSTI SO POPOLNOMA SKRHANI-RANJENI. Lahko vsak dan gledamo globinske rane pri ljudeh!
Ko zakonca skleneta zakon, PRINESETA V SKUPNO ŽIVLJENJE NAJVEČKRAT VSAK SVOJ “PAKET PRTLJAGE OD DOMA”-to je nepočiščeno notranjost, rane od staršev, rane od učiteljev, rane od sodelavcev, rane od prednikov itd..
TA PAKET VISI kot meč nad zakoncema, zato je potrebno “PAKET “, KI SMO GA PRINESLI V ZAKON IZROČITI GOSPODU, DA BO Z NAŠIM SODELOVANJEM GOSPOD POČISTIL , ODPRAVIL POSLEDICE IN OZDRAVIL RANE.
V koliko ta paket ne oddamo Gospodu, bomo na ta “paket” nalagali vsak dan NOVO PRTLJAGO-RAN IN POSLEDICE GREHOV.
Lahko bomo razgljabljali dan in noč o značajih, zakaj ima on tak značaj, zakaj je tako, zakaj je kričeč, zakaj je plah, zakaj ni prodoren, zakaj je samozavesten itd, itd…, ne bo to koristilo.
KOPIČENJE NOVIH RAN NA STARE RANE PA BISTVENO ŠE BOLJ BOLI IN TUDI ČAS ZDRAVLJENJA JE DALJŠI.
Z JEZUSOM BO POTREBNO VSAK DAN SODELOVATI IN NAREDITI VSE, KAR POREČE V ZVEZI S TEM ALI NAROČI KAJ DRUGEGA.
Odnosi v družina in v svetu so močno skaljeni zaradi NEOZDRAVLJENIH NAŠIH RAN IN NAŠE PODZAVESTI.
V tem primeru ne zadustuje nobeno filozofiranje o značajih, karakterjih itd, KER RANA JE RANA, RANA MORA BITI OZDRAVLJENA , DA BODO ODNOSI PRISTNI V DRUŽINI IN DRŽAVI.
RAZNE ZVEZANOSTI-ODVISNOSTI, PA TUDI POSLEDICE GREHOV PRDNIKOV SO VELIKA OVIRA V ZAKONU.
KO BOMO BOGA POSTAVILI NA PRVO MESTO, DA BOMO NJEMU DOVOLILI VODENJE ŽIVLJENJA, MI PA BOMO NAREDILI VSE, KAR NAM POREČE, POTEM BODO LEPI, PRISTNI ODNOSI V DRUŽINI IN PLAMEN TE LEPOTE SE BO ZAJEL CELI SVET.
JEZUS OSVOBAJA!
JEZUS OSVOBAJA ZAKONCE TUDI PERFEKCIONIZMA? TO JE PAST V ZAKONU.
Past je zato, ker perfekcionizem na različne načine uničuje sposobnost, da bi občutili kakršnokoli zadovoljstvo v življenju.
Takšni ljudje nenehno HITIJO, SO POD ČASOVNIM PRITISKOM, POGOSTO POPOLNOMA NEISKRENI DO SEBE IN DO DRUGIH , ODNOSI PA TAKE LJUDI NIKOLI NE ZADOVOLJIJO.
Tudi “paket” perfeksionizma lahko prinesemo v zakon. ODNOSI BODO ZELO- ZELO TEŽKI.
JEZUS OZDRAVLJA IN OSVOBAJA!
ČE ZAKONCA OBVLADUJEJO MISLI KOT SO: NE RAZUMEJO ME, NE CENIJO ME, TO SI ZASLUŽIM,
…………………………………………………………………………………………………………………………..
ODDAJMO TAKE MISLI V JEZUSOVO PREDRTO SRCE, JEZUS OSVOBAJA IN OZDRAVLJA.
Ko bo Gospod osvobodil človeka te zvezanosti, BODO ODNOSI ZAŽIVELI!
JEZUS JE REŠITELJ!
,
NAPUH JE GREH , KI PREBIVA V GLOBINI VSAKEGA GREHA
Avtorja knjige 7 glavnih grehov Pascal Ide in Luc Adrian pravita, da v globini vsakega greha dremlje napuh, ki na prvo mesto postavlja človeka in ne Boga.
ZAGLEDANOST VASE JE POČELO VSEH GREHOV.
Napuh se skriva v vsaki misli, da sami vemo (naj)bolje, da smo mi merilo vsega, da mislimo, da smo več ali boljši od drugih, da imamo več ali boljše spoznanje, da smo vredni več od drugih …
Napuh lahko poimenujemo s številnimi imeni: samoljubje, oholost, nečimrnost, domišljavost, zagledanost vase, prevzetnost, ošabnost, podcenjevanje, brezobzirnost, sebičnost, egoizem …
Če pomislimo, je bil napuh tudi počelo prvega greha v raju, ki sta ga zagrešila Eva in Adam. Kljub temu, da sta uživala rajsko srečo v Božjem vrtu, sta mislila, da sta boljša oz. pametnejša od Boga. (Aleteia).
…………………………………………………………………………………………………………………………..
Ja, grehe je potrebno OČIŠČEVATI, PROSITI JEZUSA ODPUŠČANJA, DELATI POKORO, ODITI NA POT SPREOBRNENJA,
kajti v nasprotnem primeru bo zelo težko ŽIVETI PRAVO ZAKONSKO ŽIVLJE, oz. NI MOŽNO!
NAPUH V ČLOVEKU NE DOVOLJUJE, DA BI SE OBRNIL NA BOGA IN Z NJIM REŠEVAL VSE STISKE IN PROBLEME, ČLOVEK ŽELI VSE SAM NAREDITI, NE POSLUŠA BOGA, TAKO KOT GA NISTA POSLUŠALA ŽE ADAM IN EVA!
VEČKRAT SEM ŽE PISALA, KAKO BOŽJA BESEDA DAJE MOČ ČLOVEKU, MOČ SVETEGA DUHA PRIDE V NOTANJOST ČLOVEKA DA VZDRŽI NAPORE, KI SI JIH NEKATERI LJUDJE NE MOREJO NITI ZAMIŠLJATI.
Vsak dan IZGOVARJAJTE TUDI BOŽJO BESEDO: Filipljanom 4,13
VSE ZMOREM V NJEM, KI MI DAJE MOČ
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
V knjigi : KJE NAJTI SREČO? SKRIVNOST SREČNEGA ŽIVLJENJA PO SV. TOMAŽU AKVINSKEM- napisal Matt Fradd, ki omenja Thomasa Schmidta, ki je v svoji knjigi , ki bi se v prevodu imenovala -POHUJŠLJIVA LEPOTA napisal tudi naslednje:
Ko je nekega dne odšel v dom za ostarele, da bi oskrbovancem prinesel rože, je srečal devetinosemdesetletno žensko po imenu Mabel.
Takole pravi:
“Na koncu hodnika sem zagledal zelo staro žensko na invalidskem vozičku. Njen obraz je bil videti GROZLJIV. Po praznem pogledu in belih zenicah sem sklepal, da je SLEPA, po velikem slušnem aparatu nad enim ušesom pa, DA JE VERJETNO GLUHA.
POLOVICA NJENEGA OBRAZA JE BILA RAZŽRTA OD RAKA. NA LICU JE IMELA ODPRTO RANO, KI JE POTISKALA NOS VSTRAN. IMELA JE POVEŠENO VEKO IN POLOVICO USTNIC, IZ KATERIH SE JE CEDILA SLINA.
Pozneje so mi povedali , pravi Thomas, DA JE DIREKTOR NOVE NEGOVALCE VEDNO NAJPREJ POSLAL K NJEJ, DA SO JO NAHRANILI, UMILI, PREVILI.
ČE SO TO PRENESLI, JE VEDEL, DA BODO TUDI VSE DRUGO V DOMU. TO JE BIL NJIHOV SPREJEMNI IZPIT.
KASNEJE SEM IZVEDEL, DA JE BILA SLEPA, GLUHA IN NA POSTELJO PRIKOVANA ŽE PETINDVAJSET LET.”
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Kako bi vi prenašali , če bi bili v njeni koži sprašuje Matt Fradd? Sam si še predstavljati ne morem, pravi Fradd, KAJ BI TAKŠNO TRPLJENJE NAREDILO IZ MENE. Najbrž bi me povsem strlo in naredilo depresivnega ali jeznega . Mabel pa ni.
Ko jo je Smiddt v domu za ostarele vprašal, o čem je razmišljala vsa ta leta v temi, tišini in bolečinah, JE PREPROSTO REKLA:
” O JEZUSU.” IN JE ZAPELA HVALNICO:
JEZUS MI POMENI VSE:
MOJE ŽIVLJENJE IN MOJE VESELJE ,
ON JE VSE, KAR IMAM,
MOJA MOČ, KI ME PODPIRA IZ DNEVA V DAN.
BREZ NJEGA BI BILA IZGUBLJENA .
KO SEM ŽALOSTNA, SE OBRNEM NANJ,
KI ME EDINI MORE RAZVESELITI.
KADAR SEM ŽALOSTNA , ME ON RAZVESELI,
ON JE MOJ PRIJATELJ.
Schmidt nato svojim bralcem jasno pove:
“ČEPRAV SE ZDI ZGODBA NEVERJETNA, NI IZMIŠLJENA, AMPAK RESNIČNA. Opazoval sem jo tri leta in se čudil, kako lahko vse to prenaša in zraven še prepeva hvalnice.
Koliko sekund, minut, dni, tednov, mesecev in let je preživela v bolečinah, brez človeške družbe in brez pojasnila, zakaj se ji to dogaja!
KAKO JE ZMOGLA?
Mislim, da je zmogla zato, ker je imela v sebi nekaj, ČESAR TI IN JAZ NIMAVA VELIKO, pravi Schmidt .
IMELA JE MOČ. ČEPRAV JE SAMA LEŽALA V POSTELJI IN NI MOGLA VIDETI, SLIŠATI IN SE POGOVARJATI Z NIKOMER, JE IMELA NEVERJETNO MOČ. ”
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
Takšno moč, dragi prijatelji IMA VERA. A TAKO ZRELA IN MOČNA LAHKO POSTANE SAMO, ČE JE POVEZANA Z DRUGO KREPOSTJO, KI JO PODPIRA: KREPOSTJO UPANJA. (Iz knjige -KJE NAJTI SREČO, SKRIVNOST SREČNEGA ŽIVLJENJA PO SV. TOMAŽU AKVINSKEM).
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Ja, si predstavljate TRPLJENJE TE ŽENSKE LETA IN LETA.
Nobenega “jamranja,” jeze, sovraštva ali kaj podobnaga ni bilo pri njej. OPAZOVALI SO JO IN ZATO JE NASTAL TA ZAPIS.
BOG PREKO LJUDI DELUJE, TAKŠNI LJUDJE S SVOJIM TRPLJENJEM REŠUJEJO SVET-GREŠNIKE, TAKO KOT JE JEZUS REŠIL NAS IN MATI MARIJA S TRPLJENJEM. SVETA MARIJA JE SODELOVALA PRI ODREŠENJU GREŠNIKOV TEGA SVETA.
Glejte, JEZUSOVO TRPLJENJE JE POTREBNO PREMIŠLJEVATI, DA BOMO LAŽJE PRENAŠALI SVOJE TRPLJENJE ZA ODREŠITEV:
ZA SVOJO DRUŽINO, ZA SORODNIKE, ZA REŠITEV PREDNIKOV, ZA GREŠNIKE CELEGA SVETA.
Jezus je naročil Favstini Kowalski naj razmišlja o Njegovem trpljenju in se bo dvignila nad vse, ki so ji povzročali trpljenje in bo prenašala tudi težko bolezen.
S PREMIŠLJANJEM JEZUSOVEGA TRPLJENJA, SE BO NAŠE TRPLJENJE ZDELO MAJHNO.
Glejte, če razmišljamo KAKO JE MARIJA TRPELA, KER JE SODELOVALA PRI ODREŠENJU SVETA.
Bila je zaročena z Jožefom. Zaročenci niso živeli skupaj. V začetku nosečnosti je šla Marija k teti Elizabeti pomagat.
Pri teti Elizabeti je ostala tri mesece. V času zaroke zaročenca nista živela skupaj.
Ko je Marija prišla od tete je bila že v četrtem mesecu nosečnosti, kar je že možno opaziti.
SI ZAMISLITE V KAKEM TEŽKEM POLOŽAJU SE JE ZNAŠLA. MARIJO BI LAHKO KAMNALI.
V TISTEM ČASU JE VELJALA ZAPOVED: 5 Mojzes 22,23-24
3 Če je dekle, devica, zaročena možu, pa jo kdo sreča in leži pri njej, 24 oba pripeljite k vratom tistega mesta in ju posujte s kamenjem, da umreta; dekle zato, ker v mestu ni vpila, moškega pa zato, ker je onečastil ženo svojega bližnjega. Tako odpravi zlo iz svoje srede!
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
Župnija Sveta Magdalena Maribor piše takole:
Mt 1,18-24
VELIKA SKRIVNOST
Zadnja nedelja pred božičem nam v ospredje postavi skromnega, poštenega in pravičnega moža sv. Jožefa. Ko izve, da je njegova zaročenka Marija noseča, kljub temu da nista imela telesnih stikov, je v veliki zagati.
Kaj storiti?
Dobro je poznal judovske zakone, da nosečnost pred poroko ni bila v skladu z zakonom o zakonski čistosti, zato bi morala biti kaznovana s smrtno kaznijo.
Ljubil je Marijo, zato je ni želel osramotiti, ampak jo je hotel na skrivaj odsloviti, prepričan, da Bog že ve kako in kaj. Jožef je bil mož vere, vedno odprt za Božje navdihe, zato mu položaj razjasni angel, ki se mu prikaže v spanju in mu reče: »Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi Marije, svoje žene; kar je spočela, je namreč od Svetega Duha!« Verjetno Jožef tega ni popolnoma razumel, vendar sporočilo angela ga potolaži in opogumi, da se skupaj z Marijo poda na pot, za katero ne ve, kaj prinaša.
Marijina nosečnost se ni zgodila zaradi človeškega odklona zapovedi, ampak zaradi Božje volje.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Bog sam se je tako rekoč »ponorčeval« iz zakona o zakonski čistosti in tako omogočil, da se je Mesija rodil med nami! Če bi Jožef ravnal v skladu z zahtevami takratnega zakona, bi moral Marijo obsoditi in morda bi jo kamenjali.
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
Toda Jožef, ker je bil pravičen, ni upošteval zahtev zakona o čistosti. Njegova pravičnost je bila večja. V njegovem srcu ni bilo samoljubja, zato je mogel iti preko vseh ovir. “Gospodov angel” mu je pomagal prepoznati Božji klic, ki bi ga ne mogel zaznati zgolj s človeškimi očmi. Ko se je Jožef zbudil iz spanja, je storil, kar mu je naročil angel. Sprejel je Marijo v svojo hišo. Matej je še poudaril, da Jožef z Marijo ni bil v nobenem odnosu in tako potrdil, da je Jezus rojen iz moči Svetega Duha.
Vsak človek je neizmerna skrivnost in zato nas lahko preseneti ravno takrat, ko smo mislili, da ga popolnoma poznamo. Zato je zelo pomembno, da svoje dvome rešujemo z molitvijo in prošnjo k Bogu, da nas on razsvetli in nam pomaga najti prave rešitve.
Nikoli ne vemo, v kakšni stiski je lahko oseba, ki jo dolžimo nezvestobe.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Jožef je šele po razsvetljenju od zgoraj razumel Marijino stisko in je storil vse, da bi vlogo Jezusovega krušnega očeta dobro opravil. Naj nam Božji blagoslov pomaga, da bomo sposobni s svojim življenjem oznanjati, da Jezus živi in nas vodi po poti v večno življenje.
JA, BOŽJE DELOVANJE JE NEOMEJENO. BOŽJA MODROST JE BOŽJA MODROST.
Človek, ki je usvarjeno bitje IMA ZELO ZELO OMEJEN POGLED, RAZUM, MIŠLJENJE.
Sveta Terezija se je spraševala- KAJ JE ČLOVEK BREZ BOGA? NIČLA!
SVETA MARIJA JE CELO ŽIVLJENJE TRPELA. NI BILA SLABA MATI, DA BI SE JI OTROK IZGUBIL, ko sta ga iskala z Jožefom.
VSE SE JE ODVIJALO PO BOŽJEM NAČRTU.
KOT NOSEČI ŽENI JI NOBEN ČLOVEK NI PONUDIL PROSTORA, V KATEREM BI NA TOPLEM RODILA OTROKA.
BOG OČE JE HOTEL PRIKAZATI IN POKAZATI ROJSTVO SVOJEGA SINA V SKRIVNOSTI, BREZ BLIŠČA.
MARIJA JE DOŽIVELA TUDI BEG V TUJINO. ZATO JE MATI MARIJA POMOČ BEGUNCEM.
Pazimo , kako se obnašamado do tujcev do beguncev, do ljudi različne barve kože, itd..VSAK ČLOVEK JE USTVARJEN OD BOGA, JE BOŽJI DAR, naj bo bel ali črn itd…
SONCE, KI GA JE BOG DAL SIJE NA PRAVIČNE IN KRIVIČNE, NA VERNE IN NEVERNE,. BOG NE DELA RAZLIKE. ZATO JE TUDI MI NE SMEMO.
Naj nadaljujem, SVETA MARIJA JE TRPELA CELO ŽIVLJENJE ZA ODREŠENJE SVETA.
NAJHUJŠE TRPLJENJE PA JE BILO, KO JE MARIJA GLEDALA KRIŽANJE, UMIRANJE SINA NA KRIŽU. TO SO POČELI LJUDJE, KI JIH JE NJEN SIN OZDRAVLJAL, REŠEVAL, KI SO MU VZKLIKALI HOZANA, MALO KASNEJE PA: “KRIŽAJ GA”.
Vsaki materi, ki ima pravo LJUBEZEN DO BOGA in s tem TUDI PRAVO LJUBEZEN DO OTROKA, SE JI TRGA SRCE, ČE NJEN OTROK TRPI.
Sveta Brigita Švedska v knjigi – NEBEŠKA RAZODETJA tudi opisuje kako je Marija povedala, kako je pod križem padla, ko so začeli zabijati žeblje v JEZUSOVO TELO.
BOG BI LAHKO IZBRAL ZA NAŠE ODREŠENJE, KI SMO GA IZGUBILI ZARADI GREHA ADAMA IN EVE, DRUGAČEN NAČIN ZA REŠITEV VSEH LJUDI- TUDI BREZ KRIŽANJA JEZUSA, VENDAR KAJ JE ČLOVEK BREZ TRPLJENJA?
Za judovski način izražanja je zelo nenavadno, da ni omenjen Jezusov oče. Za tem se morda skriva zlobno namigovanje, da je Jezus nezakonski, Marku razkriva, da je Jezusov oče sam Bog (prim. 8,38; 13,32; 14,36). – brat gl. op. k Mt 12,46.
KAKO NAM MOLITEV LAHKO POMAGA, DA SE VRNEMO K BOGU (Aleteia, 07/04/24)
PREK MOLITVE PREPOZNAVAMO SVOJE GREHE IN SLABOSTI TER V SEBI ZNOVA OBUDIMO ŽELJO, DA BI SE VRNILI K IZVIRU VSEH STVARI NA TEM SVETU
Kadar molimo, bi seveda morali prepoznati lastno nezadostnost in potrebo, da se zanašamo na Boga. S pomočjo molitve bi morali ozavestiti svojo odvisnost in priznati svojo vlogo zemeljskih bitij.
Katekizem Katoliške cerkve ta vidik molitve pojasnjuje, ko opisuje prošnjo:
Razni izrazi za prošnjo imajo v Novi zavezi bogate odtenke: prositi, moledovati, z vztrajnostjo klicati, klicati na pomoč, vpiti, kričati in celo “bojevati se v molitvah”. A najbolj navadna oblika te molitve – ker je najbolj spontana – je prošnja: prav s prosilno molitvijo izražamo zavest svoje povezanosti z Bogom: kot ustvarjena bitja nismo ne svoj izvor ne gospodarji nad nadlogami ne svoj zadnji cilj, temveč se tudi, grešniki, kakršni smo – to vemo kot kristjani – odvračamo od svojega Očeta. Prošnja je že vračanje k njemu. (KKC 2629)
To je eden izmed razlogov, zakaj je molitev za življenje kristjana tako pomembna. Molitev nas postavlja v položaj, v katerem smo pripravljeni popraviti svoj odnos z Bogom.
Prosilne molitve, še posebej če jih molimo z vero, poudarjajo ta odnos in imajo moč, da nas pripeljejo nazaj k Bogu, kadar zaidemo s poti.
Če smo se za nekaj časa oddaljili od Boga, moramo najprej preprosto moliti. Ko molimo, povabimo Boga v svoje življenje in ga priznamo za svojega Stvarnika.
Povzeto po: https://si.aleteia.org/2024/04/07/kako-nam-molitev-lahko-pomaga-da-se-vrnemo-k-bogu
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!