Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…
Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.
PONIŽEN ČLOVEK
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
PONIŽEN ČLOVEK JE TISTI, KI SE ZAVEDA, DA DOBRE IN VELIKE STVARI V ŽIVLJENJU NISO REZULTAT NJEGOVE MOČI, KER DELUJE KOT ORODJE V BOŽJIH ROKAH.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
PONIŽNOST ČLOVEKA SE KAŽE V POSLUŠNOSTI BOGU IN S SPOZNANJEM RESNICE O SEBI.
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
POTREBNO SE JE POPOLNOMA ODPRETI DELOVANJU SVETEGA DUHA- DUHU RESNICE, ki nas hoče uvesti v spoznanje resnice o BOGU, o svetu in hoče nas uvesti v resnico o nas samih.
ZAPRTOST SVETEMU DUHU delamo v mislih, besedah in dejanjih.
Dam primer; želite, da vam Gospod pomaga mogoče na finančnem področju, vi pa ga ovirate, ko razmišljate kdaj in koliko denarja potrebujete, ne veste kaj storiti,
GOSPODU PA mogoče naročate, kaj in kako in kdaj bi potrebovali za rešitev stiske, vendar OVIRATE GA V MISLIH, BESEDAH IN DEJANJIH;
BOG PA VAM ŽELI MOGOČE DATI VELIKO VEČ IN NA DRUGAČEN NAČIN KOT VI ŽELITE, OB SVOJEM ČASU, PO NJEGOVI VOLJI,
zato je potrebno k prošnjam dodati, naj se ZGODI NJEGOVA VOLJA. V TEM SE KAŽE TUDI PONIŽNOST ČLOVEKA, itd…
PONIŽEN ČLOVEK je sposoben poslušati BOGA in sprejemati milosti. MILOST JE TUDI TRPLJENJE.
PO JEZUSOVEM ZGLEDU JE PONIŽEN ČLOVEK KROTAK IN PONIŽEN V SRCU.
PONIŽEN ČLOVEK SE NE OBREMENJUJE S PONOSOM IN NE POTREBUJE POTRDITVE DRUGIH.
PONIŽEN ČLOVEK OHRANJA MIR V SRCU NE GLEDE NA DOGODKE, STISKE, OB VSAKEM ČASU SE ZANAŠA NA SKALO, KI JE JEZUS .
MOJZES je bil ponižen človek, ker se je zavedal, da MOGOČNIH DEL NI STRORIL ON, AMPAK JIH JE IZVRŠIL BOG PO NJEM.
PONIŽEN ČLOVEK SE ODREČE SVOJIM NAČRTOM IN SPREJME BOŽJI NAČRT.
BOŽJA BESEDA GOVORI O TEM: Jeremija 29,11
11 Vem za načrte, ki jih imam z vami, govori Gospod: načrte blaginje in ne nesreče, da vam dam prihodnost in upanje. Jeremija 29,11.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
PONIŽEN ČLOVEK SE PREPUSTI VODSTVU BOGA IN NJEGOVEMU PREČIŠČEVANJU DUŠE, ki se vrši pri hoji skozi TEMNO NOČ.
V temni noči JE EDINA OPORA VERA V BOGA.
PONIŽEN ČLOVEK NE POTREBUJE APLAVZOV OD LJUDI, SAJ VE, DA JE VSE DAR OD BOGA. NA PRVO MESTO POSTAVLJA BOGA.
PONIŽEN ČLOVEK SE NE OBREMENJUJE KAJ BODO LJUDJE REKLI ZA TO IN ONO, NI GA SRAM PRIZNATI , DA JE KRISTJAN, POSLUŠA IN ČAKA NA NAVDIHE SVETEGA DUHA.
PONIŽNOST JE MILOST, KI JO BOG PODELI NA POTI SPREOBRNJENJA.
PONIŽEN ČLOVEK POSLUŠA BOGA, V VSEM POSNEMA JEZUSA, KI JE POKAZAL VZOR, KAKO NAJ ŽIVIMO NA ZEMLJI.
Favstina Kowalska je napisala , če je kateri človek na zemlji SREČEN, JE TO PONIŽEN ČLOVEK, …….
FAVSTINA KOWALSKA JE NAPISALA: ….NEPOKORNA OSEBA NE BO NIČ DOSEGLA, ČEPRAV BI JO SPOVEDAL SAM GOSPOD JEZUS .
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
113 Ponovno želim povedati tri reči osebi, ki odločno hrepeni po svetosti in ki želi tudi sadov oziroma koristi od spovedi.
Prvič – POPOLNA ISKRENOST IN ODPRTOST . Tudi najsvetejši in najmodrejši spovednik ne more na silo v dušo vliti tega, kar želi, če oseba ni iskrena in odprta. Neiskrena in vase zaprta oseba se v duhovnem življenju izpostavlja velikim nevarnostim. Gospod Jezus se takšni osebi ne razodeva na višji način, ker ve, da od posebnih milosti ne bo imela nikakršnih koristi.
Drugič – PONIŽNOST
Če oseba ni ponižna, ji zakrament spovedi ne koristi dovolj. Ošabnost zadržuje človeka v temi. Ne zna se in se ne želi temeljito poglobiti v prepad svoje bede.
Pretvarja se in se izmika vsemu tistemu, kar bi ga ozdravilo.
Tretjič – POKORŠČINA. Nepokorna oseba ne bo nič dosegla, čeprav bi jo spovedal sam Gospod Jezus. Tudi najbolj izkušen spovednik takšnemu človeku ne more pomagati. Nepokorna oseba se izpostavlja velikim nevarnostim, ne napreduje v popolnosti in se v duhovnem življenju ne znajde. Bog zelo bogato obdaruje dušo s svojimi milostmi, vendar samo pokorno dušo.
114 (54) + Kako ljubeznive so hvalnice, ki prihajajo iz trpeče duše. Vsa nebesa občudujejo takšno dušo – posebno, ko se je dotakne Bog. Njemu so namenjene njene hrepeneče žalostinke. Njena lepota je velika, ker izvira od Boga. Skozi goščavo življenja stopa, obsijana z Božjo ljubeznijo.
Zemlje se dotika le z eno nogo.
115 + Tisti, ki je v tem trpljenju vzdržal, je globoko ponižen. Njegova duša je čista. Brez premisleka dobro ve, kaj je treba v kakem trenutku storiti ali opustiti. Čuti tudi najnežnejši dotik milosti in je Bogu zelo zvest. Že na daleč ga prepoznava in se ga nenehno veseli. Nadvse hitro ga odkriva v drugih osebah, pa tudi v svoji okolici. Dušo je očistil sam Bog.
On kot čisti duh jo vodi v čisto duhovno življenje. Sam Bog je dušo najprej pripravil in očistil, jo usposobil za prijateljsko srečanje s seboj. Na duhovni način se duša srečuje z Gospodom v ljubečem počitku. Gospodu govori nečutno. Bog napolnjuje dušo s svojo svetlobo. Njen razsvetljeni razum vidi jasno in razlikuje stopnje v duhovnem življenju. Vidi, kdaj se je nepopolno zedinila z Bogom, kjer so sodelovali čuti, in je bila duhovnost povezana z njimi, čeprav že na višji, poseben – toda nepopoln način. Je še višje in popolnejše zedinjenje z Gospodom – in to duhovno.
Tedaj je oseba varnejša pred prevarami, njena duhovnost je globlja in čistejša. V življenju, kjer prevladujejo čuti, je nevarnost prevar večja. Spovedanec in spovednik morata biti tem bolj previdna. So trenutki, ko Bog vodi dušo v čisto duhovno stanje. Čuti ugašajo in so kakor mrtvi. Oseba je kar najtesneje povezana z Bogom, potopljena v božanstvo; njeno spoznanje je popolno in celostno, ne posamično – kakor prej, ampak splošno in celostno. Veseli se tega; vendar hočem govoriti še o trenutkih preizkušenj. V takih trenutkih morajo biti spovedniki s spovedancem potrpežljivi. Toda najbolj potrpežljiv mora biti spovedanec sam s seboj.
PAPEŽ GREGOR VELIKI (540-604) je dejal:
“DUŠO, KI JE ZARES IZPOLNJENA Z BOŽJIM DUHOM , BO ZLAHKA PREPOZNATI PO NJENIH ČUDEŽNIH MOČEH IN PONIŽNOSTI.”
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
Poglabljajmo se v Jezusove besede, zapisane v Dnevniku sv. Favstine Kowalske!
USMILJENI JEZUS: DAJEM TI DELEŽ PRI ODREŠENJU ČLOVEŠKEGA RODU. TI SI MI OLAJŠANJE
V TRENUTKU MOJEGA UMIRANJA. (Dn, št. 310)
O besedah življenja, ki jih je Jezus zaupal sestri Favstini in so namenjene tudi nam, več na:
http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf
BOŽJE USMILJENJE, KI SE NA NAS IZLIVAŠ IZ KRISTUSOVIH RAN, ZAUPAMO VATE!
O molitvah za BOŽJE USMILJENJE več na: http://www.molitev.net/molitev/bozje-usmiljenje
PRIČEVANJE, KI ZDRAVI: “JEZUS MI JE ODPUSTIL, JAZ PA SEBI NISEM MOGLA” (Aleteia, 22/10/25)
OB SMRTI DRUGEGA OTROKA JE DOŽIVELA SVOJE DNO, SVOJ VELIKI PETEK. A V STISKI JE KLICALA GOSPODA IN JO JE OZDRAVIL
Po mnogih letih iskanja je YESICA GONZÁLEZ, po navdihu in vodstvu duhovnika, končno našla prostor, kjer je lahko dopustila, da Jezus zaceli rane, ki jih je v njej pustil splav. Danes aktivno deluje v gibanju za življenje, deli svoje pričevanje in sodeluje z organizacijo Rahelin vinograd – krajem, kjer se starši po splavu znova srečujejo z Božjim usmiljenjem.
“TUDI JAZ SEM BILA TAM”
S temi besedami začne Yesica González svoje pretresljivo pričevanje. Izvira iz najglobljega trpljenja – izkušnje splava – a se razcvete v upanje, usmiljenje in poslanstvo. Od Nikaragve do Medžugorja je prehodila pot globoke preobrazbe, ki jo je spremenila v orodje ozdravljenja za mnoge druge ranjene duše. Njena zgodba ni le ganljiva, ampak potrjuje večno resnico: z Bogom se lahko tudi iz najgloblje bolečine rodi novo življenje.
Več o tem na: https://si.aleteia.org/2025/10/22/pricevanje-ki-zdravi-jezus-mi-je-odpustil-jaz-pa-sebi-nisem-mogla/
BOŽJE USMILJENJE, KI NAS NAPOLNJUJEŠ Z MILOSTJO, ZAUPAMO VATE!
GREH SE JE ZAČEL Z NEPOSLUŠNOSTJO ADAMA IN EVE.
ADAM IN EVA STA SE UPRLA BOGU, NISTA GA POSLUŠALA, TAKO JE TUDI DANES- NEPOSLUŠNOST BOGU.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
PROSIMO GOSPODA, DA BOMO NA VSE GLEDALI Z BOŽJO LJUBEZNIJO, VSE MINE SAMO PRAVA LJUBEZEN OSTANE ZA VEČNO.
BOŽJA BESEDA O LJUBEZNI: 1 Korinčanom 13,4-7
4 Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva je ljubezen, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, 5 ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega. 6 Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice. 7 Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane. 1 Korinčanom 13,4-7
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
BOŽJA BESEDA: 1 Korinčanom 13,8-13
8 Ljubezen nikoli ne mine. Preroštva bodo prenehala, jeziki bodo umolknili, spoznanje bo prešlo, 9 kajti le delno spoznavamo in delno prerokujemo. 10 Ko pa pride popolno, bo to, kar je delno, prenehalo. 11 Ko sem bil otrok, sem govoril kakor otrok, mislil kakor otrok, sklepal kakor otrok.
Ko pa sem postal mož, sem prenehal s tem, kar je otroškega. 12 Zdaj gledamo z ogledalom, v uganki, takrat pa iz obličja v obličje. Zdaj spoznavam deloma, takrat pa bom spoznal, kakor sem bil spoznan.
13 Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. In največja od teh je ljubezen.
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..