Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…
Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.
| Cookie | Duration | Description |
|---|---|---|
| cookielawinfo-checkbox-analytics | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics". |
| cookielawinfo-checkbox-functional | 11 months | The cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional". |
| cookielawinfo-checkbox-necessary | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary". |
| cookielawinfo-checkbox-others | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other. |
| cookielawinfo-checkbox-performance | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance". |
| viewed_cookie_policy | 11 months | The cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data. |
ZAKAJ SOVRAŽIŠ ČLOVEKA, KI TE JE UŽALIL?
NI ON SAM NAREDIL KRIVICE, AMPAK HUDIČ. SOVRAŽI TOREJ BOLEZEN, NE BOLNIKA!
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
V knjigi MODROST PUŠČAVE-izbrani izreki puščavskih očetov piše:
Mati Sinklitika je dejala: “Dobro je, če se človek NIKOLI NE RAZJEZI. Če se pa to zgodi, Sveto pismo ne dovoljuje tvoji strasti niti mere enega dne, ampak veleva: Sonce naj ne zaide…(Ef 4,26). Čakaš da zatone ves tvoj čas? Zakaj sovražiš človeka, ki te je užalil?
Ni on sam naredil krivice, ampak hudič. Sovraži torej bolezen, ne bolnika!”
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
Oče Hiperehij jr rekel:
“KDOR NE OBVLADA SVOJEGA JEZIKA V TRENUTKU JEZE, TUDI STRASTI NE BO OBVLADAL . (Modrost Puščave).
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
Neki Brat je obiskal nekega očeta in ga prosil: “MOJ OČE, DAJ MI DOBER NAUK, KI ME BO REŠIL, ČE SE GA BOM DRŽAL. ”
Starec mu je odgovoril:
“ČE LAHKO MOLČE PRENESEŠ ŽALITVE IN GRAJO, JE TO NEKAJ TAKO VELIKEGA, DA PRESEGA IZPOLNJEVANJE VSEH ZAPOVEDI.” Modrost puščave).
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
VSAK DAN SE JE POTREBNO BOJEVATI ZOPER GREHE. DO KRVI SE UPRETI SUŽENJSTVU GREHA!
SVETO PISMO GOVORI: Hebrejcem 12,4
4 Niste se še do krvi uprli v boju zoper greh. Hebrejcem 12,4
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
VSO SVOJO GREŠNOST IZROČAJMO GOSPODU, KER JE ON EDINI, KI LAHKO OČISTI DUŠO IN REŠI ČLOVEKA SUŽENJSTVA GREHOM!
KAJ JE ZADOŠČEVANJE IN ZAKAJ JE TO NAJBOLJŠI ODGOVOR NA ZLO? Aleteia
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
Z zadoščevanjem Bogu svojo dušo in svet znova pripravimo na prejem njegove milosti, enako kot zemljo pripravimo za obdelovanje.
Kristusovo mistično telo
Toda kako to deluje? Res lahko jaz kaj storim, da bi zadostil za zlo nekoga drugega? In ko govorimo o hudobiji sveta, kaj lahko storimo, česar Jezus še ni storil?
Odgovor na obe vprašanji najdete v besedah, ki ste ju v prvem odstavku najverjetneje prezrli: Kristusovo telo. S krstom smo kristjani prerojeni, postanemo nova stvaritev v Kristusu, del njega. On živi v nas in mi živimo v njem. On je naša glava in mi smo njegovo telo, kot lepo razlaga sv. Pavel v pismu Efežanom.
Ker smo vsi združeni v mysticus corpus, mističnem telesu, prek naših dobrih in hudobnih dejanj duhovno vplivamo drug na drugega. Moji grehi ne ranijo le mene, ampak celotno telo. Zato se lahko po duhovniku, ki predstavlja Kristusa in celotno Cerkev, spravim z Bogom in Cerkvijo.
Naše žrtve celijo grešne rane sveta
Jezus nam je pridobil odrešenje, mi pa smo po Kristusovem križu pri krstu in spovedi deležni milosti. Po krstu se posvečujemo – pa ne le mi sami, ampak tudi Cerkev in celo svet –, tako da svoja dejanja pridružujemo Kristusovemu darovanju na križu.
S svojimi žrtvami in dejanji lahko celimo rane, ki jih na svetu povzroča greh. Ker smo kristjani, ki svoja dejanja pridružujemo Kristusovim, naša dejanja postanejo zares učinkovita. Sami ne zmoremo ničesar storiti, vse zmoremo v njem, ki nam daje moč. (Flp 4, 13).
…..
https://si.aleteia.org/2018/10/02/kaj-je-zadoscevanje-in-zakaj-je-to-najboljsi-odgovor-na-zlo
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Ja, res je:
Ker smo vsi združeni v mysticus corpus, mističnem telesu, prek naših dobrih in hudobnih dejanj duhovno vplivamo drug na drugega. Moji grehi ne ranijo le mene, ampak celotno telo. Zato se lahko po duhovniku, ki predstavlja Kristusa in celotno Cerkev, spravim z Bogom in Cerkvijo. Aleteia
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
KO GREŠIM JAZ, MOJI GREHI VPLIVAJO NA VAS, NA OTROKE itd..KO GREŠITE VI, VPLIVAJO VAŠI GREHI NAME, NA VSE LJUDI.
VSI SMO POVEZANI.
Tudi kristjani marsikdaj ne razumejo ali razumemo DA GREH , KI GA NAPRAVI POSAMEZNIK NE VPLIVA SAMO NA TISTEGA, KI GA JE STORIL, AMPAK VPLIVA NA NJEGOVO DRUŽINO, SOSEDE-NA CELOTNO OBČESTVO .
To je zelo velika odgovornost.
ČE JE NEKDO GREŠIL, NJEGOV GREH VPLIVA NA NAS, POVZROČA RANE, BOLEČINE…
Zato ponavljam da se starši niti ne zavedamo KAKŠNO GORJE LAHKO DELAMO OTROKOM IN OSTALIM LJUDEM.
Včasih kdo reče: KAJ ME BRIGA, TO JE MOJ PROBLEM, ČE SEM GREŠIL! PA NI RES!
VSI SMO POVEZANI V OBČESTVO, TAKO TUDI NA TEJ MOLITVENI SKUPINI IN ČE BO VLADAL MED NAMI BOŽJI SVETI DUH, BOMO POVEZANI V MOLITVI.
ZATO JE TAKO POMEBNO HODITI REDNO K SPOVEDI. GOSPOD BO NAREDIL SVOJE.
Glejte, nekdo gre k spovedi, potem pa isti dan ZMERJA LJUDI, KUJE SOVRAŠTVO, IZ SRCA PLJUVA PO LJUDEH IN SE JEZI itd!
Zaradi takega početja vsi trpimo, vsi grešimo, ZATO JE REŠITEV NAŠ ODREŠENIK!
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
ZATO SE JE POTREBNO BOJEVATI ZOPER VSAK GREH, PA NE SAMI, AMPAK Z JEZUSOM.
13 Vse zmorem v njem, ki mi daje moč. Pismo Filišljanom 4,13.
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
RES JE: NI VEČJEGA STRUPA, NI VEČJEGA GORJA NA SVETU, KOT NAŠI GREHI, KI SO OVIRA MED NAMI IN BOGOM!.
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
GREH JE BLOKADA, JE KOT NEPREBOJNI ZID, KI STOJI MED NAMI IN JEZUSOM, ZATO DOPUSTIMO DA JEZUS UNIČI TA NEPREBOJNI ZID S SVOJO LJUBEZNIJO IN KRVJO!
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
Sstarši zaradi svoje NEVEDNOSTI IN ODPADA OD BOŽJE MILOSTI NE RAZLOČIMO KAKŠNO GORJE, ZLO IN ŠKODO POVZROČAMO SVOJIM POTOMCEM.
KO PRIDE DO PROBLEMOV PRI OTROCIH, KOLIKO STARŠEV BO NAJPREJ V SEBE POGLEDALO IN SE VPRAŠALO IN OBŽALOVALO KAJ JE NASTALO ZARADI GREHOV.
Glejte, tisti, ki netijo nemire, vojne, SO POTREBNI BOŽJE LJUBEZNI, USMILJENJA IN NAŠIH MOLITEV IN NAŠEGA ZADOŠČEVANJA ZA GREHE.
PRED IZPOSTAVLJENIM SVETIM REŠNJEM TELESU LAHKO JEZUSA V ŽIVO PROSIMO ZA POMOČ!
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
NE VEMO KAKŠNO OTROŠTVO SO IMELI DOMA, KAJ JIM JE OMRAČILO UM, NEKAJ GROZOVITEGA JE VPLIVALO NA TA MLADA SRCA, DA SO POSTALA KOT KAMEN!
KER SMO OBČESTVO ZDRUŽENO Z JEZUSOM, JE POTREBNO TUDI ZA PREDNIKE DELATI POKORO.
Marsikdo tudi na tej internetni strani ne VERJAME DA NEOBŽALOVANI IN NESPOVEDANI GREHI ZELO PRITISKAJO NA POTOMCE VEČ RODOV.
POSLUŠAJMO, KAJ GOVORI O TEM BOŽJA BESEDA IN NE ZAMETUJMO RESNICE.
SVETA MATIJA JE PASTIRČKOM NAROČILA NAJ SE SPREOBRNEJO LJUDJE, NAJ GREDO NA POT SPREOBRNENJA IN PRAVEGA OBŽALOVANJA IN POKORE, DA NE BO VOJNE.!
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
Ne smemo samo kazati na druge kaj so dolžni narediti; VSI ODIDIMO NA POT SPREOBRNENJA, POKORE-ZADOŠČEVANJA ZA GREHE IN GOSPOD BO POMAGAL IN USTAVIL VOJNO!
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
SVETA MARIJA JE NAROČILA PASTIRČKOM NAJ SE LJUDJE SPREOBRNEJO, ……
DA NE BO VOJNE….
Z “OSEMNAJSTIMI DUHOVNIMI KORAKI ” IZ SUŽNOSTI GREHA PO BOŽJI MILOSTI
……………………………………………………………………………………………………………………………….
Blažena Angela Folinjska, ki je živela v italijanskem mestu Foligno v drugi polovici 13. stoletja, je prepričljiv zgled vsem, ki se nočejo iz grešnega življenja dvigniti k Bogu, ki je bogat v usmiljenju. Sama je povedala, kako se je z »osemnajstimi duhovnimi koraki« iz sužnosti greha po božji milosti rešila.
Radi odkrivamo v svetnikih vse, kar jim je skupnega z nami, bolj kot pa to, kar jih od nas razlikuje. Imeti si jih želimo na ravni svetnih ljudi, živečih v preskušnjah tega sveta… Radi bi našli v svetnikih brate in sestre, deležne naše narave in morda tudi naše bede, da bi se čutili zaupno povezane z njimi, pod skupnim bremenom naše človeške usode,« je ob neki priliki lepo povedal papež Pavel VI. Blažena Angela Folinjska, ki je živela v italijanskem mestu Foligno v drugi polovici 13. stoletja, je prepričljiv zgled vsem, ki se nočejo iz grešnega življenja dvigniti k Bogu, ki je bogat v usmiljenju. Sama je povedala, kako se je z »osemnajstimi duhovnimi koraki« iz sužnosti greha po božji milosti rešila.
Rodila se je leta 1249 kot hči bogatih in uglednih staršev. Razcvetela se je v silno lepo dekle, ki se ni branila užitkov življenja. Zelo mlada se je poročila z bogatim posestnikom in mu rodila več otrok. Tudi kot žena in mati se ni odpovedala hrupnemu veseljačenju in tudi pregrešnim razvadam.
Oglašala se ji je vest, da ne dela prav, toda sram jo je bilo, da bi se svojih grehov odkrito spovedala. Ko ji je bilo šestintrideset let, je trpela neznosne duševne muke. V tej stiski se je zatekla k svetemu Frančišku Asiškemu, naj ji pomaga, da bi opravila dobro spoved. Njena prošnja je bila uslišana.
»Ko sem se obrnila na pot pokore,« je pripovedovala svojemu duhovnemu voditelju, ki je to zapisal, »sem napravila osemnajst duhovnih korakov.« Potem te korake po vrsti našteva. Prvi je bil ta, da se je začela silno bati pogubljenja v peklu. Drugi, da je opravila iskreno spoved; tretji, da je stanovitno opravljala naloženo pokoro. Na naslednjih korakih je namesto strahu pred peklom čutila žalost, da je s svojim grešnim življenjem večala Kristusovo trpljenje in teptala božjo ljubezen.
Ponudila se je Jezusu, naj ji pošlje trpljenje, da bo tako z njim sodelovala pri odreševanju sveta. Voljno je sprejemala vse žrtve, žalitve in ponižanja. Kot božjo voljo je sprejela tudi izgubo vseh domačih: najprej ji je umrla mati, potem mož in za njim še vsi otroci. Na poti za Kristusom je zdaj nista ovirali ne družba ne družina. Poslej je hotela živeti v popolni revščini po zgledu sv. Frančiška. Prodala je svoje posestvo in vse imetje in izkupiček razdelila revežem, sama pa je vstopila v tretji red sv. Frančiška.
Njena odpoved je bila nagrajena s skrivnostnimi razodetji. Imela je prikazni in je smela večkrat biti v božji bližini, v svojem zunanjem življenju pa je vedno trpela. Največ navdihov je Angela sprejemala med masno daritvijo. Bog ji je dal z gotovostjo čutiti, da je vsa obdana z njegovo ljubeznijo. To ji je dajalo moč, da je zvesto vztrajala tudi tisti dve leti, ko je morala prestajati strašno duševno mučeništvo, ker je imela občutek, da jo je Bog popolnoma zapustil. Potem se je tema razpršila in Angela se je znašla v veselju in blaženosti »na nedoumljiv način čisto v Bogu«. Njeno življenje je bilo popolnoma spremenjeno. Verodostojne priče so potrdile, da dvanajst let ni zaužila nobene jedi razen svete evharistije.
Ko se ji je bližala smrt, so bili ob njeni postelji zbrani mnogi duhovni otroci. Bila je mirna in vesela. Zvečer 4. januarja 1309 je prejela zakramente za umirajoče, okoli polnoči pa je za vedno zatisnila oči. Pokopali so jo v frančiškanski cerkvi v Folignu. Tam je kmalu nastalo njeno češčenje, ki ga je potrdilo več papežev. Papež Klemen XI. ji je leta 1701 dal naslov blažena.
Ta sveta žena je vzornica in priprošnjica vsem, ki se hočejo rešiti sužnosti greha. (Tv Exodus)
V knjigi MODROST PUŠČAVE-Izbrani izreki puščavskih očetov piše tudi:
Oče M. je dejal:”
ČE DEJANJE NI V SOZVOČJU Z MOLITVIJO, POTEM SI ČLOVEK ZAMAN PRIZADEVA.”
Tedaj ga je brat vprašal:”KAJ POMENI TO SOZVOČJE MED DEJANJEM IN MOLITVIJO:” Starec mu je odgovoril:”
TO POMENI, DA TEGA, ZA KAR PROSIMO, NE DELAMO VEČ SAMI.
ČE SE NAMREČ ČLOVEK ODPOVE SVOJI VOLJI, SE BOG SPRAVI Z NJIM IN SPREJME NJEGOVO MOLITEV.”
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Ja, res je. VSE MORA BITI USKLAJENO, NAŠE MISLI, BESEDE IN DEJANJA.
ČE Z BESEDO PROSIMO, POTEM PA Z MISLIMI VSE PODREMO IN RAVNO TAKO Z DEJANJI, NISO MOLITVE USKLAJENE.
V OČENAŠU VSAK DAN MOLIMO: ZGODI SE TVOJA VOLJA!
Potemtakem se BI VSI KRISTJANI MORALI ODPOVEDATI SVOJI VOLJI-DA BI SE LAHKO ZGODILA BOŽJA VOLJA!
Če uveljavljamo SVOJO VOLJO, SE NE MORE ZGODITI BOŽJA VOLJA!.
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
POSVETITEV JEZUSOVEMU PRESVETEMU SRCU
SADOVI ČEŠČENJA – ČAŠČENJA SRCA JEZUSOVEGA
PRVI PETKI
Sv. Marjeta Marija Alacoque je v 17. stoletju v posebnih, od Cerkve potrjenih videnjih prejela od Gospoda več zagotovil in obljub, ki se bodo izpolnile častilcem njegovega Srca.
Te obljube nimajo takšne veljave, kakršno ima Sveto pismo, saj spadajo k posebnemu ali zasebnemu razodetju. So pa skladne z Novo zavezo, ki tako jasno razodeva Jezusovo dobroto, ljubezen in usmiljenje.
Namesto o »obljubah«, bi bilo bolje govoriti o sadovih, ki jih bodo deležni tisti, ki se bodo Jezusovemu Srcu popolnoma izročili in v skladu s to izročitvijo živeli.
OBLJUBE (ALI VSAJ SADOVI) ČASTILCEM SRCA JEZUSOVEGA SE GLASIJO:
1. Dal jim bom vse milosti, ki jih potrebujejo v svojem stanu.
2. Naklonil bom mir njihovim družinam.
3. Tolažil jih bom v trpljenju.
4. Varno zavetje jim bom v življenju, posebno ob smrtni uri. Tisti, ki mi bodo vdani in meni posvečeni, se ne bodo pogubili.
5. Dal jim bom obilen blagoslov pri vsem delovanju.
6. Grešniki bodo našli v mojem Srcu vir in neizmerno morje usmiljenja.
7. Mlačni (posebej redovne osebe) bodo postali goreči.
8. Goreči (posebej redovne osebe) bodo hitro dospeli do velike popolnosti, če se mi bodo popolnoma posvetili, me častili in ljubili.
9. Bogato bom blagoslovil kraje in skupnosti, kjer bodo imeli na častnem mestu podobo mojega presvetega Srca in ga ljubili in častili ter se mu izročali v posebno varstvo. Na ta način bom ponovno zedinil sprte družine in pomagal družinam v kakršnikoli stiski, če se bodo z zaupanjem obračale name.
10. Tistim, ki delajo za rešitev duš, bom dal, da bodo spreobrnili tudi najbolj trdovratne grešnike, če bodo prisrčno častili moje Srce in to čaščenje širili med ljudmi.
11. Imena tistih, ki bodo širili čaščenje, bodo neizbrisno zapisana v mojem Srcu.
12. Tistim, ki bodo zaporedoma devet prvih petkov prejeli sveto obhajilo, obljubljam milost končnega spreobrnjenja. Ne bodo umrli v moji nemilosti in brez svojih zakramentov. Moje Božje Srce jim bo v zadnjem trenutku varno pribežališče.
Več o tem na: https://www.kapitelj.com/posvetitev_jezusovem_presvetem_srcu_9_prvih_petkov.html
PRESVETO SRCE JEZUSOVO, USMILI SE NAS!
MOLIMO
POSVETILNA MOLITEV NA PRVE PETKE
Dobri Jezus, Odrešenik človeškega rodu, ozri se na nas, ki smo ponižno zbrani pred teboj. Tvoji smo, tvoji hočemo biti. Da bi pa mogli biti s teboj trdneje združeni, glej, zato se danes vsak izmed nas radovoljno posveti tvojemu presvetemu Srcu. Tebe mnogi ne poznajo, mnogi pa tvoje zapovedi zaničujejo in te zavračajo. Usmili se obojih, dobrotljivi Jezus, in pritegni vse k svojem presvetem Srcu.
Kralj bodi, Gospod, ne samo vernih, ki se trudijo, da bi ostali zvesti, temveč tudi izgubljenih sinov, ki so te zapustil. Daj, da se skoraj vrnejo v Očetovo hišo, da ne omagajo od uboštva in lakote.
Kralj bodi tistih, ki jih loči zmota ali razkol, in pokliči jih k polnosti vere in občestva, da bo kmalu ena čreda, en Pastir.
Daj, gospod, da bo tvoja Cerkev povsod v svobodi oznanjala evangelij; daj vsem narodom pravičen red in mir; daj, da se bo po vsej zemlji razlegal en glas: Bodi hvala Božjemu Srcu, ki nas je rešilo, slava in čast mu vekomaj. Amen.
MOLIMO
Nebeški Oče,
vera, ki si nam jo dal v
tvojem Sinu Jezusu Kristusu, našem bratu,
in plamen ljubezni,
ki ga je Sveti Duh izlil v naša srca,
naj v nas prebujata blagoslovljeno upanje
v prihod tvojega kraljestva.
Naj nas tvoja milost preobrazi,
da bomo marljivo gojili seme evangelija,
ki bo prekvasilo človeštvo in ves svet,
ko zaupno pričakujemo
novo nebo in novo zemljo,
v katerem bodo premagane sile zla
in se bo za vselej razodela tvoja slava.
Naj milost jubileja
v nas, romarjih upanja,
oživlja hrepenenje po nebeških dobrinah
in na ves svet izliva
veselje in mir
našega Odrešenika.
Tebi, blagoslovljeni in večni Bog,
bodi hvala in slava na veke vekov.
Amen.
Jubilejna molitev
KRALJICA MIRU: ZAKAJ MI, OTROCI MOJI, POPOLNOMA NE IZROČITE SVOJEGA SRCA?
Dragi otroci! Medtem, ko se na vas razliva velika Božja milost, ostaja vaše srce trdo in brez odgovora. Zakaj mi, otroci moji, popolnoma ne izročite svojega srca? Jaz samo želim položiti vanj mir in odrešenje – mojega Sina. Z mojim Sinom bo vaša duša usmerjena k plemenitim ciljem in nikoli se ne boste izgubili. Tudi v največji temi boste našli pot. Otroci moji, odločite se za novo življenje z imenom mojega Sina na ustnicah! Hvala vam!
Sporočilo Kraljice miru po vidkinji Mirjana Dragičević, 2. januar 2009
https://www.mladifest.com/medjugorje/obvestila/spor2.htm
Marija, Kraljica miru, prosi za nas!
MOLIMO
POD TVOJE VARSTVO PRIBEŽIMO
Pod tvoje varstvo pribežimo,
o sveta božja Porodnica,
ne zavrzi naših prošenj
v naših potrebah,
temveč reši nas
vselej vseh nevarnosti,
o častitljiva in blagoslovljena Devica,
naša gospa, naša srednica,
naša besednica!
S svojim Sinom nas spravi,
svojemu Sinu nas priporoči,
svojemu Sinu nas izroči!
Amen.
Preberite še:
GLAVNA MARIJINA SPOROČILA:
MIR, VERA, SPREOBRNJENJE, MOLITEV, POST
Več o tem na: http://www.medjugorje.si/arhiv/gsm.htm
MARIJA, KRALJICA MIRU, PROSI ZA NAS!
V razmislek tudi naslednje pričevanje:
ZAKAJ Z MOŽEM SKUPAJ MOLIVA ROŽNI VENEC (Iskreni, 25. 10. 2024)
Piše: Mateja Kropec Šega
NIČ SE NE SLEPIMO. TO, DA Z MOŽEM SKUPAJ MOLIVA, NITI SLUČAJNO NI NEKAJ, KAR BI NAMA OD VEDNO TEKLO GLADKO, SAMO PO SEBI.
Še kot fant in dekle sva večkrat skušala skupaj moliti, ampak sva se vedno počutila, kot da gre za nekaj prisiljenega, nenaravnega. Vsak zase sva redno molila in se o tem tudi pogovarjala, skupaj pa nikakor ni steklo. V zakonu ni bilo veliko bolje. Kar nekajkrat sva se o temi tudi pogovarjala z najinim duhovnim spremljevalcem, ampak res zelo dolgo »nisva nikamor prišla«.
Ko so prišli otroci, je družinska molitev zelo lepo zaživela, midva pa sva ostajala lesena, nezadovoljna, vsak v svoji kamrici.
Ko zdaj gledam nazaj, se mi zdi, da je moralo preprosto preteči toliko in toliko vode, da sva dozorela, se začutila in si prišla naproti tudi na tem področju.
In zdaj? Z možem rada skupaj moliva rožni venec. Večkrat, pogosto, redno. Zakaj? Rožni venec občutiva kot enega osnovnih bisernih gradnikov najine vere.
O tem več na: https://www.iskreni.net/zakaj-z-mozem-skupaj-moliva-rozni-venec/
MARIJA, KRALJICA PRESVETEGA ROŽNEGA VENCA, PROSI ZA NAS!
SRČNO UPAM, DA SI BOSTE VZELI TOLIKO ČASA IN ZELO POZORNO PREBRALI pismo bralke -v Reviji Onjišče IN ODGOVOR duhovnika dr. Škafarja.
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
OBHAJILO KLEČE, ALI STOJE, NA JEZIK ALI NA ROKO?
Med novotarijami v Cerkvi, ki niso več tako ‘nove’, je tudi ena, ki je naredila veliko škode za vero in blagor duš. Gre za obhajilo na roko. Mislim, da bi bilo prav, da ljudje zvedo, kako je prišlo do tega, da se je skorajda čez noč ukinila tisočletna praksa obhajanja kleče in na usta in se je uvedlo obhajanje stoje in na roke. Verjetno je bilo to liturgično eksperimentiranje, ki so se ga že pred koncilom šli nekateri krogi v nemško govorečih in skandinavskih deželah. Vrenje okrog koncila so nekateri izkoristili za to, da so od papeža izposlovali izjemo, češ da se je pri njih ta praksa že tako prijela, če jim jo lahko papež dovoli. Papež Pavel VI. jim je s težkim srcem dovolil, a žal, so njegovo dobro voljo izrabili in kmalu je izjema postala pravilo. Zlasti je zato ‘zaslužna’ škofovska konferenca ZDA, kmalu pa so si za njo to pravico izposlovale skoraj vse druge, z redkimi, a častnimi izjemami. Zakaj sem do obhajanja na roke tako kritična?
1. Ker se ob tem izgubljajo delci hostije, ki jo ljudje potem pohodijo, zlasti spričo tega, da se je ob tem popolnoma ukinila raba patene.
2. Skoraj popolnoma se je izgubila vera v realno navzočnost, kajti tisto, kar si lahko kot piškotek sam daš v usta in njegove drobtine tudi pohodiš, si zelo težko predstavljaš, da gre res za telo, kri in božanstvo našega Zveličarja.
3. Če je ‘poškodovana’ vernikova vera v Evharistijo, potem je poškodovana njegova celotna vera. Če sme delati nespoštljivo z Bogom, zakaj bi bil spoštljiv do ljudi?
4. Briše se razlika med duhovniki in laiki, ki je imela namen opozarjati ljudi na njihovo stanovsko poslanstvo; duhovniki oznanjevanje znotraj, laiki pa zunaj cerkve.
5. Svetega zakramenta se lahko dotikajo neposvečene in tudi umazane roke (pred tem prijemljemo denar in si segamo v roke, vmes pa še kihnemo in brišemo otrokom nos itd.)
Dokaz za povedano lahko najde vsak, ki opazuje, kaj se dogaja v naših cerkvah. Ljudje nosijo hostijo do prvih klopi, ko se obračajo in počasi dajejo v usta. Hostijo žvečijo, lahko, da si jo kdo vtakne v žep. Ali to sploh kdo preverja? Redko kdo poklekne in se pokriža. Neki duhovnik me je opozoril, naj nič ne poklekam, da sem zdaj živa monštranca. Saj je bila tudi Marija monštranca, pa vedno kleči, vsaj na starih upodobitvah.
Boste morda rekli, draga gospa, namesto da se prepuščate farizejstvu in sodite bližnjega, poglejte v svoje srce in raje ob obhajilu molite za svoje grešno srce. In veste kaj, prav imate, to tudi skušam početi in ker sem šibka oseba, bi to lažje počela, če bi me tudi duhovniki spodbujali k temu.
A kaj, ko se zgodi, da je bolj nasprotno. Ko sva z možem svojega otroka naučila, naj prvo sveto obhajilo prejme kleče in na usta, ga je njegov župnik s strogim opominom prisilil, da ga je sprejel na roke in stoje. In to ni bil lapsus, kajti tak dogodek se je zgodil še kar nekajkrat in to brez opozorila in pojasnila.
No vidite, to je bila točka, da sem sama uvidela, da obhajanje na roke škodi človekovemu odnosu do Boga in do bližnjega, zato sem se tudi sama odločila, da prejemam obhajilo na usta in kleče. In povem vam, da je Jezus to zelo bogato nagradil v smislu poglobitve vere in duhovne tolažbe.
Naj na koncu potožim še eno svojo bolečino, namreč težka dostopnost zakramenta svete spovedi. V naši župniji v nedeljo somašujejo trije duhovniki, spovednica pa je prazna. Med tednom je sploh prazna, ko mašuje samo en duhovnik. Pomanjkanje časa? Kaj pa je bolj pomembno od spovedi in maše? Ne morem soditi, samo povem, da bi bilo moje versko življenje lažje, če bi se lahko tedensko spovedala v svoji župniji.
V upanju, da tega ne boste razumeli kot nerganje, ampak trud za to, da bi ljudi obveščali in spodbujali k poglobitvi njihove vere, vas lepo pozdravljam.
Dorka
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
Izčrpneje bom poskušal odgovoriti le na dve zastavljeni vprašanji s pomočjo zgodovine, ki je – že po rimskem pregovoru – učiteljica življenja. Naj zapišem nekaj o prejemanju obhajila na usta ali na roko in to kleče ali stoje. Odgovor na ti dve vprašanji bo, vsaj delno, odgovor tudi na druga vprašanja. Zaradi dolgega pisma in številnih vprašanj in trditev, bo tudi odgovor daljši, za kar se opravičujem.
Najprej nekaj glede pokleka ter klečanja in bogoslužnega priklona. Katoliški kristjani rimskega obreda pokleknemo pri prihodu v cerkev, v kateri se hrani Najsvetejše v tabernaklju, kar nakazuje večna luč na oltarju. S tem izražamo spoštovanje stvarni Kristusovi navzočnosti v posvečeni hostiji, ki se hrani za bolnike v bogoslužni posodi, ki jo imenujemo ciborij, in v monštranci (hrvaško ‘pokaznica’), v kateri je velika hostija ter jo uporabljamo za češčenje Najsvetejšega.
In kako je pri maši? Nekdanje evharistične molitve so navadno uporabljale za navzoče vernike v dobesednem prevodu izraz ‘okrog stoječi’ (lat. circumstantes). Tudi sedanja prva evharistična molitev v latinščini uporablja izraz “Spomni se, Gospod vseh okrog stoječih” (lat. circumstantium), čeprav je uradni slovenski prevod: “Spomni se, Gospod, … vseh, ki so tukaj zbrani”. Tako, da je – ne glede na prevod – v duhu starodavne, tudi tridentinske evharistične molitve povedano, da verniki med njo stojijo. Tukaj stoja, podobno kot pri branju evangelija, pri petju Tebe Boga hvalimo itd. pomeni znamenje spoštovanja. To pa seveda ne pomeni, če kje klečijo, da tudi klečanje ne bi pomenilo spoštovanja in češčenja, kot je navada po nekaterih cerkvah. Dobro pa je, če so med istim bogoslužjem vsi poenoteni, ker je drugače lahko moteče.
V zgodnjem srednjem veku je bil poklek in klečanje bolj znamenje pokore, kakor pa izraz češčenja. Znamenje češčenja je bil takrat priklon (lat. inclinatio). O tem govori že Origen († 254): »Poklekniti moramo, kadar se pred Bogom obtožujemo grehov ter prosimo odpuščanja«. V velikonočnem času pa tudi pozneje niso pokleknili, v postnem času pa je diakon vabil vernike: “Pokleknimo!” Izraz najglobljega ponižanja in najprisrčnejše prošnje je ležanje na tleh (lat. prostratio), ki je danes v navadi v začetku bogoslužja na veliki petek in pri posvečenjih diakonov, duhovnikov in škofov.
V znak češčenja sv. Rešnjega telesa so do 11. stoletja tudi v zahodni Cerkvi priklanjali samo glavo, šele takrat so začeli postopno poklekati. V začetku 13. stoletja je duhovnik začel po posvečenju hostij dvigati posvečeno hostijo in po posvečenju vina kelih s posvečenim vinom. Ob povzdigovanju so najprej v nekaterih cerkvah samo globoko priklonili glavo, v drugih so pokleknili. Papež Honorij III. je leta 1219 zahteval od irskih škofov, naj svoje vernike poučijo, da se pri povzdigovanju posvečene hostije pobožno priklonijo. Nekateri obredniki pa že v 13. stoletju zahtevajo od vernikov poklek, pozneje pa celo – četudi redki – ležanje na tleh (prostracijo).
Kljub škofijskim sinodam, ki so v poznejših stoletjih zahtevale med povzdigovanjem klečanje, je ponekod še v 16. stoletju običajen spoštljiv priklon, kot je še danes v katoliških Cerkvah vzhodnega obreda in ne samo pri pravoslavnih. Na zahodu sta pred Najsvetejšim dokončno uvedla poklek in klečanje za vso rimsko Cerkev v Rimskem misalu papež sv. Pij V., leta 1570 in v Rimskem obredniku papež Pavel V. leta 1614, kar je veljalo do pokoncilskih bogoslužnih obrednikov.
Poglejmo še vprašanje glede obhajila.
Stara cerkvena izročila nam poročajo, da je duhovnik verniku dal posvečeno hostijo na roko in pri tem rekel: “Kristusovo telo” in prejemnik je odgovoril “Amen”, kar dobesedno pomeni “tako je” oziroma gre za izpoved vere v Kristusovo stvarno navzočnost v posvečeni hostiji. Nato je prejemnik hostijo sam dal v usta. Diakon jim je dajal piti iz keliha in rekel, “Kristusovo kri”, in kdor je pil, je odgovoril “Amen” in s tem izrekel vero v Kristusovo stvarno navzočnost v posvečenem vinu. Delivec sv. Rešnjega telesa je bil redno mašnik, sv. Rešnje krvi pa diakon.
Tudi verniki laiki so v določenih obdobjih nosili obhajilo domov za lastno obhajanje ali bolnikom. Tomislav Šagi-Bunić, patrolog in koncilski teolog kardinala Šeperja, je zapisal: »Pismo sv. Bazilija leta 372 nam pričuje, … da so v Egiptu verniki nosili evharistijo domov in se doma obhajali. Da je tako bilo tudi v Rimu, nam dokazuje pismo sv. Hieronima, sv. Janez Zlatousti pa prav tako pričuje, da je tako bilo tudi v Carigradu« (Izazov starih, Zagreb 1982, 129-130). Bolnikom so obhajilo nosili v zgodnji Cerkvi tudi laiki, včasih tudi ženske, vsaj tam do 9. stoletja.
Prav v tem duhu je sv. Ciril Jeruzalemski († 386) tako poučeval katehumene glede prejemanja obhajila: »Ko pristopiš k obhajilu, ne imej dlani stegnjenih, tudi ne prstov razprtih, ampak desno roko položi kakor prestol pod levo, zakaj sprejel boš Kralja; v upognjeno dlan sprejmi Kristusovo telo in odgovori Amen. Oprezno se s svetim telesom dotakni oči in jih posveti; potem užij sv. Telo, a pazi, da ti ne pade kaka drobtinica na tla. Ko si pil iz keliha Kristusovo Kri in so ti ustnice še mokre, se jih dotakni z roko in posveti oči, čelo in druga čutila.« O dotiku čutil, zlasti oči, govori tudi sv. Gregor Nacianški († 390). Na Zahodu tega običaja pri obhajilu ni bilo; pač pa so sv. evharistijo polagali na bolne ude za ozdravljenje. V Franciji, Nemčiji in Italiji je bila celo navada, da je duhovnik nesel sv. hostijo k bolniku, da bi jo v tolažbo za zadnjo uro še enkrat videl, če je ni mogel prejeti.
V Galiji in Italiji so še v 6. in 7. stoletju in na Angleškem še v 8. stoletju prejemali sv. hostijo na roko. V 9. stoletju je ta običaj postopno prenehal in mašniki so sv. hostijo polagali vernikom na jezik in ne več v roke, kar je leta 880 naročil koncil v Rouenu. Sv. obhajilo so seveda prejemali stoje, kar so ohranili ves čas v vzhodnih Cerkvah tako pravoslavnih, kot katoliških, ki uporabljajo vzhodne obrede. Na Zahodu so začeli obhajati kleče v času med 11. in 12. stoletjem, povsod pa po izdaji tridentinskih obrednikov.
Drobci hostij
Seveda pa so vaša opozorila zelo na mestu glede drobtinic, ki lahko padejo od hostije, posebno, če niso hostije pravilno pečene, na kar mora biti duhovnik pozoren in je za to tudi odgovoren, čeprav je danes večina hostij tako pečenih, da ni drobtinic. Naj pa omenim, da v eni izmed župnij, kjer občasno mašujem in se hostije večkrat drobijo, ministrant vedno drži pateno. Podrobneje bi vam rad odgovoril glede majhnih drobtinic, ki so večkrat slabo vidne, če ne celo ‘nevidne’, s pomočjo neotomističnega slovenskega filozofa Janeza Janžekoviča, ki je ob filozofski natančnosti bil tudi tehnično in praktično nadarjen in si je ob svojem sholastičnem razmišljanju pomagal tudi, kot je rad dejal, s svojo kmečko pametjo. Bil zavzet ljubiteljski čebelar in je tako vzljubil in se vživel v ‘modre’ čebele.
Ko ga je nekoč poslušalec na teološkem tečaju za laike vprašal, kaj naj naredi, ker mu maša več nič ne pomeni in jo zato opušča, mu je Janžekovič odgovoril: »Hodi naprej k maši in ti bo spet pomenila!« Ob filozofiji se je ukvarjal tudi s tehniko. Rad se je spominjal, kako se je v tridesetih letih prejšnjega stoletja kot študent filozofije v Parizu prerekal s hrvaškim sošolcem Đurom Gračaninom zaradi drobtinic, ki naj bi padale od posvečenih hostij, o tem kako dolgo, koliko velika naj bi bila drobtinica, da je Kristus v njej še navzoč. Po daljšem prerekanju je Janžekovič na koncu dejal sošolcu: »Če je drobtinica tako majhna, da je niti več ne vidimo, bo Jezus tako, kot je prišel v hostijo iz drobtinice tudi odšel.« Oba: Janžekovič in Gračanin sta bila zvesta katoliška duhovnika in dobra profesorja na teoloških fakultetah, Janžekovič v Ljubljani in Gračanin v Zagrebu.
Janžekovič si je ob visoki filozofski in spekulativni znanosti pomagal tudi s ‘kmečko’ pametjo in z njo osvetljeval tudi filozofske in teološke probleme. Znano pa je, da so nekateri duhovniki v tistih časih imeli velike težave in probleme, skrupule, ali so kelih dovolj pobrisali in tudi vse, tudi najmanjše drobtinice od hostij, uspeli najti in jih zaužiti. Danes lahko gre kdo v drugo skrajnost in je na drobtinice hostij premalo pozoren ter spoštljiv. Vi najbrž mislite na te in če bi tako bilo, imate seveda prav.
Prav tako smo duhovniki, katehetje in katehistinje dolžni, da po zgledu sv. Cirila Jeruzalemskega in drugih cerkvenih očetov zgodnje Cerkve ter tradicije Cerkve prvega tisočletja krščanstva odrasle katehumene in na njim razumljiv način otroke obhajance uvajamo v skrivnost sv. obhajila ter k spoštljivosti pri prejemanju sv. obhajila. Zato ponekod otroke obhajajo na roko šele po prejemu sv. birme. Kot delivec obhajila prav čutim, kakor nekateri obhajanci, sicer stoje, toda izjemno zavzeto in spoštljivo prejemajo sv. obhajilo na roko in tako tudi s tem izražajo svojo vero v stvarno navzočnost Kristusa v posvečeni hostiji, ki jo prejemajo. Nekatere, predvsem otroke, pa je treba na to navajati.
Najbrž v sedanji cerkveni katehezi pogosto manjka mistagoška kateheza, kateheza uvajanja v zakramentalne skrivnosti in je večkrat ves poudarek na znanju in védenju, pa preskromen na uvajanju v skrivnost. Po izročilu so obhajilo v prvi Cerkvi prejemali stoje in na roko. Isto velja za sedanje kristjane, da ni pomembno, kako ga prejemajo – stoje ali kleče, na roko ali na jezik – marveč je pomembno, koliko pristno verujemo v Kristusovo stvarno navzočnost ali ne in kako spoštljivo ga prejemamo. To bo prav tako veljalo za kristjane jutrišnjega dne in za kristjane do konca sveta.
Žal so v zgodovini Cerkve tudi v odnosu do evharistije bila različna pretiravanja, kar posledično izhaja že iz tega, da so ponekod šteli spovedance po razdeljenih hostijah, ker so v času janzenizma verniki le enkrat po spovedi pristopili k obhajilni mizi. Danes pa je ponekod navzoča druga skrajnost, ko vsi pristopijo k obhajilu, čeprav po splošnih objektivnih načelih Cerkve za prejemnika večkrat nimajo pogojev.
Kakor včasih tako tudi danes v moči vodstvene službe daje navodila tudi glede načina obhajanja (stoje ali kleče, na jezik ali na roko) za vesoljno Cerkev papež, za krajevno Cerkev krajevni škof oz. škofovska konferenca. Današnja Cerkev se je glede stoje med obhajilom in prejemanja obhajila na roko, vsaj pri nas, vrnila na prakso zgodnje Cerkve in ni uvedla nič takega, česar že ne bi bilo v preteklosti. Seveda pa je danes, podobno kot na drugih področjih, tudi tukaj dovoljena pluralnost. Duhovniki in verniki pa imamo možnost, da znotraj teh navodil prejemamo ‘Sveto’ na spoštljiv, predan in veren način v upanju, da prav ‘Sveto’ ustvarja osebno svetost in sočasno gradi cerkveno občestvo.
Glede spovedi bi bilo seveda prav, da bi duhovnik vsaj pol ure pred nedeljsko in delavniško mašo bil v spovednici. Ponekod imajo duhovniki na spovednicah celo napis, kateri dan v tednu in od katere do katere ure so v spovednici, da se tako ljudje lažje v miru spovedujejo. Ti napisi pa seveda duhovnika obvezujejo.
Bogoslužne molitve imenujejo oltar večkrat ‘miza ljubezni’, ker nam podarja božjo ljubezen in nas vabi k ljubezni do Boga in bližnjega, kar je razpoznavno znamenje naše pristnosti.
Želim vam in vsem bralcem Ognjišča, da bi nas ‘Sveto’ posvečevalo ne glede na to ali ga bomo prejemali stoje ali kleče, na jezik ali na roko, ampak, da bomo Kristusu omogočili, da nas bo kot žive kamne prav po evharistiji vgrajeval v Cerkev, ki je njegovo skrivnostno telo.
ŠKAFAR, Vinko (Pisma). Ognjišče, 2018, leto 54, št. 2, str 38.
https://revija.ognjisce.si/pisma/16582-obhajilo-klece-ali-stoje-na-jezik-ali-na-roko
BOŽJA MATI MARIJA, MOGOČNA PRIPROŠNJICA PRI BOGU, NAS NENEHNO VABI K PREMIŠLJEVANJU BOŽJE BESEDE, K MOLITVI, POKORI IN ZADOŠČEVANJU!
BOŽJA BESEDA: Ko je bilo dopolnjenih osem dni in so dete obrezali, so mu dali ime Jezus, kakor je bil imenovan po angelu, preden je bil spočet v telesu. Ko so se dopolnili dnevi njenega očiščevanja po Mojzesovi postavi, so ga prinesli v Jeruzalem, da bi ga postavili pred Gospoda, kakor je zapisano v Gospodovi postavi: Vsak moški prvorojenec naj se imenuje svet Gospodu, in da bi žrtvovali, kakor je rečeno v Gospodovi postavi: dve grlici ali dva golobčka. (Lk 2,21-24)
S trdnim zaupanjem se obrnimo na ODREŠENIKA JEZUSA KRISTUSA in SVETO DEVICO MARIJO, še zlasti pri obhajanju SVETE MAŠE. Ponižno ju prosimo za potrebne milosti za trpeče sestre in brate v rubriki PROSIM ZA MOLITEV, v skladu z Božjo voljo! Vedno se že vnaprej zahvaljujmo za vse, kar nam Gospod podarja v svoji neizmerni dobroti in usmiljenju do nas grešnikov!
PROŠNJE ZA MOLITEV: http://www.molitev.net/skupaj-molimo.html
SVETA DEVICA MARIJA: »ROŽNI VENEC JE MOČNO OROŽJE PROTI PEKLU: UNIČIL BO RAZVADE, NAS OSVOBODIL GREHA IN SPODKOPAL KRIVOVERSTVA.«
To je ena od 15-ih obljub, ki jih je neposredno od MARIJE prejel dominikanec Alano de la Roche za vse, ki so zvesti rožnemu vencu. Te obljube kažejo, kako močna je Marijina ljubezen do nas.
MOLIMO VESELI DEL ROŽNEGA VENCA. V ČETRTI SKRIVNOSTI RAZMIŠLJAMO:
1. KI SI GA, DEVICA, V TEMPLJU DAROVALA
2. Ki je od začetka zvesto izpolnjeval Mojzesovo postavo.
3. Ki sta Jožef in Marija zanj darovala dva golobčka.
4. Ki ga je starček Simeon vzel v naročje.
5. Ki je Luč v razsvetljenje poganov in slava Izraela, Božjega ljudstva.
6. Ki je postavljen v padec in vstajenje mnogih.
7. Ki je znamenje nasprotovanja.
8. Zaradi katerega bo tebi, Devica, meč bolečine presunil Srce.
9. Ki ga je prerokinja Ana hvalila in oznanjevala jeruzalemskim prebivalcem.
10. Ki je v Nazaretu rastel in se krepil, vedno bolj poln modrosti.
MARIJA, KRALJICA PRESVETEGA ROŽNEGA VENCA, PROSI ZA NAS!
S trdnim zaupanjem se obrnimo na ODREŠENIKA JEZUSA KRISTUSA in SVETO DEVICO MARIJO, še zlasti pri obhajanju SVETE EVHARISTIJE. Ponižno ju prosimo za potrebne milosti za trpeče sestre in brate po namenih, ki so jih v prošnjah za molitev zapisali prosilci Božjih milosti. Naj se v vseh nas in v vsem zgodi PRESVETA BOŽJA VOLJA, ki je absolutno najboljše zdravilo za naše odrešenje!
http://www.molitev.net/skupaj-molimo.html
BOŽJE USMILJENJE, NEIZMERNO V ZAKRAMENTU EVHARISTIJE IN DUHOVNIŠTVA, ZAUPAMO VATE!
Preberite še:
MOLITEV ROŽNEGA VENCA
ROŽNI VENEC GOVORI O KRISTUSOVI SKRIVNOSTI. V LITANIJAH TO MOLITEV
CELO IMENUJEMO SVETI ROŽNI VENEC. TO PA ZATO, KER SE V NJEJ POGLABLJAMO
V SAMO SKRIVNOST BOŽJE PRISOTNOSTI V NAŠEM ŽIVLJENJU.
Več o molitvi rožnega venca na: https://katoliska-cerkev.si/molitev-roznega-venca
EN GLAS, A NE UČI VSEH ENAKO
Tomaž Kempčan je napisal HOJA ZA KRISTUSOM; v tej knjigi je omenjeno tudi naslednje:
EN GLAS, A NE UČI VSEH ENAKO:
En glas je v knjigah, a ne uči vseh enako, ZAKAJ GOSPOD REČE-JAZ ZNOTRAJ UČIM RESNICO, PREISKUJEM SRCA, RAZKRIVAM MISLI, PRIGANJAM Z DELOM IN DAJEM VSAKEMU, KAKOR VEM, DA JE PRAV.
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Ja, glejte, smo omejena ustvarjena bitja, zato tudi gledamo na svet z zornega kota človeka, VENDAR PO PRENOVI UMA IN SRCA, LAHKO HODIMO Z GOSPODOM IN RAZMIŠLJAMO PO BOŽJE.
Gospod daje vsakemu po njegovem načrtu misli, ker smo vsi UNIKATI, DAJE VSAKEMU TOLIKO, KOLIKOR ON VE, DA JE ZA IZPOLNITEV NAČRTA NA SVETU POTREBNO.
Tudi vsa zdravila niso primerna za vse ljudi, ker smo UNIKATI.
Zato se je potrebno v vsaki življenjski situaciji obrniti na BOGA-SVETEGA DUHA, KI BO DAL RAZKRITJE, MODROST, KAJ JE V DANEM TRENUTKU POTREBNO.
Medtem ko čakamo na odgovor Svetega Duha, molimo in prosimo za rešitve.
ZATO JE POTREBNO MOLITI DEVETDNEVNICE K SVETEMU DUHU.
Naše človeške želje, človeško mišljenje se razlikuje od BOŽJEGA MIŠLJENJA.
BOŽJA BESEDA GOVORI: Izaija 55,8-9
8 Kajti moje misli niso vaše misli
in vaše poti niso moje poti, govori Gospod.
9 Kajti kakor je nebo visoko nad zemljo,
tako visoko so moje poti nad vašimi potmi .Izaija 55,8-9
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
Večkrat sem že napisala, če nekoga piči čebela lahko umre, nekdo pa popije strup pa živi.
SMO UNIKATI.
Naši človeški “OKVIRJI” nas vsak dan omejujejo, ZATO JE TUDI VELIKO NESOGLASIJ, RAZPRTIJ, NERAZUMEVANJA IN JEZE, vse to pa vodi k razdoru in neenotnosti.
Vsak dan govorimo, da je potrebno moliti ZA MIR V SVETU!.
KAKO BOMO DOSEGLI PREMIK?
NAJPREJ SI JE POTREBNO PRIZADEVATI ZA MIR V SRCU, TA MIR IZ NAŠIH SRC BO PREPLAVIL- POPLAVIL SVET.
SVETO REŠNJE TELO IMAMO NA DOSEGU VSAK DAN, STOPIMO PRED ŽIVEGA JEZUSA IN PROSIMO ZA USMILJENJE ZA CELI SVET-ZA SPREOBRNENJE GREŠNIKOV.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
Potrebno je delati vsak dan na tem.
MIR V DRUŽINAH, ki je tako potreben, JE POTREBNO IZMOLITI, TAKO KOT VSAKO MILOST. POTREBNO JE SODELOVATI Z JEZUSOM, IZROČITI MU ŽIVLJENJE IN DELATI TISTO KAR NAROČA. ON BO OČIŠČEVAL NAŠA SRCA IN DELIL MILOSTI.
Sveta Družina ni delala po svoji zamisli, po svojih željah, čakala je na GOSPODOV NASVET.
Z DETETOM JEZUSOM JE BILO POTREBNO BEŽATI PRED HERODOM.
GOSPOD VSE PRAVOČASNO SPOROČI-NAROČI, ČE SEVEDA ŽELIMO POSLUŠATI IN IZVRŠEVATI.
ČE ŽELIMO GOSPODA POSTAVITI NA PRVO MESTO, JE POTREBNO IZVRŠEVATI VSE, KAR NAROČA!
Ko človek izroči JEZUSU ŽIVLJENJE, MU BO JEZUS RAZKRIVAL TUDI ŽIVLJENJSKO POSLANSTVO, KI NAJ GA OPRAVI NA TEM SVETU.
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Kako bomo s svojimi odločitvami, s človeškim razmišljanjem izvrševali POSLANSTVO NA SVETU?
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
Človek, ki hodi molit vsak dan pred IZPOSTAVLJENO NAJSVETEJŠE , bo zaznaval, KAKO TO ČUDOVITO SPREMINJA ŽIVLJENJE.
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
Florian Racine, ki je napisal V 9 DNEH IZKUSIMO MOČ ADORACIJE pravi takole:
“NA VSAKO PREŽIVETO URO ADORACIJE GLEJTE KOT NA URO NEBES: ODPRAVITE SE K ADORACIJI KOT BI ŠLI V NEBESA, NA SLOVESNO GOSTIJO, IN ZAHREPENELI BOSTE PO TEJ URI IN SE JE VESELILI.
BREZ KREPOSTI, ZNAČILNIH ZA JEZUSOVO SRCE, NAŠE PRIČEVANJE NE BO OBRODILO SADOV.
IŠČEMO NEŽNOST IN PONIŽNOST , NE SAMO V VSAKODNEVNIH DEJANJIH, TEMVEČ TUDI S ČRPANJEM KREPOSTI IZ JEZUSOVEGA SRCA, IZPOSTAVLJENEGA V NAJSVETEJŠEM.
VSAKO ADORACIJO ZAČNITE Z DEJANJEM LJUBEZNI IN BOSTE DUŠO NAJBOLJE PRIPRAVILI NA BOŽJE DELOVANJE.
ČE BOSTE ZAČENJALI S SAMIM SEBOJ, NE BOSTE NAPREDOVALI; TUDI ČE ZAČENJATE S KATERO DRUGO KREPOSTJO, KOT JE LJUBEZEN, STE UBRALI NAPAČNO POT.
SAJ TUDI OTROK NAJPREJ MATER OBJAME, ŠELE POTEM JO UBOGA. LJUBEZEN JE EDINA POT SRCA. ” (iz knjižice-v 9 dneh izkusimo moč adoracije).
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Glejte, JEZUS IZPOSTAVLJEN V NAJSVETEJŠEM JE ISTI JEZUS KOT JE HODIL PRED 2000 LETI PO ZEMLJI.
JE ŽIV, GLEDA NAS IZ OČI V OČI. STOPIMO NA POGOVR PRED NJEGA, PROSIMO GA DA NAM RAZKRIVA, KAJ NAJ STORIMO!
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
Ko grem pred Najsvetejše, IMAM PRED OČMI JEZUSA NA ZEMLJI. LJUDJE SO TEKALI ZA NJIM, GA KLICALI, PROSILI, TUDI DANES JE ŽIV MED NAMI, vendar naj nas BREZBRIŽNOST NE USTAVI.
Nam ni potrebno nikamor daleč potovati, JEZUS JE ŽIV MED NAMI.
Množice pred 2000 leti so potovale, da so prišle pred Jezusa.
MI GA IMAMO NA DOSEGO, VSAK SE LAHKO POGOVORI Z NIM KOT SO SE LJUDJE PRED 2000 LETI, VSAK LAHKO IZLIJE PRED NJIM SVOJE GREHE, VSAK LAHKO PROSI ODPUŠČANJE itd…
NAJ NAS NE USTAVLJA BREZBRIŽNOST IN RAVNODUŠNOST.
Poglejmo, kako so se trudili ljudje, da so prinesli MRTVOUDNEGA PRED JEZUSA; SKOZI STREHO SO GA SPUSTILI PRED JEZUSA!
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
Marko 2,3-5
3 Tedaj so prišli in k njemu prinesli hromega, ki so ga štirje nosili. 4 Ker ga zaradi množice niso mogli prinesti predenj, so nad mestom, kjer je bil, odkrili streho; naredili so odprtino in spustili posteljo, na kateri je ležal hromi. 5 Ko je Jezus videl njihovo vero, je rekel hromemu: »Otrok, odpuščeni so ti grehi!« Marko 2,3-5
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
Glejte, NAM DANES NI POTREBNO PLEZATI NA VRH STREHE, JO ODKRIVATI, DA BI PRIŠLI DO JEZUSA. VSTOPIMO LAHKO SKOZI VRATA, NI GNEČE.
JEZUSA IMAMO VSAK DAN V SREDI, NI POTREBNO POTOVATI KILOMETRE IN KILOMETRE , VENDAR GA NISMO ODKRILI.
ZAKLAD IMAMO VSAK DAN PRED SEBOJ, PA HODIMO MIMO ZAKLADA.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
NAM TUDI NI POTREBNO HODITI NA SKRIVAJ K JEZUSU.
NEKATERI SO BILI UMORJENI, KER SO ŠLI DO GOSPODA.
KOLIKO UGODNOSTI NAM JE DAL BOG, SVOBODNO SE LAHKO GIBLJEMO IN GA SLAVIMO. KOLIKO PA SO MORALI TRPETI RODOVI PRED NAMI, DA SO LAHKO PRIŠLI DO JEZUSA?
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Razmišljajmo o tem, tudi v tem letu, PROSIMO ZA POMOČ GOSPODA, DA NE BI HODILI MIMO NJEGA.
NE PUŠČAJMO NAJVEČJEGA ZAKLADA IN NE TEKAJMO SAMO ZA MINLJIVIMI STVARMI.
Preberite še:
DVANAJST ČUDOVITIH MISLI CERKVENIH OČETOV O EVHARISTIJI
https://si.aleteia.org/2021/11/30/12-cudovitih-misli-cerkvenih-ocetov-o-evharistiji
BOŽJE USMILJENJE, NEIZMERNO V ZAKRAMENTU EVHARISTIJE IN DUHOVNIŠTVA,
ZAUPAMO VATE!
BOGU HVALA za čudovite misli cerkvenih očetov o sveti Evharistiji!
S preprostimi besedami, temelječimi na Božji besedi, nas spodbujajo
k močni ljubezni do NAJSVETEJŠEGA in k življenju po sveti Božji volji,
v Gospodovi moči!
SVETI CIRIL JERUZALEMSKI JE REKEL:
“Skrbno posvetite svoje oči, ko se dotaknete Presvetega Telesa, in ga nato zaužijte, pazljivo, da ne izgubite niti koščka. Takšna izguba bi bila enaka pohabljenju lastnega telesa.”
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Ja, res je, večkrat sem razmišljala, DA SE NE SME TUDI NEVIDNI DELČEK KRISTUSOVEGA TELESA IZGUBITI .
ZATO JE POTREBNO ZELO PAZLJIVO RAVNATI S SVETO HOSTIJO, S SPOŠTOVANJEM, S VSO MOČJO ZAHVALE.
Glejte, O TEM SE PREMALO GOVORI-UČI.
GLEDE NA SPOŠTOVANJE SVETEGA TELESA, NAJ BI GOVORILI Z VSEM SPOŠTOVANJEM IN SE PO PREJEMU ZAHVALJEVATI.
Najmanj 15 minut po prejemu SVETE EVHARISTIJE GOSPODU IZKAZUJMO VSO ČAST IN ZAHVALO, OB TEM ČASU TUDI GOSPOD DELI MILOSTI.
O tem bi bilo res potrebno GOVORITI.
NAJ NE BO PRIJEM SVETE HOSTIJE NA ROKE ALI V USTA KOT PRIJEM bonbona za užitje.
PREJEMANJE EVHARISTIJE POMENI SPREJEMANJE SAMEGA KRISTUSA, SINA ŽIVEGA BOGA
KO POBOŽNO, S SRCEM SODELUJEŠ PRI SVETI DARITVI, SE Z NJENIMI SADOVI OBOGATIŠ VELIKO BOLJ, KOT ČE BI TI NEKDO DAL VSE NA SVETU.
RAZLAGA SVETE MAŠNE DARITVE – sedeminsedemdeset milosti, ki jih prejemamo, kadar smo zbrano in pobožno pri sveti maši. (p. Martin von Cochen)
http://www.molitev.net/milosti-pri-masi.html
BOŽJE USMILJENJE, NEIZMERNO V ZAKRAMENTU EVHARISTIJE IN DUHOVNIŠTVA, ZAUPAMO VATE!
PROSIMO ZA GOSPODOV BLAGOSLOV V NOVEM LETU
MOLIMO
Gospod, hvala Ti za za zdravje, za delo, za ljudi, ki so me obkrožali, in vse dogodke, ki so ga sooblikovali preteklo leto. Hvala Ti za tiste čudovite in navdihujoče, ki so me napolnili, in tiste težje, ob katerih sem se učil zajemati iz Tvoje moči in rasti v ljubezni do Tebe.
Hvala, ker si me opogumljal in opominjal po tej lepi besedi: “On dviga duha, razsvetljuje oči, daje zdravje, življenje in blagoslov.” (Sir 34,17) Naj me spremlja tudi v prihajajočem.
Daj, da bi se zavedal, da sem lahko sleherni trenutek pri Tebi in mi dopuščaš, da se Ti približam, da smem zaradi ljubezni prebivati v Tvojih dvorih in se mi daš v iskanju tudi najti (Ps 65, 5).
Ti si bil in boš vedno Bog presenečenj. Naj se tudi to leto ne preneham čuditi nad Tvojo kreativnostjo in smislom za podrobnosti.
Oče, naj Tvoja roka bedi nam mano in me varuje. “Pri Bogu sta moje rešenje in moja slava, moja močna skala, moje zavetje je v Bogu.” (Ps 62,8) Ko bi se tega spominjal v času preizkušenj in različnih ovir.
Gospod, usmeri moje korake, da bom zvest Tvojim potem, in zato vselej okušal Tvojo dobroto: “Leto kronaš s svojimi dobrinami, tvoje steze kapljajo olje.” (Ps 65,12)
Utrdi v meni svojo pravičnost: “Imenovali se bodo Hrasti pravičnosti, Gospodov nasad za njegovo poveličanje.” (Iz 61,3)
Jezus, zate je vsak čas posvečen in svet, saj si vedno prisoten. Pa vendar, da bi to leto bilo “leto Gospodove milosti” in bi se izpolnilo: “/…/ in jim dam venec namesto pepela, olje veselja namesto žalovanja, ogrinjalo za hvalnico namesto potrtega duha.” (Iz 61,2-3)
Gospod, tudi v tem letu želim svoje napore in dejanja usmerjati v dobro in krepiti pravičnost, kjerkoli bom živel in deloval. Naj izpolnjujem Tvoje naročilo: “Sejte si za pravičnost, žanjite za usta dobrote, prikrčite si novo zemljo; čas je, da iščete Gospoda, dokler ne pride in vam bo dal deževati pravičnost.” (Oz 10,12)
Dragi Jezus, obdaj me z ljudmi, ki mi bodo v rast in ob katerih bom rasel v ljubezni do Tebe. Pomagaj mi negovati ljubeče odnose z vsemi, s katerimi sobivam: z družino in daljnimi sorodniki, sosedi, prijatelji in znanci.
Tako kot se izteka staro leto in vstopam v novo, lahko okušam, da rojeva nekaj novega s Teboj: “Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo.” (2 Kor 5,17)
Amen.
Molitev za blagoslov v novem letu (Operando)
Preberite še:
POZNATE ARONOV BLAGOSLOV, KI GA JE UPORABLJAL TUDI SV. FRANČIŠEK ASIŠKI?
https://blagovest.si/duhovnost/poznate-aronov-blagoslov-ki-ga-je-uporabljal-tudi-sv-francisek-asiski/