Nasvet

9.852 Responses to Nasvet

1. Hvala says:

   15. novembra, 2025 at 21:40

   KRIŽEV POT JEZUSA KRISTUSA: VI. POSTAJA -VERONIKA OBRIŠE JEZUSU POTNI OBRAZ

   Če premišljujemo o tej postaji-TRPLJENJE JEZUSA- OBRAZ IMA KRVAV, POTEN, UTRUJEN, itd…, VERONIKA PA SE JE S VSO SILO PREBIJALA SKOZI MNOŽICO IN PRIŠLA DO JEZUSA IN MU OBRISALA OBRAZ.

   KAJ TO POMENI ZA NAS SEDAJ?

   Če želimo, da se PRIBLIŽAMO JEZUSU IN MU PODAMO PRT, SE JE POTREBNO S SILO PREBIJATI DO JEZUSA, PREMAGOVATI IN PREMAGATI Z NJEGOVO MOČJO IN NAŠIM POGUMOM IN VZTRAJNOSTJO IN HOTENJEM PREMAGOVATI VSE NAŠE GREŠNOSTI.

   ODPOVED GREHU, DO KRVI SE UPIRATI GREHU!

   LE TAKO SE BOMO VZTRAJNO Z BOŽJO MILOSTJO PRIBLIŽEVALI IN KONČNO PRIBLIŽALI JEZUSU IN MU PODALI PRT. OBRISALI BOMO NJEGOV KRVAV OBRAZ!

   BOŽJA BESEDA GOVORI: Matej 11,12

   Od dni Janeza Krstnika do zdaj si nebeško kraljestvo s silo utira pot in močni ga osvajajo. Matej 11,12

   Odgovori
2. Hvala says:

   15. novembra, 2025 at 21:19

   Duhovnik JACQUES PHILIPPE jr v knjigi SREČA, kjer je ne pričakuješ KRATKO ZGODBO O ODPUŠČANJU V ZAKONU

   Takole pravi:

   Pred nekaj leti sem na duhovnih vajah, ki sem jih vodil, srečal gospo, ki je želela govoriti z mano, ker je IMELA VELIKE TEŽAVE Z ODPUŠČANJEM.

   Mož jo je pred nekaj leti prevaral, afera ni trajala dolgo , vendar jo je globoko prizadela. To je povsem razumljivo.

   Ne glede na to, kakšno je mnenje sodobnega sveta, je prešuštvo resen prekršek, izdaja zavezništva in intimnosti, ki je za žrtev zelo boleča.

   Toda ta ženska, kristjanka, ki je živela po veri, je menila, da mora kljub trpljenju možu na koncu odpustiti.

   “Prebrala sem vse knjige o odpuščanju,” mi je rekla, pravi duhovnik Philippe, “vendar tega preprosto ne zmorem.”

   Zdelo se mi, da razumem, pravi Philippe, kaj e ovira.

   NEODPUŠČANJE JI JE PRINAŠALO DVOJNO KORIST.

   Prva je bila, da je bila v njunem odnosu ona žrtev, nedolžna svetnica, on pa grešnik.

   Navsezadnje je to precej dober položaj. ODPUŠČANJE ZAHTEVA VELIKO PONIŽNOSTI.

   To pomeni, da se odpovemo položaju nadrejenosti v odnosu do druge osebe in se postavimo na isto raven z njo.

   OBA SVA UBOGA GREŠNIKA, TI SI GREŠIL PROTI MENI, TODA TUDI JAZ IMAM V TVOJIH OČEH ZAGOTOVO KAKŠNO NAPAKO, MORDA MANJ OČITNO, A PRAV TAKO RESNIČNO, KOT SO TVOJE.
   …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

   ODPUŠČANJE POMENI, DA SE Z DRUGIM POSTAVIMO NA ISTO RAVEN, DA sva oba uboga človeka, vendar sva odločila, da bova hodila skupaj in sprejemala omejitve drug drugega.
   …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

   DRUGA KORIST, KI SE JI JE TEŽKO ODPOVEDALA, pravi duhovnik, je bila, da je imela zaradi moževe napake možnost, da GA “DRŽI V ŠAHU”, da mu ima pravico karkoli očitati, da ga ima ves čas na očeh in je DO NJEGA PRETIRANO ZAHTEVNA.

   VSE TO JI JE OMOGOČALO NEKE VRSTE MANIPULACIJO, NEKE VRSTE OBLAST.
   ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

   ODPUŠČANJE POMENI, DA SE ODPOVEMO VSAKRŠNI OBLASTI IN MOČI NAD DRUGIMI. ….
   ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

   To je boleče, vendar je NAVSEZADNJE VIR MIRU IN SREČE, SAJ TO JE POT DO SVOBODE.
   ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

   DRUGO OSEBO OSVOBODIM JARMA, KI SEM JI GA NALOŽIL, POSLEDIČNO PA TUDI SEBE OSVOBODIM LAŽNEGA ODNOSA, V KATEREGA BI SE LAHKO UJEL.
   …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

   “Mar ni to post, kakršnega sem izbral:

   da odpneš krivične spone in razvežeš vezi jarma , da odpustiš zatirane na svobodo in zlomiš vsak jarem?”

   Kako zelo bi si ta SVETOPISEMSKA MODROST DANES ZASLUŽILA BOLJŠEGA RAZUMEVANJA IN URESNIČEVANJA!
   …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

   Sledi še zadnja misel na temo odpuščanja.

   V pismih svetega Pavla najdemo naslednje priporočilo:” NIKOMUR NE BODITE NIČESAR DOLŽNI, RAZEN DA LJUBITE DRUG DRUGEGA, KDOR NAMREČ LJUBI DRUGEGA, JE IZPOLNIL POSTAVO.
   …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

   Mislim, pravi duhovnik, da lahko te besede razumemo na naslednji način:

   NAJ VAŠIH MEDSEBOJNIH ODNOSOV NE UREJA LOGIKA DOLGOV IN TERJATEV, PRAVIC IN DOLŽNOSTI, AMPAK VELIKODUŠNOST LJUBEZNI.

   TAKO BO MED VAMI BOŽJE KRALJESTVO. Jacques Philippe.
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Ja, vsak dan molimo: PRIDI K NAM BOŽJE KRALJESTVO……..vendar je potrebno pri izgovarjanju z BOŽJIMI BESEDAMI SODELOVATI, če ne razumemo, kaj pomeni nekaj, PROSIMO SVETEGA DUHA ZA OBRAZLOŽITEV.

   Koliko blatenja in jeze in sovraštva se včasih izliva pri RAZPRTIJAH, NESOGLASJIH V ZAKONU. ZAKAJ?

   S svojo človeško voljo SE NE DA IZPOLNITI BOŽJE VOLJE, o tem neprestano govorim.

   ZATO PA JE POTREBNO DOPUSTITI BOGU POPOLNO PRENOVO-NOVO ROJSTVO, KJER BO VSA NOTRANJOST OZDRAVLJENA_NOVA in človek bo lahko izpolnil mBOŽJO VOLJO NA ZEMLJI.

   Ni človeka, ki bi bil “BREZHIBEN”.BREZ GREHA. življenje v zakonu pa je NEPRESTANO PRILAGAJANJE IN ODPUŠČANJE, VSAKI DAN ODPUSTITI-NEŠTETOKRAT.

   KER JE ODPUŠČANJE VELIKA BOŽJA MILOST, JE POTREBNO NEPRESTANO MOLITI IN ŽIVETI PO ZAKRAMENTIH IN HODITI Z GOSPODOM PO POTI SPREOBRNJENJA.
   ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

   Vsak posameznik- vsak državljan je ODGOVOREN ZA STANJE, KI JE SEDAJ V SVETU.

   ČE NI MIRU V DUŠI, GA TUDI NE MORE NOBEDEN PRENESTI V SVET, ČE NI LJUBEZNI DO BOGA- PRAVE, NI TUDI LJUBEZNI DO ČLOVEKA, itd….

   Zato je potrebno “NOVO ROJSTVO OD ZGORAJ, KO JE JEZUS POVEDAL NIKODEMU.
   ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

   SVETO PISMO to imenuje ROJSTVO OD ZGORAJ ali ROJSTVO IZ BOGA PO SVETEM DUHU.

   Gre za PREOBRAZBO ČLOVEKOVE OSEBNOSTI IZ TELESNEGA ZNAČAJA V DUHOVNO NARAVO, PODOBNO BOŽJI.
   Človek, rojen iz Boga, razmišlja, čustvuje, se odloča in opravlja dela po Božjem vzorcu in po Božji moči.
   …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

   JEZUS JE REKEL: Janez 3,5-9

   5 Jezus mu je odgovoril: »Resnično, resnično, povem ti: Če se kdo ne rodi iz vode in Duha, ne more priti v Božje kraljestvo. 6 Kar je rojeno iz mesa, je meso, in kar je rojeno iz Duha, je duh.

   7 Ne čudi se, da sem ti rekel: Morate se roditi od zgoraj. 8 Veter veje, koder hoče, njegov glas slišiš, pa ne veš, od kod prihaja in kam gre. Tako je z vsakim, ki je rojen iz Duha.« 9 Nikodém je odgovoril in mu rekel: »Kako se more to zgoditi?« Janez 3,5-9

   Odgovori
3. Hvala says:

   15. novembra, 2025 at 20:10

   BOŽJA LJUBEZEN NAM DAJE MILOST, DA SPREJMEMO ČLOVEKA TAKŠEN KOT JE, Z VSEMI NJEGOVIMI GREHI!

   KDO JE BREZ GREHA?

   Koliko otroških src bi bilo manj PREBODENIH Z MEČEM BOLEČINE ZARADI LOČITVE STARŠEV.

   Otoci pa še posebo trpijo, kadar vidijo in občutijo, da eden starš zaničuje drugega. OTROK IMA RAD OBA STARŠA.

   Odgovori
4. Hvala says:

   15. novembra, 2025 at 20:01

   KAJ SE JE ZGODILO Maïti Girtanner, KO JO JE MUČIL NACISTIČNI MUČITELJ

   Priloženo preberite kakšno mučenje je preživljala ta ženska, ki je ostala invalid zaradi mučenj in je svojega mučitelja na koncu celo objela in poljubila.

   JA, TO JE DELO SVETEGA DUHA. BOG JE PRIPRAVLJAL MUČITELJA IN NJO ZA SREČANJE.

   40 LET JE PROSILA GOSPODA ZA MILOST ODPUŠČANJA.

   O tej ženski, ki je trpela hudo mučenje in ostala v bolečinah, je napisal tudi duhovnik Jacques v knjigi Sreča, kjer je ne pričakuješ, tudi revija DRUŽINA JE objavila članek -“ODPUŠČANJE ME JE OSVOBODILO”. (leto 2019)
   …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

   KAJ SE JE ZGODILO, KO JE TA ŽENSKA SREČALA NACISTIČNEGA MUČITELJA

   Maïti Girtanner je 40 let molila za moč odpuščanja.

   To je zgodba o mladi ženski, nadarjeni pianistki, ki je po nacistični invaziji na Francijo začela delati za odporniško gibanje. Zaradi poznejše aretacije in mučenja s strani Gestapa je ostala invalidna in je do konca življenja trpela hude bolečine. Ni treba posebej poudarjati, da ni mogla izpolniti svoje srčne želje, da bi postala koncertna pianistka.

   V desetletjih, ki so sledila, se je Maïti Girtanner, pobožna kristjanka, borila z jezo in občutki maščevanja, ki so jo preplavili zaradi mučenja. Ni slutila, da je tudi nacistični zdravnik, ki jo je mučil, preživel drugo svetovno vojno. Še manj pa si je lahko predstavljala, da se bodo 40 let po prvem srečanju z zdravnikom njune poti ponovno prekrižale.

   Marca 2014 se je v časopisu The Times pojavila osmrtnica o nedavni smrti Maïti Girtanner. Ta v Švici rojena ženska in njena zgodba angleško govorečemu občinstvu nista bili dobro znani. Ta zgodba izvira iz drugega obdobja, bolečih let druge svetovne vojne, vendar je osmrtnica pripovedovala Girtannerjevo zgodbo za naš čas. To je zgodba o človeškem trpljenju in o odzivu nanj. Njena zgodba nas še enkrat spomni na edini pravi »pobeg« pred tem trpljenjem in njegovimi bolečimi ostanki.

   Ko je Hitlerjeva vojska leta 1940 zavzela Pariz, je bila Marie Louise Alice Eleonore, znana kot Maïti Girtanner, stara 18 let. Rodila se je v glasbeniški družini. Že zgodaj je pokazala, da je tudi sama nadarjena glasbenica, saj je svoj prvi koncert imela pri komaj devetih letih. »Že od malih nog sem vedela, da mi je pot začrtana. Usojeno mi je bilo postati pianistka; glasba je bila moje življenje.«

   Od poletja 1941 pa je bila Girtannerjeva vpletena v tajno mrežo. Takrat je že pomagala francoskemu odporniškemu gibanju. Prirejala je klavirske recitale za nacistične elite, ki so takrat okupirale Francijo. Medtem pa je zbirala obveščevalne podatke za Francoze, ki so se borili proti nemški okupaciji. Nepričakovano so jo oktobra 1943 aretirali. Nato so jo odpeljali v center za pridržanje ujetih članov odporniškega gibanja v Hendayeju.

   V tem centru je Girtannerjevo mučil mladi nacistični zdravnik, znan kot Leo. Pri tem ji je poškodoval osrednji živčni sistem. Posledično ni nikoli več mogla igrati klavirja.

   Februarja 1944 je bila še vedno zaprta in je komaj stala brez pomoči, saj so z njo tako hudo ravnali. Takrat jo je iz preizkušnje rešil prihod Rdečega križa in jo nato hospitalizirali.

   Preostanek življenja je preživela v kroničnih bolečinah. Čeprav ni mogla igrati klavirja, Girtannerjeva ni nikoli izginila iz močne želje po ponovnem ustvarjanju glasbe.

   Poleg tega ji je bilo zaradi mučenja odvzeto tudi možnost, da bi imela družino ali živela karkoli podobnega normalnemu življenju, kot ga je uživala pred letom 1940. Počasi se ji je posvetilo, da bodo sledi mučenja do konca življenja omejevale njen fizični obstoj.

   Vedno pobožna, se je od takrat še bolj oklepala svoje vere in postala dominikanka tretjerednica. V pismu, ki ga je napisala prijateljici, je preprosto zapisala: »Ne bom delala tragedije iz svojega življenja.«

   Girtannerjeva zgodba je do sedaj v mnogih pogledih izjemna. Njeno življenje je postalo še bolj izjemno v letih po vojni, ko je razmišljala o tem, kaj ji je bilo storjeno.

   Na drugi ravni se je zavedala, da se sooča z izbiro: živeti življenje v nenehnem grenkem sovraštvu do moškega, ki jo je pustil invalidno, ali pa se odločiti, da mu odpusti. Začela je razumeti, da odpuščanje nikoli ne more biti le intelektualna ideja; temveč mora biti nekaj, kar je usmerjeno k nekomu.
   Zapisala je: »Odpuščanje se ne zgodi abstraktno; zahteva nekoga, na katerega je lahko naslovljeno, nekoga, ki ga lahko prejme.« Začela je moliti za svoje ugrabitelje in še posebej za mladega zdravnika, ki jo je mučil.

   Leta 1984, prav tako nepričakovano kot njena aretacija leta 1943, je Girtannerjevo kontaktiral Leo, nekdanji nacistični zdravnik.

   Leo je bil zdaj starejši in bolan. Ker so mu pred kratkim diagnosticirali neozdravljivo bolezen, se je bal smrti. Spomnil se je mlade kristjanke, ki se je kljub mučenju oklepala svoje vere v Boga in nebesa. Leo je pisal in jo vprašal, ali Maiti še vedno verjame v take stvari. Odgovorila mu je in mu povedala, da še vedno verjame. To je vodilo do nadaljnje komunikacije, med drugim tudi o tem, kaj se je med njima zgodilo pred približno 40 leti. Leo se je odpravil na obisk kMaiti.

   Kakšne boleče spomine je morala njuna korespondenca vzbuditi pri Maiti , lahko le ugibamo o mislih in čustvih, ki jih je doživljala, medtem ko je čakala na obiskovalca. Morda pa je tudi vedela, da bo to drugo srečanje zanjo in Lea prav tako odločilno kot njuno prvo 40 let prej.

   Ko je nekdanji zdravnik prispel na dom svoje nekdanje »pacientke«, jo je prosil odpuščanja. Z rokami mu je prijela glavo in jo poljubila. Nato ga je objela in mu odpustila.

   Kasneje v tistem trenutku je rekla: »Objela sem ga, da bi ga spustila v Božje srce. In [medtem ko sem to storila] je zamrmral: ‘Odpusti mi.’«

   Ne glede na darilo, ki ga je Leo tistega dne prejel, je Maiti prejela še večjega. Štirideset let je molila za moč odpuščanja.

   Ker je vedela, da bo s tem dejanjem tudi ona osvobojena. O tistem dnevu je kasneje rekla: »Odpuščanje njemu me je osvobodilo.«

   V tistem povsem nepričakovanem srečanju leta 1984 so bile molitve Maïti Girtanner nenavadno uslišane. (National Catholic REGISTER).

   Odgovori
5. Hvala says:

   15. novembra, 2025 at 14:29

   JEZUS JE OBLJUBIL POČITEK NAŠIM DUŠAM, V VSAKI SITUACIJI!

   BOŽJA BESEDA:Matej 11,28-30

   28 Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek. 29 Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam; 30 kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.«Matej 11,28-30
   …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

   Odgovori