Nasvet

Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…


Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

9.485 Responses to Nasvet

  1. janez says:

    MOLITEV ZA VSE BOLNE
    Gospod Bog prosim Te Pomagaj našim bratom in sestram v Kristusu, ki so zboleli in jih zdravijo zdravniki in trpijo zaradi raznih bolezni in Te molijo za ozdravitev. Tudi Jezus je ozdravil mnoge bolnike, ki so verjeli v Boga in ga prosili ozdravitve. Podari prosim njim in vsem njihpvim svojcem Milost, Upanje, Tolažbo in Moč, da bodo bolniki z Božjo Pomočjo in Vero v ozdravitev vztrajali v zahtevnih ter dolgotrajnih terapijah ter s Božjo Pomočjo in Milostjo preboleli bolezni in operacije in da bo po uspešnih terapijah po Božji Milosti Ozdraveli.

    Prosim pomagaj, da bodo vsi bolniki disciplinirani, se držali zdravstvenih terapij in dobro sodelovali z zdravniki in upoštevali vsa njihova navodila in zahteve glede zdravljenja, operativnih posegov in drugih postopkov zdravljenja raznih bolezni. Gospod prosim utrdi bolnikom in svojcem Upanje na uspešo zdravljenje in terapijo in Vero Vate Gospod ter v to, da jim boš pomagal in jih Ozdravil. Prosim Jezus pošlji Moč Svetega Duha, da bo sprožil v telesih bolnikov vse zdravilne sile in procese zdravljenja bolezni. Prosim te Gospod navdihni vse zdravstveno osebje in zdravnike ter terapevte, da bodo bolezen bolnikov s Tvojim blagoslovom in Vodstvom pravilno diagnosticirali in pravilno zdravili ter bolnike uspešno ozdravili. Božje Usmiljenje, Božja Dobrota, Božje Ljubezen, Božja čudežna pomoč in ozdravitev prosim čudežno posreduj in pomagaj vsem bolnikom, da se bo njihovo zdravje postopno izboljševalo in da bodo postopno okrevali in ozdraveli.

    V tebe Verjemo in Zaupamo Gospod, ki si mnoge bolne na Zemlji, ko si bil pri nas, čudežno Ozdravil na duši in na telesu ter izgnal iz ubogih ljudi hudobce. Po Kristusu našem Gospodu, ki Živiš in Kraljuješ Vekomaj. Hvala Gospod. Ljubim te Gospod, ki nam daješ Moč, Ljubezen in Milost Božjega Miru ter Odrešenje za naše grehe. Goreče in na kolenih Te prosimo Gospod Jezus, da nam pomagaš in zaustaviš širjenje epidemij, koronavirusa in drugih bolezni ter ozdraviš vse, ki so zboleli za koronavirusom in drugimi boleznimi. Božja Milost in Ljubezen pridi in nam pomagaj, da se rešimo. Amen. Janez

    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, Vate zaupamo.
    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, Vate zaupamo.
    Božje usmiljenje, upanje tistim, ki obupavajo, Vate zaupamo.
    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, Vate zaupamo.
    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, Vate zaupamo.

    Sirah 34,17: On dviga duha, razsvetljuje oči, daje zdravje, življenje in blagoslov.

  2. Hvala says:

    JEZUS JE REKEL: PROSITE IN VAM BO DANO, IŠČITE …… Matej 7,7

    PROSITE, IŠČITE, TRKAJTE

    7 »Prosíte in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo! Matej 7,7

    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    NIKOLI NE PRENEHAJMO MOLITI-BOGA PROSITI ZA MILOSTI, GA ISKATI …………………

    SVETA MONIKA JE MOLILA VEČ KOT 25 let, DA JE IZPROSILA SINU MILOST SPREOBRNJENJA.

    TUDI, KO SE PO MOLITVI ZAČNEJO ŠE SLABŠATI STVARI, NE ODNEHAJTE, SAMO PROSITE, NE GLEDE NA NAVIDEZNO ZAVRNITEV.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    VZRAJATI, VZTRAJATI, …VZRAJNOST JE POPLAČANA.

  3. Hvala says:

    KRŠČANSKA PONIŽNOST-POPOLNOMA ZAUPATI BOGU

    Pri njih dobimo še en pomemben nauk, ki ga je papež strnil v besedo »ponižnost«. »Sirota in vdova sta namreč ponižni v pravem pomenu besede, sta tisti, ki vse upanje polagata v Gospoda in ne vase, središče življenja sta prenesli na Boga: ne zanašata se na svoje moči, ampak na Njega, ki skrbi zanju. Tisti, ki zavračajo vsakršno domnevo o samozadostnosti, ki spoznajo, da potrebujejo Boga in zaupajo vanj, so ponižni. In ravno ti ubogi v duhu nam razodevajo majhnost, ki je tako všeč Gospodu, pot, ki vodi v nebesa. Bog išče ponižne ljudi, ki upajo vanj, ne pa vase in v svoje načrte. Bratje in sestre, to je krščanska ponižnost: ni ena od ostalih kreposti, ampak je osnovna življenjska naravnanost: verjeti, da potrebujemo Boga, zanj narediti prostor ter mu v celoti zaupati. To je krščanska ponižnost.«

    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-11/sveti-oce-boga-prosimo-za-socuten-pogled-in-ponizno-srce.html

  4. Miro says:

    KRALJICA MIRU: ČE ŽELITE SLEDITI MOJEMU SINU, NE BOSTE SODILI, TEMVEČ BOSTE LJUBILI, KOT VAS LJUBI NEBEŠKI OČE

    Dragi otroci! Znova vas vabim, da ljubite, a ne sodite. Moj Sin je po volji nebeškega Očeta bil med vami, da bi vam pokazal pot odrešenja, da bi vas rešil, a ne da bi vam sodil.

    Če želite slediti mojemu Sinu, ne boste sodili, temveč boste ljubili, kot vas ljubi nebeški Oče. Tudi ko vam je najtežje, ko padate pod težo križa, ne obupavajte, ne sodite, temveč se spomnite, da ste ljubljeni, in hvalite nebeškega Očeta zaradi Njegove ljubezni.

    Otroci moji, ne stopajte s poti, po kateri vas vodim. Ne drvite v pogubo. Naj vas molitev in post okrepita, da boste mogli živeti tako, kot bi to želel nebeški Oče – da boste moji apostoli vere in ljubezni, da vaše življenje blagoslavlja tiste, ki jih srečujete, da boste eno z nebeškim Očetom in mojim Sinom.

    Otroci moji, to je edina resnica; resnica, ki vodi k vašemu spreobrnjenju, potem pa k spreobrnjenju vseh tistih, ki jih srečujete in niso spoznali mojega Sina – vseh tistih, ki ne vedo, kaj pomeni ljubiti.

    Otroci moji, moj Sin vam je daroval pastirje. Varujte jih, molite za njih! Hvala vam!

    Sporočilo Kraljice miru po vidkinji Mirjani Dragičević, maj 2013

    https://www.mladifest.com/medjugorje/obvestila/spor2.htm

    Marija, Kraljica miru, prosi za nas!

    • Miro says:

      MOLIMO ZA DUHOVNIKE

      Jezus, večni, Veliki duhovnik,
      ohrani svoje duhovnike
      v zavetju svojega presvetega Srca,
      da jim nihče ne bo mogel škodovati.

      Ohrani neomadeževane
      njihove maziljene roke,
      ki se vsak dan dotikajo
      tvojega presvetega Telesa.

      Ohrani čiste njihove ustnice,
      ki jih je pordečila tvoja dragocena kri.
      Ohrani čisto in sveto njihovo srce,
      ki je zapečateno z vzvišenim znamenjem
      tvojega slavnega duhovništva.

      Naj rastejo v ljubezni in zvestobi do tebe!
      Obvaruj jih vsega posvetnega!

      Daj jim skupaj z oblastjo
      spreminjati kruh in vino
      tudi moč spreminjati srca.

      Blagoslovi njihovo delo z obilnimi sadovi
      in podeli jim nekoč krono večnega življenja.
      Amen.

      • Miro says:

        Vsakemu na portalu MOLITEV. NET (Administratorju, Kristini, Milanu, Hvali, Janezu, Kras …), pa tudi sicer v družinah, sosedstvu, sorodstvu, domovini, Cerkvi, družbi, v krogih drugače verujočih in v raznih drugih skupnostih, iz vsega srca zaželimo najboljše, tj. obilo duhovnega bogastva vere, upanja in ljubezni v moči SVETEGA DUHA. Bo šlo? Z Marijino pomočjo zagotovo!

        POGOSTOKRAT Z VERO IN ZAUPANJEM IZREKAJMO ARONOV BLAGOSLOV, SAJ NAM PRINAŠA IZJEMNE MILOSTI:

        »GOSPOD NAJ TE BLAGOSLOVÍ IN TE VÁRUJE. GOSPOD NAJ DA SIJATI SVOJE OBLIČJE NAD TABO IN NAJ TI BO MILOSTLJIV. GOSPOD NAJ DVIGNE SVOJE OBLIČJE NADTE IN TI PODELÍ MIR. TAKO NAJ POLAGAJO MOJE IME NA IZRAELOVE SINOVE IN JIH BOM BLAGOSLÔVIL.«
        (4Mz 6, 22-27)

        https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=4Mz+6%2C+22-27&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

        MARIJA, KRALJICA MIRU, PROSI ZA NAS!

  5. Miro says:

    V razmišljanje o tem, kaj je molitev

    PROSILNA MOLITEV

    Prosilna molitev je verjetno najbolj znana oblika molitve. Njeni izrazi so besede prošnje, s katero prosimo, moledujemo, z vztrajnostjo kličemo, kličemo na pomoč, vpijemo, kričimo in se celo bojujemo v molitvah (prim KKC 2629). To je molitev, ki prepoznava moč in veličino Boga in prosi njegovega usmiljenja.

    Ta tip molitve bi moral najprej vključevati prošnjo za odpuščanje, kot je molil cestninar: »Bodi milostljiv meni grešniku (Lk 18,13). Prošnja za odpuščanje je predhodna pravilni in čisti molitvi. Zaupljiva ponižnost nas znova postavi v luč občestva z Očetom in njegovim Sinom Jezusom Kristusom in občestva enih z drugimi: tedaj ‘dobimo od njega vse, kar ga prosimo’ (1 Jn 3,22).Prošnja za odpuščanje je predhodna evharističnemu bogoslužju pa tudi osebni molitvi« (KKC 2631).

    Bog vedno usliši naše prosilne molitve, čeprav morda ne na način, ki smo ga pričakovali mi.

    O drugih oblikah molitve več na: https://nadskofija-ljubljana.si/laiki/pet-nacinov-molitve-ki-bodo-spremenili-vase-zivljenje/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  6. Miro says:

    V ZVEZI Z NEKATERIMI NENEHNO PONAVLJAJOČIMI SE PROŠNJAMI V RUBRIKI “PROSIM ZA MOLITEV” BI SPOMNIL NA VEČ ŽE OBJAVLJENIH PRISPEVKOV, V KATERIH JE POUDARJENO, DA OD BOGA NE MOREMO NIČ IZSILITI. VSE, KAR OD NJEGA PREJEMAMO, SO NEZASLUŽENI DAROVI NEIZMERNE BOŽJE VREDNOSTI!

    V VSAKEM ŽIVLJENJSKEM POLOŽAJU TRDNO VERUJMO IN ZAUPAJMO, DA USMILJENI BOG V ODNOSU DO VSAKEGA ČLOVEKA VEDNO DELUJE V PRID NAŠE VEČNE SREČE. ŠTEVILNIH DAROV SMO DELEŽNI ŽE NA TEM SVETU. KAJ PA MI? ALI ŽIVIMO PO NJEGOVIH ZAPOVEDIH, V DUHU EVANGELJSKE LJUBEZNI?

    PONIŽNO PROSIMO: JEZUS, BOŽJI SIN, USMILI SE MENE GREŠNIKA! VSAKI MOLITVENI PROŠNJI PA ŠE DODAJMO:
    ZGODI SE PRESVETA BOŽJA VOLJA!

  7. Miro says:

    Ponovno bi spomnil na naslednjo molitev, ki smo jo vsi še kako potrebni:

    MOLITEV ZA ZDRAVLJENJE IN OSVOBODITEV TELESA, DUŠE IN DUHA

    Sveti in vsemogočni Oče, v imenu Jezusa Kristusa, zmagovalca nad vsemi silami zla,

    te prosim, da me ozdraviš in osvobodiš vsakršnega zla in vsega, kar me ovira, da bi se odprl ljubezni, s katero me želiš napolniti. Prenovi v meni delovanje Svetega Duha, ki osvobaja in podarja mir.

    Ozdravi in osvobodi moj razum vsega, kar ga zatemnjuje: predsodkov, duha kritikantstva, dvomov in duševne zmedenosti.

    Ozdravi in osvobodi me vseh bolečih spominov, psiholoških travm, ki morda segajo v čas, ko sem bil še v materinem telesu ali so povezani s kasnejšimi obdobji: z zgodnjim otroštvom, otroštvom, najstništvom ali z odraslostjo.

    Ozdravi in osvobodi mojo domišljijo sanjaškega idealizma, bežanja pred resničnostjo, vseh bolezenskih fantazij, iluzij, halucinacij in najrazličnejših blodenj.

    Ozdravi in osvobodi moje srce vseh ran, vsake zazrtosti vase in samopomilovanja, vsake zaprtosti in trdote, zavračanja odpuščanja, zamer ali zlonamernega sumničenja.

    Ozdravi in osvobodi mojo voljo vsakršne podvrženosti zunanjim silam, vsakršne skušnjave, čarovništva, obsedenosti, posedenosti, uročenosti ali hipnoze, ošabne samovolje, vsakršne nestrpne in sektaške drže, vsakršne slabotnosti, neodločnosti ali zablode.

    Ozdravi in osvobodi me vseh oblik neuravnovešenosti na področju čustev, čutnosti, občutljivosti ali spolnosti; vseh občutkov zavrnitve, sramu, krivde, kompleksa manjvrednosti ali sramežljivosti; vsake tesnobe, zaskrbljenosti ali strahu; nespečnosti, žalosti, odpora do življenja, samomorilnih misli; in končno vseh oblik zasvojenosti: droge, alkohola, tobaka in vseh materialnih navezanosti.

    Ozdravi in osvobodi me vseh zablod, ne glede na to, ali izvirajo iz družinske zgodovine, vzgoje ali pritiskov, ki sem jih bil deležen v družini, šoli, družbi ali cerkvi, in vseh preteklih dogodkov, ki so načeli mojo notranjo svobodo.

    Ozdravi in osvobodi me vsega negativnega in bolečega, kar sem doživel in morda potlačil v nezavedni ali podzavedni del svoje biti.

    Oče usmiljenja, daj, da obrodim sad iskrenega spreobrnjenja in se svobodno odločim za izpolnjevanje tvoje volje. Gospod Jezus Kristus, Božje Jagnje, očisti me v tvoji predragoceni Krvi in postani gospodar vseh področij moje osebnosti in mojega življenja. Amen.

    Vir: Založba Emanuel

  8. Miro says:

    PET NAVAD, KI ZAVIRAJO NOTRANJE OZDRAVLJENJE (Aleteia, 18/05/21)

    BLOKADE NAS NEVTRALIZIRAJO, USTVARIJO PLAST LAŽNE ZAŠČITE, KI OVIRA NAŠE ŽIVLJENJE

    Vemo, da na tem potovanju nismo sami, da imamo odličnega tolažnika, to je Svetega Duha. Z njim moramo ustvariti več intimnosti, kajti Jezus nam je rekel, da bo Tolažnik, Sveti Duh, ki ga bo Oče poslal v njegovem imenu, prišel in nas učil vsega, kar je Jezus povedal (Jn 14,26).

    To pomeni, da bomo rasli v našem čustvenem in duhovnem življenju. Zato moramo v vsaki situaciji svojega življenja prositi Svetega Duha, da nam pomaga, naj nam ne dovoli, da delamo napačne stvari.

    Blokade nas nevtralizirajo, ustvarijo plast lažne zaščite, ki ovira celotno naše življenje in prekine komunikacijo našega nezavednega z resnico, da moramo živeti. Tu so največji blokade notranjega zdravljenja: nezmožnost odpuščanja, laganje, pomanjkanje obžalovanja, zamera in izvedba okultnih praks.

    Lahko bi celo rekli, da je nezmožnost odpuščanja ena od največjih ovir za resnično notranje zdravljenje. Ozdravljenje se zgodi skoraj takoj, ko odpustimo in začnemo živeti v miru, ker je Gospodova zapoved zapisana v Lukovem evangeliju (Lk 6,36-37): “Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče.”

    Odpuščajte in odpuščeno vam bo: Jezus nas prosi, naj odpustimo, molimo, ljubimo in blagoslovimo svoje sovražnike. Če je sovražnik tisti, ki noče sprave, če smo že vse preizkusili, če imamo priče, da si druga stran ne želi sprave, če smo se že spovedali, če smo že govorili s Cerkvijo, nas Jezus prosi, naj s tem sovražnikom ravnamo kot s poganom. Zato se moramo veseliti, biti srečni, saj v naših srcih ni več krivde.

    Ko nas ljudje prizadenejo, dejansko pomislimo na to, da bi se borili, se maščevali, morda jim zaželimo enako trpljenje in se ob tem celo dobro počutimo. Globoko v sebi želimo, da drugi trpi zaradi naših bolečin.

    Pogosto se oseba, ki nas je prizadela, sploh ni zavedala, da je karkoli storila narobe, ne zaveda se škode, ki nam jo je naredila, morda gre za njeno nevednost ali celo za nezmožnost, četudi je to posledica nehotene zlobe (človek to počne tako, da ne razmišlja o posledicah). Zato Jezus pravi, da je edina prava pot do svobode odpuščanje.

    Laž je glavna blokada za naše ozdravljenje in osvoboditev. Lahko bi rekli, da je človeka skoraj nemogoče osvoboditi, medtem ko laže. Zaradi trpljenja si pogosto izmisli zgodbe o svojem trpljenju, da bi s tem upravičil svoja dejanja.

    Hudič bo to zaznal in to osebo spodbujal k laganju, ker je oče laži (Jn 8,44). Ljudje pripovedujejo zgodbe drugih in jih mešajo s svojo zgodbo, izgovarjajo se na svojo situacijo, kjer je krivda vedno od nekoga drugega, ta oseba pa je le nemočna žrtev, pripovedujejo dejstva, ki se mešajo z navidezno resničnostjo. Prva stvar je, da je hudič lažnivec, ne smete mu posvečati preveč pozornosti, veliko bolj je potrebno, da poslušate Svetega Duha.

    Pokesati se moramo, ko nam ne uspe slediti Božji volji. Jezus je rekel, da je bolje, da gre človek v nebesa z enim očesom kot z dvema v pekel. Prositi Boga za odpuščanje je lažje kot prositi druge za odpuščanje in odpuščati drugim. Kljub temu pa to moramo početi. Prepoznavanje svojih napak je odlično zdravilo za nas in za druge.

    Jezus je tisti, ki nam bo rekel, da moramo odpustiti do sedemdesetkrat sedemkrat. Če sem prizadel veliko ljudi v družini ali celo v službi, v šoli, v prostem času in če so mi tisti, ki sem jih ranil, blizu, potem me obkroža plast sovraštva, ki bo preprečila, da bi zdravljenje prišlo do mene.

    To je eden od razlogov za številne bolezni na svetu, ker se ljudje prizadenejo in v teh primerih gre običajno za ljudi, ki živijo skupaj; zato se počutijo obkroženi z vseh strani in v nenehni vojni, pri čemer se vsak dan poškodujejo. To je rana, ki se nikoli ne zaceli in se vsak dan na novo odpre. Kesanje je v taki situaciji med odpuščanjem in resnično spravo.

    Ni dovolj samo prositi za odpuščanje in takoj zatem obrniti hrbet, poskusiti je treba popraviti storjeno krivico, zaceliti rane, prevzeti krivdo za napako, celo biti pripravljen spremeniti svoje življenje, češ: “Kaj lahko storim, da to popravim?” To je že eden od znakov kesanja.

    To je vztrajen občutek nezadovoljstva do nekoga, je globoka bolečina, nenehna bolečina, ki v človekovem življenju povzroči globok konflikt, človek izgubi intimnost z drugimi, izgubi veselje do bližine z nekom. Oseba išče razdaljo, postane agresivna.

    Zamera je nekaj živega v spominu! Tudi če jo nekdo prosi za odpuščanje, ta oseba ne želi odpustiti in situacijo zadržuje v sebi še leta in leta. Pogosto celo reče, da ni zmožna pozabiti in na koncu dolga leta trpi posledice. Občutek ima, kot da se je ravnokar zgodilo, nič ne more biti preveč oddaljeno od zamere. Ravno zamera ohranja spomin pri življenju.

    Najprej pojasnimo sledeče: okultne pomeni skrite sile, katerih skrivnosti vsi ne poznamo, ki so vedno nekako zakrite, ki jih ne razumemo dovolj, ki so vedno sumljive, ker ne prihajajo od Boga. Iskati okultno je kot misliti, da obstaja druga oseba, pomembnejša od Boga, ker so za okultista bogovi ljudje, ki so postali božanski, ki so postali bogovi znotraj poganstva.

    Tisti, ki doživljajo to situacijo, so zavedeni; in ker ne verjamejo, da je Jezus umrl za njihovo odrešenje, prikličejo poganske bogove. Gospod pa se zgraža nad tistimi, ki se predajajo takim praksam (prim. 5 Mz 18,9).

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2021/05/18/5-navad-ki-zavirajo-notranje-ozdravljenje

  9. janez says:

    GOSPOD NAJ BOM KAKOR PLODNA ZEMLJA
    Gospod naj bom kakor Zemlja, naj bom kakor Plodna Njiva,
    rodovitna in globoka prst,
    v veselje Tebi Oče in v radost kmetu, da bo na Božji Njivi oral, sejal in žel.
    Ker Tam Gospod boš blagoslovil vse naše delo in trud, da bo obilna setev in obilna žetev.
    da ne bo lačnih in da bodo polne kašče za vse, da se nasitijo.
    Molimo, da nikdar ne bo zmanjkalo delavcev, zakaj dela je veliko in treba je trdo delati
    in se truditi v potu svojega obraza na zemlji.
    Počiješ malo, si obrišeš pot z obraza, pogledaš v nebo k Njemu in zmoliš zahvalo Očetu za vse.
    Gospod pomagaj mi prosim, da bo vse moje življenje napolnjevala iskrena Vera,
    da ga bo navdihovala Tvoja Dobrota in Ljubezen, da ga bo dvigovalo Upanje in
    da boš dal Svoj Blagoslov vsemu kar počnem, za kar si mi naročil, da storim.
    Gospod vodi me po Tvojih stezah in navdihni me, da bom vedno vedel, kaj je prav, da storim.
    Pomagaj mi prosim, da bom molil in delal ter vedno hodil za Teboj Gospod in živel po Evangeliju.
    Hvala Ti Gospod, ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen.
    Gospod podari mi milost, da bom, kot pravi sveti Frančišek, orodje Tvojega Miru, da bom raje delal Dobra Dela in pomagal Ljudem kot kritiziral, da bom bodril Ljudi in odpuščal razne krivice ter da bom z svojim Življenjem sledil Naukom Tvojega Evangelija. Odpusti mi prosim moje grehe in pomagaj mi, da se bom vrnil na Pot k Tebi, ki si moj Oče. Ti si moje Vse. Za dežjem pride sonce, za krizo in težavami zopet prideš k Nam Ti Oče in vse ožarja Sonce Tvoje Ljubezni in Odpuščanja nam grešnikom, ki smo Tvoji Otroci. Carpe Diem ali izkoristi dan tako, da bo prav za Ljudi in v Božjih Očeh. Razsvetli nas, da ne bomo tavali v temi, temveč, da Te bomo iskali in našli. Ti si naše Vse Gospod. Pridi k nam in ostani z nami. Amen.

    Janez

    Psalm 118: »Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober.«

  10. janez says:

    Izgubljen je dan, ko se od sočloveka nisi ničesar novega naučil, pravi nemški aheolog in raziskovalec Heinrich Schliemann. Posebno, ker je sočlovek tvoj/naš brat v Kristusu!. Boga ni nihče nikoli videl, kako lahko ljubimo Boga, če ne ljubimo sočloveka?! Kaj nam pomagajo vse molitve, vera in spolnjevanje verskih dolžnosti, če nismo obenem dobri ljudje in kristjani, sočutni, strpni, ljubeči in usmiljeni; če smo tisti farizeji, ki nimamo radi ljudi, ker jim ne pomagamo, jim ne prinašamo Božjega Miru in Ljubezni in zato nismo podobni Kristusu Odrešeniku in Učeniku?! Spreobrnimo se in se poboljšajmo, nikar ne odlašajmo, danes je za to odlična priložnost. Tudi Bog je vedno z nami in nikoli nismo sami. Naj pride k nam Božje kraljestvo Miru, Ljubezni in Odpuščanja, da bomo prinašali Kristusovo Luč in Upanje med ljudi tudi z osebnim zgledom in pravičnim krščanskim Življenjem. In da ne sodimo drugih, ker sodil bo Gospod Bog ob zaključku življenja, ki je Usmiljen, Dober in Pravičen. Sočutje pomeni, da se znamo postaviti tudi mi v čevlje drughih in ne sodimo na osnovi subjektivnih občutkov in mnenj! Da smo zato strpni, ker nas je Bog ustvaril različne, ki vsak na drugačen način gleda in vidi zadeve.

    • Hvala says:

      Spoštovani g. JANEZ!

      Lepo od vas, da ste obrazložili, kaj želite. Hvala za odgovor! Naj vam podam nekaj vrstic!
      ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

      VEDNO JE POTREBNO PROSITI NAJVIŠJEGA, NAJ KORAKE URAVNAVA V RESNICI

      BOŽJA BESEDA GOVORI:Sirah 37,12-15

      12 Pogosto pa se druži s pobožnim možem,
      o katerem veš, da se ravna po postavi,
      s takim, ki je v svoji duši po tvoji duši,
      ki bo sočustvoval s teboj, če te kaj doleti.

      13 Upoštevaj tudi nasvet srca,
      saj nimaš zanesljivejšega od njega,
      14 saj duša človeka včasih opozarja bolje
      kakor sedem stražarjev, ki stojijo na stražnem stolpu.

      15 Pri vsem tem pa prosi Najvišjega,
      naj tvoje korake uravnava v resnici. Sirah 37,12-15

      PRAVA VERA, KI JI VERUJEMO IN JO IZPOVEDUJEMO, JE TOREJ, DA JE NAŠ GOSPOD JEZUS KRISTUS, BOŽJI SIN, BOG IN ČLOVEK.
      ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
      Kakor sta razumna duša in telo en človek, tako sta Bog in človek en Kristus.

      On je trpel za naše odrešenje, se spustil v podzemlje in tretji dan vstal od mrtvih.
      Dvignil se je v nebesa in sedi na desnici Boga Očeta vsemogočnega, od koder bo prišel sodit žive in mrtve.
      Ob njegovem prihodu bodo vsi ljudje vstali v svojih telesih in dajali odgovor za svoja dejanja.
      Tisti, ki so delali dobro, bodo šli v večno življenje, tisti, ki so delali zlo, pa v večni ogenj.
      To je skupna krščanska vera. Nihče, ki ji trdno in zvesto ne veruje, ne more biti odrešen.

      GOSPOD JANEZ, vsak človek je ustvarjen po Božji podobi, tudi neverni, Budisti itd….Zato je potrebno SPOŠTOVATI VSAKEGA ČLOVEKA NE GLEDE NA VERO.

      Ker vsak človek išče pot, po kateri naj bi hodil, BOG PA DAJE ODPRTE POTI IN BOG TUDI LAHKO ČLOVEKA PRIPELJE PO OVINKIH IN SKALNATIH POTEH NA POT RESNICE.

      Prilagam članek srečanja
      BUDISTI IN KATOLIČANI SKUPAJ ZA DOBRO VSAKEGA ČLOVEKA (radio ognjišče)

      29.11.2017, 11:37

      Eden od osrednjih dogodkov papeževega obiska Mjanmara je bilo današnje srečanje z vrhovnim svetom ‘Sangha’ budističnih menihov. Zbrali so se v enem od najbolj pomembnih budističnih templjev na Jugovzhodu Azije. Papež je v nagovoru izpostavil skupno zavzemanje katoličanov in budistov za mir in spoštovanje človekovih pravic. Ljudje namreč potrebujejo takšno skupno pričevanje verskih voditeljev, je zatrdil. Predsednik menihov pa je uvodoma ostro obsodil vsako nasilje v imenu religije in poudaril, da bi morali verski voditelje svoje vernike učiti pristnih naukov.

      Kljub velikemu tehnološkemu napredku, pa se ljudje danes vedno manj zavedajo skupne človeške usode, je zbranim budističnim voditeljem dejal papež Frančišek. Izpostavil je porast raznih vrst konfliktov, revščine in nasilja, kar vodi v vedno nove delitve. Vendar pa se po njegovih besedah pred temi izzivi ne smemo vdati. Pot, ki bodi v prihodnost, je po njegovih besedah pot sočutja in ljubezni.

      Izpostavil je vrednote, ki jih poudarja tudi budizem, kot so potrpežljivost, strpnost, spoštovanje življenja in okolja. Velik izziv današnjega časa pa je po njegovih besedah pomagati ljudem, da se bodo odprli presežnemu; da se bodo sposobni zazreti globoko vase in tako prepoznati medsebojne vezi, ki nas povezujejo ene z drugimi. »Če smo poklicani k edinosti, kar je tudi naš namen, moramo premostiti vse oblike nerazumevanja, nestrpnosti, predsodkov in sovraštva«, je zatrdil papež.

      Zdravljenje ran zaradi konfliktov ni le naloga verskih voditeljev, niti ne samo države, ampak celotne družbe. Vendar pa so verski voditelji poklicani k temu, da zagotovijo, da bo slišen vsak glas. Papež je posebej pozdravil delo konference za mir. Če bodo njihova prizadevanja in prizadevanja mnogih drugih obrodila sadove, bo po njegovih besedah potrebno večje sodelovanje med verskimi voditelji.

      Zatrdil jim je, da bo Katoliška Cerkev vedno na razpolago za to ter zaželel, da bi budisti in katoličani hodili po tej poti ozdravljenja in delali skupaj za dobro vsakega prebivalca naše zemlje.

      GOSPOD IMA VSE V ROKAH.

      Res je iskati je potrebno DIALOG, SE MEDSEBOJ SPOŠTOVATI, KER BOG DELUJE V VSAKEM SRCU.

      KER BOG SPOŠTUJE SVOBODO VSAKEGA ČLOVEKA, JO MORAMO TUDI MI SPOŠTOVATI.
      ,……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

      BOG JE NAM SPREGOVORIL, obstajajo pa kraji, kjer še ni spregovoril.

      Papež Frančišek se srečuje z Budisti
      29.11.2017

      PAPEŽ SE JE SREČAL Z BUDISTIČNI MENIHI

      Frančišek je sogovornike pozval k skupnim prizadevanjem za mir.

      Papež Frančišek se je danes v Rangunu srečal z vrhovnim svetom budističnih menihov Sangha, ki so svetega očeta sprejeli v Centru Kaba Aya, simboličnem središču teravadskega budizma. Tukaj je tudi ena najpomembnejših pagod jugovzhodne Azije, imenovana »pagoda svetovnega miru«. Sangha je državni svet, ki ga sestavlja 47 budističnih menihov, imenovanih s strani ministrstva za verske zadeve. Kot poroča Radio Vatikan, je papeža Frančiška ob prihodu sprejel tudi minister Thura U Aung Ko. Zbrane je najprej nagovoril predsednik vrhovnega sveta Sangha Bhaddanta Kumarabhivamsa.

      Sveti oče je srečanje s člani vrhovnega sveta označil kot »pomembno priložnost za okrepitev vezi prijateljstva in spoštovanja med budisti in katoličani«, pa tudi priložnost za »potrditev našega prizadevanja za mir, spoštovanje človeškega dostojanstva in pravičnost«. Ljudje po vsem svetu potrebujejo to skupno pričevanje s strani verskih voditeljev. Kajti če verski voditelji govorijo z enim samim glasom ter poudarjajo trajne vrednote pravičnosti, miru in temeljnega dostojanstva vsakega človeka, ponujajo besedo upanja, je zatrdil papež.

      Človeštvo v vsakem obdobju doživlja krivice, spore in neenakosti med osebami in v našem času se zdijo te težave še posebej resne. Kljub velikemu tehnološkemu napredku se ljudje po svetu vedno bolj zavedajo svoje skupne človeškosti in skupne usode, rane zaradi sporov, revščine in zatiranja pa vztrajajo in povzročajo nove delitve. Pred temi izzivi se po papeževih besedah ne smemo nikoli predati, kajti »na podlagi naših duhovnih izročil vemo, da obstaja pot za hojo naprej, pot, ki vodi k ozdravljenju, vzajemnemu razumevanju in spoštovanju, pot, ki je osnovana na sočutju in ljubezni«.

      Papež Frančišek je med srečanjem z menihi izrazil svoje spoštovanje do vseh, ki v Mjanmaru živijo v skladu z verskimi izročili budizma. Zaradi Budovega nauka in gorečega pričevanja mnogih menihov in menihinj so ljudje osvojili vrednote potrpežljivosti, strpnosti in spoštovanja do življenja ter tudi duhovnosti, ki je pozorna in zelo spoštljiva do naravnega okolja. Po Frančiškovih besedah so te vrednote temeljne za celostni razvoj družbe, od družine do mreže odnosov, ki nas povezujejo, ki izvirajo iz kulture, iz narodnostne pripadnosti ter pripadnosti skupnemu človeštvu. V pravi kulturi srečanja lahko ti odnosi okrepijo naše skupnosti in pomagajo v celotno družbo prinesti tako zelo potrebno luč. Ob tem je papež potegnil vzporednice med Budo in Frančiškom Asiškim, ki sta govorila o premagovanju sovraštva z ljubeznijo in si prizadevala za mir.

      Sveti oče je izrazil željo, da bi ta modrost še naprej navdihovala vsak trud za pospeševanje potrpežljivosti in razumevanja ter za ozdravitev ran sporov, ki so skozi leta razdelili ljudi različnih kultur, narodnosti in verskih prepričanj. Ti napori ne pripadajo samo verskim voditeljem in niso izključno v pristojnosti države, ampak je zanje odgovorna celotna družba. Posebna odgovornost državnih in verskih voditeljev pa je, da prisluhnejo vsakemu glasu, ker bodo le na ta način jasno razumeli izzive in potrebe tega trenutka, k njim pristopili v duhu nepristranskosti in medsebojne solidarnosti.

      Če bodo vsi ti napori obrodili trajne sadove, se bo od verskih voditeljev zahtevalo večje sodelovanje. Papež je izpostavil, da je pri tem »katoliška Cerkev odprt partner«. Spomnil je na dvodnevno srečanje o miru, ki ga je aprila letos organizirala konferenca katoliških škofov. Udeležili so se ga voditelji različnih verskih skupnosti ter tudi veleposlaniki in predstavniki nevladnih organizacij. Takšna srečanja so nujna za poglabljanje medsebojnega poznavanja in potrditve odnosov ter za skupno prihodnost. Pristna pravičnost in trajen mir sta dosegljiva šele takrat, ko sta zagotovljena za vse.

      Vir: Radio Vatikan
      Foto: VR / AFP

    • Miro says:

      Najlepša hvala ge. Hvali in g. Janezu za vsa prizadevanja na tem portalu. Kot sem že poudaril, je potrebno, da se z Božjo pomočjo trudimo za dopolnjevanje duhovnih vsebin v duhu BOŽJE BESEDE in nauka Cerkve. Pri tem ni prav nobenega razloga za slabo voljo, kaj šele za negodovanje.

      Na tem portalu se srečujemo, da z Marijino pomočjo veliko molimo drug za drugega in delujemo v moči Svetega Duha, tako kot nas uči naš ODREŠENIK JEZUS KRISTUS v Evangeliju. Bistvena je: EDINOST V RAZLIČNOSTI – V LUČI IN MOČI SVETEGA DUHA!

      SLAVA TEBI, JEZUS, TI SI NAŠ ODREŠENIK!

      • Miro says:

        Ob tem v razmišljanje še duhovno spodbudno pismo iz Taizeja:

        VERSTVA IN EVANGELIJ

        SE EVANGELIJ DOTIKA LE KRISTJANOV?

        Po Kristusovih besedah je evangelij pisan za vse človeštvo: »Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu!« (Mr 16,15). Kljub temu pa je ideja o misijonarjenju marsikomu neprijetna in ga spravlja v zadrego. Ali mora ves svet sprejeti krščansko vero? Ali se ne skriva v misijonarski dejavnosti želja po vladanju? Širjenje krščanstva je včasih šlo z roko v roki z osvajalnimi vojnami. Jezus je poslal svoje učence »kakor jagnjeta med volkove« (Lk 10,3), in vendar so se kristjani včasih obnašali kot volkovi med jagnjeti.

        Morda smo zaradi tega mnogi kristjani postali preudarni in obzirni. Naučili smo se, da ne sodimo drugih verstev. In mi, kristjani, smo prvi, ki moramo evangelij jemati resno. Zato se nekateri celo sprašujejo, ali ne bi bilo bolje, če bi vsakdo svoje versko prepričanje zadržal zase in pustil drugim, da najdejo svojo pot v svoji lastni tradiciji, saj je mir na svetu vsaj delno odvisen tudi od spoštljivega soobstoja različnih verskih skupnosti.

        Evangelij v prvotnem pomenu besede ni verski nauk. Evangelij pomeni »veselo oznanilo«. Oznanilo ni nekaj, kar se uči, ampak nekaj, kar se sporoča. V starem svetu je bilo na primer rojstvo ali ustoličenje novega cesarja naznanjeno kot »veselo oznanilo«. Tudi v Svetem pismu evangelij oznanja začetek kraljestva. Toda tu je kralj Bog. Jezus in njegovi apostoli oznanjajo Božje kraljestvo. Veselo oznanilo je »evangelij [Božjega] kraljestva« (Mt 4,23; 9,35; 24,14).

        Bog je vladar – to je veselo oznanilo, ki obljublja prihodnost miru za vse narode sveta. Če je Bog kralj, potem zakon džungle in obupa ne bo imel zadnje besede. Božje kraljestvo je skrivnost (Mr 4,11), vendar ni abstrakten pojem. Prvi kristjani so ga prepoznali v Jezusu, ki je daroval svoje življenje na križu. »Zdaj je prišlo odrešenje, moč in kraljevanje našega Boga ter oblast njegovega Mesija« (Raz 12,10). Božje kraljestvo je ljubezen, s kakršno je ljubil Jezus. Je Božji Duh, ki pošilja to ljubezen v človeška srca (glej Rim 5,5). Evangelij nam zagotavlja, da kljub kratkoročnim utvaram prihodnost pripada tem, ki ljubijo in odpuščajo.

        To upanje se dotika vsega človeštva. Zaradi tega ga prvi kristjani niso mogli zadržati zase. Bili so javne priče »pred oblastniki in kralji« (Mr 13,9) in »do skrajnih mej sveta« (Apd 1,8). Razglašati evangelij ne pomeni širiti vero, ki je nad drugimi. Razglašati evangelij preprosto pomeni ne biti tiho o našem upanju po miru na svetu.
        KAKŠEN ODNOS DO DRUGIH RELIGIJ ZAHTEVA OD NAS NAŠA, KRŠČANSKA VERA?

        Danes mnogi kristjani živijo skupaj s pripadniki drugih verskih skupnosti. V časih, ko je bila celotna vas, mesto ali celo vsa dežela krščanska, je bil odnos z drugimi verami predvsem teoretično vprašanje. Sedaj je to vprašanje čedalje bolj pomembno v vsakdanjem življenju.

        V času apostola Pavla kristjani v Rimu prav tako niso živeli v krščanski družbi. Pavel jim je pisal: »Če je mogoče, kolikor je odvisno od vas, živite v miru z vsemi ljudmi.« (Rim 12,18). Te besede nas spodbujajo, da storimo vse, kar lahko, da zmanjšamo napetosti in se izognemo konfliktom. Miroljubno sobivanje nikoli ni odvisno le od ene strani. Toda Pavel vztraja, da morajo kristjani s pogledom, uprtim proti miru, storiti vsaj toliko, kolikor je odvisno od njih.

        Za življenje skupaj v trajnem miru samo strpnost in tolerantnost nista dovolj. Spoštovati druge ne pomeni le pustiti jih pri miru. Pomeni tudi zanimati se zanje. Trditi, da ima vsakdo svoja lastna prepričanja, o katerih se ne pogovarja, je lahko subtilna oblika prezira. Ali je sploh možno resnično srečanje, če vsakdo iz tega srečanja izključuje tisto, kar mu je najbolj dragoceno? S svojimi prijatelji delimo to, kar nam pomaga upati in živeti. Kristjani ne morejo biti tiho o dejstvu, da je Kristus njihovo upanje in njihovo življenje. »Vselej bodite vsakomur pripravljeni odgovoriti, če vas vpraša za razlog upanja, ki je v vas« (1 Pt 3,15).

        Ker se vsaka vera ukvarja z absolutnim, in ker se to absolutno od vere do vere razlikuje, se v raznolikosti verstev skriva potencial za konflikte. Ali bi se zato morali zavoljo miru truditi različne vere spraviti v harmonijo, tako da bi od vsake vzeli samo tiste elemente, o katerih se lahko vsi strinjajo? Skrb za harmonijo Svetemu pismu ni tuja: »Pred vsemi ljudmi skušajte skrbeti za dobro« (Rim 12,17). Medverski dialog prispeva k temu iskanju skupnega dobrega. Kadar vlada med verskimi voditelji zaupanje, takrat se lahko skupaj borijo proti nasilju in krivicam.

        Vendar pa ta dialog ne bi bil iskren, če bi od sodelujočih zahteval, da se odpovedo absolutnemu, ki označuje religije same po sebi. Z ozirom na kristjane to pomeni, da ne moremo zanikati, da je v središču naše vere Jezus Kristus, edini »srednik med Bogom in ljudmi« (1 Tim 2,5). Vendar pa nas to absolutno nikakor ne odvrača od resničnega dialoga ali ga onemogoča, ampak nas zavezuje k njemu, saj je Jezus enkraten ravno zaradi svoje ponižnosti. Postal je služabnik vseh. Postavil se je na zadnje mesto. Zaradi tega ne moremo v njegovem imenu nikoli vladati nad drugimi, ampak jih lahko samo sprejemamo in jim dopustimo, da nas tudi oni sprejemajo.

        Pismo iz Taizéja 2005/05

        https://www.taize.fr/sl_article2442.html

        BOŽJE USMILJENJE, KI VEDNO IN POVSOD SPREMLJAŠ VSE LJUDI, ZAUPAMO VATE!

Dodaj odgovor za Miro Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja