Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…
Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.
| Cookie | Duration | Description |
|---|---|---|
| cookielawinfo-checkbox-analytics | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics". |
| cookielawinfo-checkbox-functional | 11 months | The cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional". |
| cookielawinfo-checkbox-necessary | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary". |
| cookielawinfo-checkbox-others | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other. |
| cookielawinfo-checkbox-performance | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance". |
| viewed_cookie_policy | 11 months | The cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data. |
MOLIMO K SVETEMU DUHU ZA DAR RAZLOČEVANJA
V NJEGOVI LUČI:
Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
prenovil boš obličje zemlje.
Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
vselej radi sprejemali njegove spodbude.
Po Kristusu našem Gospodu. Amen.
V razmislek:
RAZLOČEVANJE IN VSAKDANJA DUHOVNOST
https://jezuiti.si/duhovnost/razlocevanje-in-vsakdanja-duhovnost/
MOLIMO: PRIDI, SVETI DUH …
JEZUS OSTRO OPOZORI PETRA; KAR PETER ZAGOVARJA JE ČLOVEŠKO MIŠLJENJE……,
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
Peter po Božjem razodetju spozna in izpove, da Jezus ni zgolj prerok, ampak obljubljeni Mesija, Izraelov rešitelj. Jezus to potrdi (v. 13–20). Takoj zatem pa začne učencem govoriti, da ga čakajo težave, trpljenje in smrt (v. 21). Kakšen Mesija neki je to? Ali ne bo Mesija, zdaj ko je končno prišel, opravil z Božjimi sovražniki – se pravi uničil Rimljane, odstavil krivične verske voditelje, ki so si prisvojili duhovno oblast, in vpeljal Božji red in mir?
Kaj je zdaj z Jezusom, da govori o porazu, o križu? Se pravi, da ga bodo Rimljani usmrtili. Zakaj?! Kakšen nesmisel! Ali ni Božje ljudstvo pretrpelo že dovolj? Takšne misli so verjetno šinile v glavo Petru, in on jih je – v skladu s svojim značajem – izrekel tudi naglas (v. 22).
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
Sledi oster ukor: Jezus opozori Petra, da zdaj (takoj po tem, ko ga je razsvetlil Bog!) prek njega govori satan! To, kar zdaj zagovarja Peter, je človeško mišljenje – človeško v smislu »starega človeka«, ki je popolnoma odtujen in sovražen Bogu (v. 23).
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Nato Jezus povabi Petra in vse učence, da začnejo razmišljati po Božje: »Če hoče kdo iti za menoj, naj zataji sebe, pobere svoj križ in mi sledi. (Življenje Božjega Sina in Božjih otrok, Matjaž Črnivec ).
PO MILOSTIH SVETE MAŠE SI OBVAROVAN MNOGIH TEŽAV IN NESREČ, KI BI TE SICER PRIZADELE
Več o tem na: Razlaga svete mašne daritve – sedeminsedemdeset milosti, ki jih prejemamo, kadar smo zbrano
in pobožno pri sveti maši. (p. Martin von Cochen)
http://www.molitev.net/milosti-pri-masi.html
Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
NA PREJEM SVETEGA OBHAJILA SE PRIPRAVITE S TO MOLITVIJO VESELJA IN HVALEŽNOSTI (Aleteia, 30/05/20)
TEMELJITO PRIPRAVITE SVOJE SRCE NA DAR, KI GA BOSTE PREJELI OD JEZUSA
Včasih se nam zdi nekaj povsem samoumevnega, da lahko prejemamo sveto obhajilo in se vsako nedeljo ali celo vsak dan udeležimo svete maše. Ko pa to ni mogoče, kot se je nedavno zgodilo zaradi zaprtja cerkva v boju proti širjenju okužb s koronavirusom, morda končno spoznamo, kako velik dar je sveta evharistija.
Na prejem svetega obhajila se moramo vedno primerno pripraviti. Poleg tega, da poiščemo čim prejšnjo možnost za spoved in se eno uro pred mašo postimo, bi morali nanj pripraviti tudi svoja srca, z molitvijo veselja in hvaležnosti.
Ponujamo vam primer takšne molitve, ki nas spominja na lepoto svetega obhajila in vnovične združitve z ljubim Jezusom.
Ljubeči Oče, prihajam k Tebi in se zaupljivo zatekam v Tvoje naročje, polno Tvoje najslajše ljubezni in usmiljenja.
Upam, Gospod, da me ne boš nikoli ločil od svoje Navzočnosti, ti, ki nas tako ljubeče vabiš k sebi, rekoč, pridite k meni vsi, utrujeni in obteženi, in jaz vas bom poživil. Glej, prihajam, Gospod, sprejmi me v skladu s svojo besedo, in živel bom; ne odvzemi mi tega upanja.
Sprejmi, Gospod, moje srce kot žgalno daritev; vsega se ti darujem: darujem ti svoje oči, da bi gledale le tebe in vse stvari v tebi; darujem ti svoja ušesa, da bi prisluhnil tvoji Besedi; darujem ti svoja usta, ustnice in jezik, da te bodo hvalili ter ves dan prepevali o tvoji slavi in mogočnosti; darujem ti svoje roke, naj bodo v molitvi ves čas iztegnjene k tebi, ki si v nebesih, ali pa v darovanju miloščine ubogim, in naj izpolnjujejo tvojo voljo; darujem ti svoje noge, da jih boš vodil po poti miru; darujem ti vse svoje ude, da bodo govorili: Gospod, kdo je kakor ti?
Blagoslovi, Gospod, mojo dušo, in vse, kar je v meni, naj blagoslavlja Tvoje presveto ime: blagoslovi mojo dušo, Gospod, in ne pozabi na svojo dobroto. Vse zemeljske stvari, ki jih imam, darujem tebi, kajti le v tebi premorem vse; odrekam se sebi, kajti ves sem tvoj; živim, vendar ne jaz, pač pa ti, Jezus, živiš v meni. Ljubim te z vsem srcem, z vso dušo in z vso močjo. Amen.
Povzeto po: https://si.aleteia.org/2020/05/30/na-prejem-svetega-obhajila-se-pripravite-s-to-molitvijo-veselja-in-hvaleznosti
BOŽJE USMILJENJE, NEIZMERNO V ZAKRAMENTU EVHARISTIJE IN DUHOVNIŠTVA, ZAUPAMO VATE!
Preberite še:
KAKO SE POVEZATI Z JEZUSOM, ČE NE MORETE PREJETI SVETEGA OBHAJILA
https://si.aleteia.org/2020/03/13/kako-se-povezati-z-jezusom-ce-ne-morete-prejeti-svetega-obhajila
V OBHAJANJE SVETE MAŠE VKLJUČUJMO TUDI VSE NAŠE MOLITVE
ZA TRPEČE SESTRE IN BRATE.
PROŠNJE ZA MOLITEV: http://www.molitev.net/skupaj-molimo.html
BOŽJE USMILJENJE, KI SI NAM DALO PRESVETO DEVICO MARIJO
ZA MATER USMILJENJA, ZAUPAMO VATE!
BOGU HVALA za vse zveste molilke in molilce na tej spletni strani! V sodelovanju z BOŽJO MILOSTJO zelo prispevate k temu, da nobena od iskrenih in ponižnih molitev za trpeče sestre in brate ni izgubljena, ampak je vedno – tako ali drugače – vključena v ODREŠENJSKI NAČRT, ki ga ima naš ODREŠENIK JEZUS KRISTUS prav z vsakim človekom na tem svetu. Človekovi svobodni volji pa je prepuščeno, da sodelovanje z BOŽJO MILOSTJO sprejme ali zavrne.
SLAVA TEBI, GOSPOD JEZUS, TI SI NAŠ ODREŠENIK! HVALA TI ZA VSE, KAR NAM NENEHNO PODARJAŠ NA PRIPROŠNJO PRESVETE DEVICE MARIJE IN VSEH SVETNIKOV!
JEZUS JE REKEL, DA KDOR VERUJE BO OPRAVLJAL DELA, KI JIH JE ON IN ŠE VEČJA…….Janez 14, 12
2 Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje vame, bo dela, ki jih jaz opravljam, tudi sam opravljal, in še večja kot ta bo opravljal, ker grem jaz k Očetu. Janez 14, 12
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
BOG JE RAZKRIL NAČRT O UPODOBITVI ČLOVEKA PO SVOJEM SINU, NAPISAN JE V SVETEM PISMU:
29 Kajti tiste, ki jih je že vnaprej poznal, je tudi vnaprej določil, naj bodo skladni s podobo njegovega Sina, da bi bil ta prvorojenec med mnogimi brati. Rimljanom 8,29
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
2 Korinčanom 3,18
8 Vsi mi, ki z odgrnjenim obrazom motrimo Gospodovo veličastvo – kakor bi odsevalo v ogledalu –, se spreminjamo v isto podobo, iz veličastva v veličastvo, prav kakor od Gospoda, Duha. 2 Korinčanom 3,18
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
PREOBRAZBE V KRISTUSA, KI JE EDINSTVENA V VSAKEM POSAMEZNIKU, NE MORE NADOMESTITI NOBENA KREPOST, NOBEN DOSEŽEK
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Po zakramentih in po molitvi vse bolj združujemo naše misli z mislimi Boga, tako da se bo nekega dne srce prepustilo in bomo izkusili nekaj čudovitega: občutili bomo isto kot Jezus Kristus, zato ne bo več delitve med vero, mišljenjem in srcem.
Postopoma se bomo zedinili z Njim, če bomo ohranjali komunikacijo, če bomo molili. V Jezusovi osebi je vse eno, spojena sta glava in srce, notranje in zunanje življenje, delo in molitev, ljubezen do Boga in ljubezen do bližnjega. Po izjavah svetnikov ta edinost pomeni “rojstvo Božjega Sina v naši duši”. On je v nas.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
Apostol Pavel pravi, da se je On želel “izoblikovati”[4] v vsakem izmed nas.
To oblikovanje drugega Kristusa v vsakem verniku, ta Gospodov prihod v dušo, to rojstvo Kristusa v nas povzema vse namene in cilje, tako da se vsi ostali nameni in cilji našega bivanja sesujejo v prah, vse drugo, po čemer smo hlepeli in kar smo si želeli, praktično izgine, če verjamemo in resnično pripravimo ta unum necessarium[5], to, kar je edino potrebno. Nobeno dejanje, nobeno prizadevanje, noben apostolski napor, nobeno človekovo delo ne izpolni našega klica, če nas prek Kristusa ne zavzame svetost samega Boga.
To je najpomembnejše in odločilno zame, za celotno Cerkev in ves svet.
Te preobrazbe v Kristusa, ki je edinstvena v vsakem posamezniku, ne more nadomestiti nobena krepost, noben dosežek.
Nikar se ne varajmo: zgolj ta zveza lastne osebe in osebnosti Jezusa Kristusa je lahko središče vseh naših misli, gonilo vseh naših obveznosti, namen vseh naših ciljev, od najbolj vzvišenih do najbolj skromnih. Doseči to “čutenje z njegovimi občutki”, o katerem govori apostol Pavel, tako da vsak izmed nas misli le to, kar misli Kristus, želi samo to, kar želi On, se trudi doseči to, kar se trudi doseči On, ljubi samo to, kar ljubi On.
Sentite in vobis quod et in Christo Iesu[6], naj bo v vas torej isto občutje, ki je bilo tudi v Kristusu Jezusu. Kdo je gospodar tvojih občutkov? Mar niso vera, razum in volja veliko pomembnejši od občutka?
A občutek je nekaj zelo človeškega. Ko nekaj občutimo, je to za nas nekaj najbolj resničnega, najbolj iskrenega. Je prepovedano čutiti, kar čuti Kristus? Ravno nasprotno! Spontano občutiti isto kot Jezus Kristus je ideal, je nekaj najbolj čudovitega!
Zagotovo je pomembnejša vera, pomembno je, da razmišljamo kot kristjani, da so v nas krščanska hotenja. A kdo bi si ne želel, da njegovo srce bije z Jezusovim srcem? Če pomislimo na svetniške like, vidimo, da ne le trdno verujejo, temveč da tudi v vseh zadevah razmišljajo resnično po krščansko, da z vso svojo močjo in vso voljo želijo tisto, kar želi Jezus. Pri vseh velikih svetnikih lahko vedno vidimo, kako njihovo srce bije in odmeva s srcem Jezusa Kristusa.
Trdno verjamem, da po zakramentih in po molitvi vse bolj združujemo naše misli z mislimi Boga, tako da se bo nekega dne srce prepustilo in bomo izkusili nekaj čudovitega: občutili bomo isto kot Jezus Kristus, zato ne bo več delitve med vero, mišljenjem in srcem. Postopoma se bomo zedinili z Njim, če bomo ohranjali komunikacijo, če bomo molili. V Jezusovi osebi je vse eno, spojena sta glava in srce, notranje in zunanje življenje, delo in molitev, ljubezen do Boga in ljubezen do bližnjega. Po izjavah svetnikov ta edinost pomeni “rojstvo Božjega Sina v naši duši”. On je v nas.
Apostol Pavel pravi, da “ga je osvojil”[7] Jezus Kristus, ta Jezus, ki je torej vse v vsem. Tako lahko skupaj s sv. Frančiškom Asiškim rečemo: “Ti, moj Bog in moje vse. Ti si moje vse.”
Kako silno je hrepenenje, ki se zgane v naši duši! To je hrepenenje, ki je bilo značilno za vse velike osebnosti stare zaveze. Pričakovali so Gospodov prihod. Niso vedeli natančno, kje se bo to zgodilo, vendar so hrepeneli po njem, si ga želeli. Starozavezni preroki so zbudili prav to željo v božjem ljudstvu in jo nenehno hranili. Modri Salomon je dosegel modrost, ker si je je želel, kot je zapisano v Svetem pismu: “Ker si prosil za to (…), glej, bom storil po tvoji besedi.”[8] To je že bila neke vrste prisotnost Boga med ljudmi: modrost z višav se je preobrazila v modrost človeka.
Daniel, eden od največjih prerokov, si je želel mnogo stvari, imel je velike želje. Zato mu je Bog dal umljivost in spoznanje pri njegovih zadolžitvah. Kralj David zapiše v svojih spevih na več mestih: “Kakor hrepeni jelen po potokih voda, tako hrepeni moja duša po tebi, o Bog.”[9] Ali na drugem mestu: “Mojo dušo žeja po tebi kakor izčrpano deželo.”[10] In Kristus je prišel ter nas odžejal. Hkrati pa je — po njegovih lastnih besedah — prinesel na zemljo ogenj in želel si je, da bi se ta ogenj razširil po vsej zemlji.[11] Na Gori blagrov je Jezus razglašal: “Blagor lačnim in žejnim pravičnosti,”[12] in ves njegov čas bivanja na tem svetu je hrepenel po zadnji večerji, pri kateri se je popolnoma izročil ljudem do konca sveta: “Srčno sem želel jesti z vami to pashalno večerjo, preden bom trpel.”[13] Nazadnje je na križu zopet rekel: “Žejen sem,”[14] in tako je umrl. Ni hoje za Kristusom in ni svetosti, če nismo deležni te žeje. Kajti ljubezen, ki je vse odrešila, mora biti ljubezen z vsem našim mišljenjem, z vsem našim srcem in z vso našo močjo. Kdo ima takšno ljubezen?
Véliki cerkveni učitelj Tomaž Akvinski nam bo pojasnil nekaj, kar rad ponavljam v tolažbo sebi in tistim, ki me poslušajo: na tem svetu lahko o zemeljskih dobrinah rečemo, da je med željo in posedovanjem vrzel. Lahko si strastno želim nečesa materialnega, a med to željo in lastnino zeva prepad. Drugače pa je z duhovnimi dobrinami: tisti, ki si jih zares želijo, so jih že pridobili.
Če si zares želim ljubiti Boga, sem ga že začel ljubiti, ker ta želja po ljubezni dokazuje, da že ljubim; Bog je namreč prav tak, kot ga opisujejo Psalmi: “Zaradi nasilja nad nesrečnimi, zaradi vzdihovanja ubogih se bom zdaj vzdignil, govori Gospod, naklonil bom rešitev njemu, ki si jo želi.”[15] Ob tem najdemo mir, pa tudi nek večni nemir. Zato nam sv. Terezija Avilska svetuje, naj ne omejujemo, potlačimo ali zatremo željá. Prav tako nas opominja sv. Katarina Sienska: “Odpri usta, ki gorijo od svete želje!”
Sv. Jožefmarija nam je vedno govoril, da moramo biti ljudje velikih želja, kot je bil on vse od otroštva, ko si je še skoraj kot otrok vedno znova z izmišljeno melodijo popeval Jezusove besede: “Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kako želim, da bi se že razplamtel!” Vse svoje življenje je ponavljal: “Naj spregledam Gospod, naj spregledam! To ne pomeni le, da prepoznam tvojo voljo, temveč da vidim tebe osebno!” Iskal ga je vsepovsod, v vseh stvareh, videti ga je hotel v vseh situacijah in vseh osebah. Molitev, ki je želja po “nenehni molitvi”[16], je točno ta nenehna želja. Ko si želimo, mólimo. Ko ta želja zamre, zamre tudi molitev v grlu.
Sveti Avguštin takole zapiše v znani homiliji Ante Te omne desiderium meum, ki je komentar in interpretacija ene od vrstic iz Psalmov: “Gospod, pred teboj je vse moje hrepenenje.”[17] Pred Teboj. Ne pred ljudmi, ki vsega tega ne morejo razumeti. Če zahrepeniš po Njem, potem ti bo On to poplačal, Oče, ki vidi na skrivnem. Tvoje hrepenenje je tvoja molitev. Če to hrepenenje gori brez prestanka, bo tudi tvoja molitev nenehna. Apostol Pavel namreč ni rekel zaman: “Neprenehoma molite!”[18]
Kot pravi sv. Avguštin, ne moremo vedno klečati v cerkvi in stegovati rok. Obstaja pa način, kako lahko neprenehoma molimo, in to je tisto, kar iščemo. Kakršnokoli že je tvoje opravilo, če hrepeniš po Bogu, potem nenehno moliš. Če nočeš nehati moliti, ne nehaj hrepeneti!
Tukaj je advent, da bi znova zbudil to hrepenenje, da bi pregnal malodušje, da bi znova vzbudil upanje, da bi ponovno vžgal hrepenenje po Bogu, da bi okrepil klecava kolena. Advent bomo torej doživljali, kolikor bomo zadovoljili to hrepenenje, to voljo, da bi utripali skupaj z Božjim srcem, da bi ponovno zaživeli. Ali bolje rečeno: advent je čas, da začutimo eno samo hrepenenje: da se Kristus rodi v meni, da bi bil kot On. Vse ostalo bo izginilo iz moje glave in mojih rok. Tedaj ne bom več obremenjen z osebami, stvarmi ali okoliščinami, temveč bom resnično ubog v duhu. Morda bom začutil samoto in bo moja molitev postala skoraj klic v noči. A ravno ponoči, v mrazu in samoti je prišel Kristus na svet.
Le sprejeti moramo to hrepenenje, pa bomo sprejeli tudi Njega. Ko se bo rodil Otrok, bo prišlo veselje in On bo po meni in v meni nadaljeval svoje odrešilno delo v svetu. Zato vse želje adventnega časa povzema ta stavek, klic v bogoslužju: “Pridi Gospod, nikar se ne múdi!”
Če nas bo doletela ta sreča, da bomo imeli Jezusa v središču svojega srca, bomo ponovili tudi besede dveh učencev, ki sta šla v Emavs: “Ostani z nama, kajti proti večeru gre in dan se je že nagnil.”[19]
Razumljivo je, da v tem času upanja in hrepenenja mislimo na Marijo. Njena drža je bila preprosta: “Glej, Gospodova služabnica sem, zgôdi se mi po tvoji besedi! In Beseda se je v meni učlovečila.”[20]
Prosimo Marijo, naj nas nauči te drže, tega hrepenenja, pa se bo Gospod rodil tudi v naših srcih.
https://opusdei.org/sl-si/article/e-knjiga-hrepenenje-po-bogu/
POSLUŠAJMO BOŽJO BESEDO IN ŽIVIMO V NJENI MOČI
KRISTUSOVA BESEDA NAJ BOGATO PREBIVA MED VAMI. V VSEJ MODROSTI SE MED
SEBOJ POUČUJTE IN SPODBUJAJTE. S PSALMI, HVALNICAMI IN DUHOVNIMI PESMIMI
V SVOJIH SRCIH HVALEŽNO PREPEVAJTE BOGU. (Kol 3,16)
Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=3&zf=2108&t=5#Darovi+Duha
SLAVA TEBI, JEZUS, TI SI VELIČASTVO NEIZMERNEGA BOŽJEGA USMILJENJA!
SLAVIMO GOSPODA Z VSEM SRCEM!
Gospod, slavil te bom z vsem svojim srcem,
pripovedoval bom o vseh tvojih čudovitih delih.
V tebi se bom veselil in ukal,
opeval bom tvoje ime, Najvišji.
Ko se moji sovražniki obrnejo nazaj,
se spotaknejo in izginejo izpred tvojega obličja.
Zakaj ti si branil mojo pravico in sodbo,
si sédel na prestol, pravični sodnik.
Psalm 9, 2-5
https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Psalm+9%2C+2%965&id13=1&pos=0&set=2&l=sl
V razmislek še:
ČE ŽELITE BITI VES DAN VESELI, GA ZAČNITE TAKOLE …
https://si.aleteia.org/2018/07/08/ce-zelite-biti-ves-dan-veseli-zacnite-dan-takole
Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
OTROCI MOJI, NE UPIRAJTE SE LJUBEZNI MOJEGA SINA
Dragi otroci! Znova vas materinsko kličem, ne bodite trdih src. Ne zapirajte oči pred opomini, ki vam jih iz ljubezni pošilja nebeški Oče. Ali tudi vi Njega ljubite nad vse? Ali se kesate, ker pogosto pozabljate, da je nebeški Oče iz svoje velike ljubezni poslal svojega Sina, da nas odkupi s Križem? Ali se kesate, ker še ne sprejemate sporočila?
Otroci moji, ne upirajte se ljubezni mojega Sina. Ne upirajte se upanju in miru. Ob vaši molitvi in postu bo moj Sin s svojim Križem odgnal temo, ki vas želi obkrožiti in vam zavladati. Dal vam bo moč za novo življenje. S tem, da ga živite po mojemu Sinu, boste blagoslov in upanje vsem tistim grešnim, ki tavajo v temi greha.
Otroci moji, bdite! Jaz, kot Mati, bdim z vami. Posebno molim in bdim nad tistimi, ki jih je moj Sin poklical, da vam bodo nosilci luči, nosilci upanja – za vaše pastirje. Hvala vam!
Sporočilo Kraljice miru po vidkinji Mirjani Dragičević, 2. marec 2013
https://www.mladifest.com/medjugorje/obvestila/spor2.htm
Marija, Kraljica miru, prosi za nas!
MOLIMO: POZDRAVLJENA, KRALJICA
Pozdravljena, Kraljica, mati usmiljenja,
življenje, veselje in upanje naše, pozdravljena!
K tebi vpijemo izgnani Evini otroci,
k tebi zdihujemo, žalostni in objokani v tej solzni dolini.
Obrni torej, naša pomočnica, svoje milostljive oči v nas
in pokaži nam po tem izgnanstvu Jezusa, blagoslovljeni sad svojega telesa.
O milostljiva, o dobrotljiva, o sladka Devica Marija!
KRALJICA, MATI USMILJENJA, PROSI ZA NAS!
S trdnim zaupanjem se obrnimo na ODREŠENIKA JEZUSA KRISTUSA in SVETO DEVICO MARIJO, še zlasti pri obhajanju SVETE EVHARISTIJE. Ponižno ju prosimo za potrebne milosti za trpeče sestre in brate po namenih, ki so jih v prošnjah za molitev zapisali prosilci Božjih milosti na:
http://www.molitev.net/skupaj-molimo.html
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
Sveti Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!
SVOJE MISLI USKLADI Z BOGOM
VERNIKI POSTANEJO NOVA STVARITEV V KRISTUSU Z NOVIM UMOM (2. Korinčanom 5,17) ,
Obstaja mnogo stvari, ki jih smatramo kot samoumevne – pomembne med temi so naše misli. Konec koncev so vedno z nami, ampak redko se zaustavimo, da bi pretehtali, ali mislimo prav. Poleg tega, kako naj sploh vemo, kaj je prav? Kaj je merilo za preverjanje misli?
Edini gotov način za preverjanje, če prav razmišljamo, je to, da naše misli kolikor se dá uskladimo z absolutno resnico. In le-to najdemo v Svetem pismu.
Če sprejemamo odločitve na podlagi laži ali napačnega razmišljanja, to vpliva na vsak del naših življenj. Odkar smo rojeni, se naše misli programirajo preko tega, kar doživimo in kar smo poučeni. V vsem tem so zagotovo dobre stvari, vendar smo lahko skozi čas razvili miselne vzorce, ki ovirajo naša življenja, ker niso temeljeni na resnici.
Jezus je rekel: »Če ostanete v moji besedi, ste resnično moji učenci. In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.« (Janez 8,31-32). V nadaljevanju je pojasnil tudi, da »vsak, kdor dela greh, je suženj greha« (8,34). Ker smo ljudje rojeni z grešno naravo, ki je sovražna do Boga, je naš um pokvarjen in izprijen, in to vpliva na vsako področje naših življenj. Našemu lastnemu umovanju ne moremo zaupati. Zato, poglejmo, kaj Sveto pismo pravi o umu.
Najprej, um neverujočih je zatemnjen. To ne pomeni, da osebi primanjkuje inteligenca, ampak da ne more razumeti Božjih stvari, ker te razumemo le duhovno (1. Korinčanom 2,14). Vsi, ki zavračajo resnico o Bogu, ki jo je Bog naredil očitno v njih samih in po vsem svojem stvarstvu, postanejo prazni v svojih mislih in predvidevanjih, četudi trdijo, da so modri (Rimljanom 1,18-22).
Še več, ljudje brez Kristusa nimajo moči nad grehom. Čeprav večina ljudi niso tako slabi, kot bi lahko bili, njihova grešna narava kvari njihove motive, tako da so vsa njihova dobra dela v Božjih očeh kot umazana oblačila. Povrhu vsega pa jih hudič neprestano zapeljuje in prevara s posvetnimi željami in težnjami, za katere nimajo obrambe. Toda, v Jezusu Kristusu je upanje!
Drugič, verniki postanejo nova stvaritev v Kristusu z novim umom (2. Korinčanom 5,17). Ko začnemo verovati v Jezusa, se pokesamo grehov in ga sprejmemo kot Rešitelja in Gospoda, nam je podarjena nova narava, ki se nagiba k Bogu. Nikoli več ne bomo oseba, ki smo bili nekoč, ker sedaj v nas živi Sveti Duh. Čeprav se še naprej borimo z grehom, sedaj imamo moč biti poslušni Bogu, zato se več ne vdajamo našim naravnim težnjam.
Biti novo stvarstvo v Kristusu zadeva tudi naš um (1. Korinčanom 2,15-16). Sedaj lahko razumemo Božje stvari; vendar Bog ne spremeni v trenutku našega načina mišljenja. To je proces, v katerem imamo mi svojo vlogo. Po odrešenju nas še vedno lahko ovirajo napačni vzorci mišljenja, stare navade, posvetni pogledi in pokvarjen karakter, toda Bog je priskrbel, kar potrebujemo za transformacijo – Njegovo Besedo. Ko nadaljujemo svojo pot po Božji besedi, kakor je rekel Jezus, takrat bomo spoznali resnico in bomo svobodni od napačnega mišljenja, kot tudi od grešnega obnašanja.
Tretjič, brez obnovljenega uma bo kristjan razmišljal kakor svet.
Nekateri verniki so izmučeni zaradi svojega truda, da bi premagali greh. Problem je v tem, da delajo na zunanjih stvareh, niso pa naslovili notranji problem – svoje mišljenje. Edini način, da premagamo uničujoče vzorce razmišljanja in prevare je mišljenje po Božji besedi.
Rimljanom 12,2 pravi: »In nikar se ne prilagajajte temu svetu, ampak se tako preobražajte z obnovo svojega uma, …« Kristus nas kliče, naj prenehamo privzemati vrednote, filozofije in ideje sveta okrog nas in kulture, ker Bog dela v našem življenju, da bi nas naredil podobne sebi. In vse to se začne v našem umu (Rimljanom 8,29).
Vsakokrat, ko bereš Sveto pismo, Bog ponovno programira tvoj um z resnico, da si lahko svoboden od starih vzorcev mišljenja in začneš misliti prav. Rezultat je življenje, ki je izpolnjeno z zaupanjem v Gospoda in z zmago nad grehom.
Ukvarjanje s Svetim pismom je osebna nujnost.
Hkrati je to ključna funkcija cerkve. Ne samo, da morajo pastorji zvesto poučevati Božjo besedo (2. Timotej 2,15), ampak verniki morajo opominjati drug drugega o njeni koristni vsebini: »Kristusova beseda naj bogato prebiva med vami. V vsej modrosti se med seboj poučujte in spodbujajte. S psalmi, hvalnicami in duhovnimi pesmimi v svojih srcih hvaležno prepevajte Bogu.« (Kološanom 3,16). Ko shranjuješ v svojem srcu Božjo besedo in jo govoriš v življenja drugih, je možna mogočna transformacija.
Če se boš vztrajno ukvarjal s Svetim pismom, boš odkril ne samo, da te osvobodi, temveč prinaša užitek tvoji duši, modrost tvojemu umu in blagoslov tistim, s katerimi jo boš delil.
https://bcms.si/2019-10-28/svoje-misli-uskladi-z-bogom/
MI PA IMAMO KRISTUSOV UM, 1 Korinčanom 2,14-16
14 Duševni človek ne sprejema tega, kar prihaja iz Božjega Duha. Zanj je to norost in tega ne more spoznati, ker se to presoja duhovno. 15 Duhovni človek pa presoja vse, medtem ko njega ne presoja nihče.
16 Kdo je namreč spoznal Gospodov um,
da bi njega učil?
Mi pa imamo Kristusov um.1 Korinčanom 2,14-16