Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…
Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.
| Cookie | Duration | Description |
|---|---|---|
| cookielawinfo-checkbox-analytics | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics". |
| cookielawinfo-checkbox-functional | 11 months | The cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional". |
| cookielawinfo-checkbox-necessary | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary". |
| cookielawinfo-checkbox-others | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other. |
| cookielawinfo-checkbox-performance | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance". |
| viewed_cookie_policy | 11 months | The cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data. |
ODNOSTI
Po vsaki burni jezi, ki se dogaja v odnosih vsakodnevno, NASTAJAJO RAZPOKE. IN ČE TE RAZPOKE OSTAJAJO (ni izrečenega opravičila, ali pa ni opravičilo sprejeto), SE KOT NIT VLEČE RAZPOKA, KI RAZDVAJA SRCA. Temna senca ostaja v odnosu.
BOŽJA LJUBEZEN PA OZDRAVLJA VSAKO RANO, VSAKO RAZPOKO, ZATO PROSIMO, DA V VSAKO PORO VSTOPI JEZUSOVA LJUBEZEN IN JO POZIDA.
ODNOSI
Vsi delamo napake, ki od časa do časa zahtevajo opravičilo. Včasih z besedami ali dejanji pri sogovorniku povzročimo občutke prizadetosti. Morda se preburno in nepravilno odzovemo ali prehitro rečemo nekaj, česar ne bi smeli. Takrat iskreno opravičilo lahko pomaga popraviti napako in razpoko, ki smo jo morda vnesli v odnos.
Ko naredimo napako, opravičilo ni le stvar lepega vedenja, temveč izkazuje tudi spoštovanje do osebe na drugi strani. Opravičilo ne more izbrisati preteklega dejanja in izrečenih besed kar tako, a če je iskreno in premišljeno, lahko prepreči, da bi se manjši nesporazum spremenil v velikega. Včasih je to težko, saj se počutimo krivi ali osramočeni in druga oseba se počuti preveč prizadeto ali jezno. Vendar je ravno opravičilo tisto, ki nekomu drugemu da priložnost, da vam odpusti. Tudi raziskave so pokazale, da se zniža krvni tlak in umiri naše dihanje, ko ljudje prejmejo iskreno opravičilo. (Posvet Adma-najboljša podpora menedžmentu).
SVETA DEVICA MARIJA: »KDOR BO VZTRAJAL V MOLITVI MOJEGA ROŽNEGA VENCA,
BO PREJEL IZJEMNE MILOSTI.«
To je ena od 15-ih obljub, ki jih je neposredno od MARIJE prejel dominikanec Alano de la Roche
za vse, ki so zvesti rožnemu vencu. Te obljube kažejo, kako močna je Marijina ljubezen do nas.
Več na: https://si.aleteia.org/2023/01/11/15-marijinih-obljub-tistim-ki-molijo-rozni-venec
MARIJA, KRALJICA PRESVETEGA ROŽNEGA VENCA, PROSI ZA NAS!
S trdnim zaupanjem se obrnimo na ODREŠENIKA JEZUSA KRISTUSA in SVETO DEVICO MARIJO, še zlasti pri obhajanju SVETE EVHARISTIJE. Ponižno ju prosimo za potrebne milosti za trpeče sestre in brate po namenih, ki so jih v prošnjah za molitev zapisali prosilci Božjih milosti. Naj se v vseh nas in v vsem zgodi PRESVETA BOŽJA VOLJA, ki je absolutno najboljše zdravilo za naše odrešenje!
http://www.molitev.net/skupaj-molimo.html
BOŽJE USMILJENJE, NEIZMERNO V ZAKRAMENTU EVHARISTIJE IN DUHOVNIŠTVA, ZAUPAMO VATE!
SPOSOBNOST OBTOŽITI SAMEGA SEBE JE PRVI KORAK NEKOGA, KI ŽELI BITI KRISTJAN, papež FRANČIŠEK
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
NA KRŠČANSKI POTI LAHKO NAPREDUJEŠ SAMO, ČE IMAŠ MODROST, DA OBTOŽIŠ SAMEGA SEBE
KADAR SE NEKDO NAUČI OBTOŽITI SAMEGA SEBE, POSTANE USMILJEN Z DRUGIMI
Soditi druge je enostavno. Toda na krščanski poti lahko napreduješ samo, če imaš modrost, da obtožiš samega sebe. Današnja Božja beseda nam govori o usmiljenju. Grešniki smo vsi, in to ne zgolj v teoriji, ampak zares. Sposobnost obtožiti samega sebe je zato več kot zgolj ena od krščanskih kreposti, je prvi korak nekoga, ki želi biti kristjan. Vsi mi smo mojstri, doktorji v opravičevanju samega sebe: ‘Nisem bil jaz; ne, nisem jaz kriv; to že, toda ni bilo toliko … Stvari niso takšne …’ Imamo alibije, ki razložijo naše pomanjkljivosti in naše grehe. Pogosto smo si sposobni nadeti izraz na obrazu, ki pravi: ‘Nisem jaz storil tega, morda je bil kdo drug …’ To pomeni delati se nedolžnega.
Najprej se počutimo slabo, nato pa nam to da mir
Tako se ne da napredovati v krščanskem življenju. Kadar se poskušamo obnašati na drugačen način, se zgodi nekaj čudnega. Kadar se začnemo zavedati stvari, ki smo jih sposobni narediti, se najprej počutimo slabo, saj občutimo gnus, nato pa nam to da mir in zdravje. Na primer, kadar v svojem srcu najdem zavist in ugotovim, da je ta zavist sposobna obrekovati drugega in ga moralno ubiti. To je modrost obtoževanja sebe. Če se ne naučimo tega prvega koraka v življenju, ne bomo nikoli naredili nadaljnjih korakov na poti krščanskega in duhovnega življenja.
Jaz in moja vest
Obtožiti samega sebe je prvi korak. Ni treba, da bi karkoli izrekli na glas. Jaz in moja vest. Ko hodim po cesti in grem mimo zapora, si lahko mislim, da si zaporniki zaslužijo biti tam. Toda ali veš, da bi brez Božje milosti tudi ti bil tam? Si pomislil, da si tudi ti sposoben narediti stvari, ki so jih storili oni, ali pa tudi hujše? To pomeni obtožiti samega sebe, ne skrivati pred seboj korenin greha, ki so v nas, mnoge stvari, ki smo jih sposobni narediti, četudi se ne vidijo.
Kadar se nekdo nauči obtožiti samega sebe, postane usmiljen z drugimi
Še ena krepost je: sramovati se pred Bogom. Gre za neke vrste dialog, v katerem prepoznamo sramoto našega greha in veličino Božjega usmiljenja. Gospodu pripadata usmiljenje in odpuščanje, sramota pa meni. Dobro je, če bi v tem postnem času vstopili v ta dialog in prosili za usmiljenje. Jezus v evangeliju jasno naroča, naj bomo usmiljeni kakor je usmiljen Oče. Kadar se nekdo nauči obtožiti samega sebe, postane usmiljen z drugimi: ‘Kdo sem vendar jaz, da bi ga sodil, če sem sposoben storiti hujše stvari?’
Ne sodite in ne boste sojeni
To vprašanje ‘kdo sem jaz, da bi sodil drugega’, je v skladu z Jezusovo spodbudo: ‘Ne sodite in ne boste sojeni. Ne obsojajte in ne boste obsojeni. Odpuščajte in vam bo odpuščeno.’ A vseeno nam je tako zelo všeč soditi druge in jih obrekovati. Kadar se nekdo nauči obtožiti samega sebe, postane usmiljen z drugimi
. In sicer v zavesti, da smo sposobni storiti podle stvari. ‘Usmili se me, Gospod, pomagaj mi sramovati se in daj mi usmiljenje, da bom tako tudi jaz lahko usmiljen z drugimi.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 2.3.2015)
“NE BODIMO KRITIČNI DO NEKOGA SAMO ZATO, KER GREŠI DRUGAČE OD NAS” Aleteia
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
SLEHERNI ČLOVEK JE VSEGA ZMOŽEN, IN ČE MNOGI NISMO NIZKO PADLI, TO NI ZATO, KER BI BILI DOBRI, AMPAK PO ZASLUGI BOŽJE MILOSTI.
PREDEN IZREČEMO NEKAJ NEPRIJAZNEGA ALI SE PREPUSTIMO NEGATIVNIM MISLIM O DOLOČENI OSEBI, KER SE TA TAKO MALI DRUGAČE VEDE, SE MORAMO USTAVITI IN POMISLITI, DA SMO VSI REZULTAT NEKE ZGODOVINE, KI JE BILA VČASIH POLNA BOLEČINE, IN DA NA SPLOŠNO V SKLADU Z NJO TUDI RAVNAMO.
TO POMENI, DA SO NAŠA DEJANJA IN VEDENJE POGOSTO POSLEDICA ČUSTVENIH RAN, KI SE JIH NE ZAVEDAMO IN NAS SILIJO, DA RAVNAMO NA TAK ALI DRUGAČEN NAČIN.
https://si.aleteia.org/2018/07/28/ne-bodimo-kriticni-do-neke-osebe-samo-zato-ker-gresi-drugace-od-nas
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Če smo se na nekoga JEZILI, GA OZMERJALI, GRDO GOVORILI, JE V MEDSEBJNIH ODNOSIH VEDNO POTREBNO IZREČI BESEDE:
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
” OPROSTI, ali ŽAL MI JE, TUDI SAM SEM GREŠNIK-OPROSTI, ODPUSTI” itd…
Bodimo res dosledni, če od nekoga nekaj zahtevamo, SE DRŽIMO TUDI SAMI POTI, KI ODPIRAJO PRAVE MEDSEBOJNE ODNOSE.
Ne zahtevajmo od drugega, da ne bo nikoli grešil, če pa sami tudi vsak dan grešimo!
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
JEZUS JE REKEL:
Prilika o farizeju in cestninarju Luka 18,9-14
9 Nekaterim, ki so zaupali vase, da so pravični, in so zaničevali druge, je povedal tole priliko: 10 »Dva človeka sta šla v tempelj molit: eden je bil farizej, drugi cestninar. 11 Farizej se je postavil in pri sebi molil takóle:
›Bog, zahvaljujem se ti, da nisem kakor drugi ljudje: grabežljivci, krivičniki, prešuštniki ali tudi kakor ta cestninar. 12 Postim se dvakrat na teden in desetino dajem od vsega, kar dobim.‹ 13 Cestninar pa je stal daleč proč in še oči ni hotel vzdigniti proti nebu, ampak se je tolkel po prsih in govoril: ›Bog, bodi milostljiv meni grešniku!‹ 14 Povem vam, ta je šel opravičen domov, oni pa ne; kajti vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.« Luka 18,9-14
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
Splošna avdienca: Prosim?, hvala, oprosti
13.05.2015, 11:00
Papež Frančišek je pri današnji splošni avdienci izpostavil tri besede, ki odpirajo pot dobremu življenju
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
To so: PROSIM?, HVALA IN OPROSTI.
Gre za preproste besede, ki pa jih je včasih težko udejanjiti. So del dobre vzgoje, a treba je paziti, da se za lepim vedenjem ne skrivajo slabe navade. Dobri odnosi namreč temeljijo v ljubezni in spoštovanju drugega.
Prosim, hvala, oprosti. Preproste besede, ob katerih se nasmehnemo, a če jih v življenju pozabljamo uporabljati, ni tu nič več smešnega, je dejal papež.
Ko vstopamo v življenje drugega, tudi če je del našega življenja, moramo to storiti na neinvaziven način, s katerim obnavljamo zaupanje in spoštovanje. Domačnost nam ne daje pravice, da imamo vse za gotovo. Zato je beseda ‘prosim’ zelo pomembna. Bolj kot je ljubezen intimna in globoka, toliko bolj zahteva spoštovanje svobode in sposobnosti, da počakamo, da nam drugi odpre vrata svojega srca.
Papež nadalje ugotavlja, da danes pogosto pozabljamo na besedo ‘hvala’. »Na prijaznost in sposobnost zahvaljevanja se gleda kot na znamenje šibkosti, včasih zbujajo celo nezaupanje,« je opozoril Frančišek in dodal, da moramo biti nepopustljivi pri vzgoji za hvaležnost, saj tudi človeško dostojanstvo in družbena pravičnost izhajata iz tega. Če družinsko življenje pozablja na to, tega tudi v družbenem življenju ne bo. »Kristjan, ki se ne zna zahvaliti, je pozabil na Božji jezik.«
Najtežja izgovorljiva beseda pa je ‘oprosti’. Ko je ni, se majhne razpoke povečujejo in postanejo globoki jarki. V očenašu ne najdemo zaman besed: odpusti nam naše grehe, kakor tudi mi odpuščamo drugim. Ko želimo povrniti, kar smo odvzeli, na primer spoštovanje, iskrenost, ljubezen, smo vredni odpuščanja. S tem ustavimo okužbo. »V družini, kjer se ljudje ne znajo opravičiti, začenja zmanjkovati zraka. Številne rane v ljubezni in delitve v družinah se začnejo s tem, ko pozabimo na dragoceno besedo ‘oprosti’. Papež je ob tem ponovil večkrat izrečeni stavek, naj nikoli ne končamo dneva, ne da bi sklenili mir.
PROSIMO GOSPODA ZA NOTRANJE OZDRAVLJENJE RAN, TRAVM, BOLEČIN, SPOMINOV itd…KRISTJANOV, POSEBEJ SEDAJ V LETU USMILJENJA!
Blagor tistim, ki Božjo besedo poslušajo in se po njej ravnajo (Lk 11,28)
VESELITE SE V UPANJU, POTRPITE V STISKI, VZTRAJAJTE V MOLITVI …
BOŽJA BESEDA: »Veselite se v upanju, potrpite v stiski, vztrajajte v molitvi, bodite soudeleženi v potrebah svetih, gojite gostoljubje. Blagoslavljajte tiste, ki vas preganjajo, blagoslavljajte in ne preklinjajte jih. Veselite se s tistimi, ki se veselijo, in jokajte s tistimi, ki jočejo. Drug o drugem imejte isto mišljenje, ne razmišljajte o visokih stvareh, marveč se prilagajajte skromnim. Ne imejte se v svojih očeh za pametne. Nikomur ne vračajte hudega s hudim. Pred vsemi ljudmi skušajte skrbeti za dobro.« (Rim 12,12-17)
https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Rim+12%2C12-17&id13=1&pos=0&set=2&l=sl
»Daješ mi spoznati pot življenja;
polnost veselja je pred tvojim obličjem,
večne radosti na tvoji desnici.« (Ps 16,11)
DUHOVNA MISEL: »Bodimo sejalci veselja! Smehljaj ustvarja med ljudmi vezi, postavlja mostove, ustvarja domačnost, to je: človeško skupnost, spreminja v veliko družino.« (Leon-Joseph Suenens)
Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
CLAIRE DE CASTELBAJAC: MLADOST V ISKANJU SVETOSTI (Aleteia, 12/12/24)
CLAIRE DE CASTELBAJACJE BILA MLADA FRANCOZINJA, NAVDUŠENA NAD UMETNOSTJO. PO KRIZI VERE MED ŠTUDIJEM JE NAŠLA BOGA IN POSLEDIČNO TUDI GLOBOKO VESELJE
Claire de Castelbajac se je rodila 26. oktobra 1953 v Parizu. Imela je štiri veliko starejše sorojence iz prvega zakona svojega očeta Louisa (ki je bil vdovec): 24-letnega Johna, 22-letnega Laurenca, 19-letno Pauline in 15-letno Anno. Kljub veliki starostni razliki so takoj vzljubili najmlajšo sestro, ki jo je rodila očetova druga žena Solange Rambaud.
Louis de Castelbajac je bil direktor banke v maroškem Rabatu, kjer je Claire preživela prva leta svojega življenja. Po vrnitvi v Francijo se je družina nastanila na velikem posestvu v Lauretu.
Sredi narave, med domačimi živalmi in konji, se je mlada Claire razcvetela v umetniškem, akademskem in duhovnem smislu. Njene otroške sanje so postale … svetost.
Več o njeni življenjski zgodbi na: https://si.aleteia.org/2024/12/12/claire-de-castelbajac-mladost-v-iskanju-svetosti
Preberite še:
SVETNICA 21. STOLETJA NAM KAŽE, KAKO SE OBNAŠATI NA DRUŽBENIH OMREŽJIH
https://si.aleteia.org/2024/10/06/svetnica-21-stoletja-nam-kaze-kako-se-obnasati-na-druzbenih-omrezjih
OSAMLJENOST ALI SAMOTA
Osamljenost in samota po hitrem razmisleku zvenita podobno, ampak če se bolj poglobiš v te besedi in njun pomen ugotoviš, da sta besedi popolnoma različni.
Samota je le fizična in je lahko dobra. V samoti si lahko v naravi, doma ali kjerkoli. V samoti se lažje posvetiš sebi in svojim mislim. Lahko v tišini poslušaš zvok narave, ampak še zmeraj imaš ljudi, ki te imajo radi in jim zaupaš. Samota je le začasen občutek, saj ga čutiš le ko si resno sam nekje.
Na drugi strani imamo osamljenost, ki jo osamljeni ljudje lahko čutijo povsod. Lahko si v šoli, na zabavi ali kakorkoli okoli veliko ljudi, ampak si še zmeraj osamljen. Osamljenost je psihična stvar, saj se lahko sredi pogovora s ljudmi počutiš osamljenega.
Osamljenost in samota sta čisto različni, ampak najhuje je, če se počutiš samega in osamljenega. Lahko si sam, ampak ne osamljen, lahko pa si osamljen, ampak ne sam.
SAMOTA
Vsak dan me obdaja tisoč ljudi,
a jaz sem osamljen, saj tebe več ni.
V rdeči sobi se ducat mladih dam vrti,
a nobena me ne dobi.
Sam svoj ujetnik izgubljen v svoji glavi,
občutek pa, kod da me to življenje davi.
Zazrem se v ogledalo in vidim praznino,
sliši se samo to pusto violino.
Iščem to ljubezen, kot da bi bilo zdravilo,
a še nikoli ni tako zelo bolelo.
Nekaj pa je še takih ljudi,
ki se jih človek razveseli.
Vstopiš skozi vrata kot kraljica bogata,
jaz pa kot berač za tabo brezglavo.
Vse to zaman,
saj odšla si stran.( Župnijska Pesmarica-Župnija Celje, Sveta Cecilija)
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Lahko si v družini, pri sorodnikih, v šoli, v službi, na zabavi za rojstni dan , oziroma kjerkoli med ljudmi, PA SI LAHKO OSAMLJEN.
Lahko pa je človek sam, nima okoli sebe nobenega, niti družine, PA NI OSAMLJEN.
SRCE ČLOVEKA LAHKO ZAZNAVA PRISTNO PRIJATELJSTVO-pomoč , ALI PA NAVIDEZNO- TO SO LEPE BESEDE IZRAŽENE Z USTNICAMI, A SRCE JE DALEČ OD ČLOVEKA.
Pristno prijateljstvo, pomoč sočloveka se hitro pokaže, ko je treba opraviti kako dejanje za drugega, ali pa prenesti besede jeze, žaljivke itd..
KO V JEZI NEKDO IZGOVORI BOLEČE BESEDE, itd..in ker nekateri še ne morejo odpuščati, ali ne želijo, itd..SE PRIJATELJSTVO RAZDRE, to pomeni, da je bilo prijateljstvo “NAVIDEZNO” samo v lepih trenutkih, dobrih, brez resničnih besed, ki včasih zabolijo, ker niso POGLANCANE”.
In človek, ki je imel veliko družbo in se ni počutil OSAMLJENEGA, LAHKO PADE V OSAMLJENOST, KER JE ODKRIL REALNO STANJE.
Kot pravi pesem: NEKAJ PA JE ŠE TAKIH LJUDI, KI SE JIH ČLOVEK RAZVESELI!
BLAGOR ŽALOSTNIM
»Blagor žalostnim, zakaj ti bodo potolaženi.« Kdor v življenju ni nikoli občutil žalosti, tesnobe, bolečine, ne bo nikoli spoznal moči tolažbe. Srečni so lahko tisti, ki so sposobni ganjenosti, ki v srcu čutijo bolečino, ki obstaja v njihovem življenju in življenju drugih. Ti bodo srečni! Kajti nežna roka Boga Očeta jih bo potolažila in pobožala. (papež Frančišek)
https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/veroucne-strani/7112-2016-04-blagor-zalostnim
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Kako bi se počutili, če ne bi nikoli v življenju DOŽIVELI BOLEČINE, STISKE, TESNOBE?
Ja, res, LJUDJE, KI JOKAJO, BODO SREČNI! KAJTI BOŽJA ROKA TOLAŽI.
Človeška tolažba je samo človeška, ni popolna, ne more biti, KER SMO USTVARJENA BITJA, BOŽJA TOLAŽBA PA PRINAŠA NEBESA V SRCE!
Naj v naših srcih zadoni čudovita Marijina hvalnica:
MOJA DUŠA POVELIČUJE GOSPODA
Moja duša poveličuje Gospoda,
moje srce se raduje v Bogu, mojem Zveličarju.
Ozrl se je na nizkost svoje dekle,
glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.
Velike reči mi je storil Vsemogočni,
njegovo ime je sveto.
Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje vsem,
ki mu zvesto služijo.
Dvignil je svojo močno roko,
razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.
Mogočne je vrgel s prestola
in povišal je nizke.
Lačne je napolnil z dobrotami
in bogate je odpustil prazne.
Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo,
kakor je obljubil našim očetom.
Spomnil se je svoje dobrote
do Abrahama in vseh njegovih potomcev.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu,
kakor je bilo v začetku,
tako zdaj in vselej in vekomaj.
Amen. (prim. Lk 1,46-55)