Nasvet

Posted on 4. januarja, 2015 by Administrator

Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…


Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

10.208 Responses to Nasvet

← Older Comments
  1. Miro says:
    5. aprila, 2026 at 14:02

    MOLIMO DEVETDNEVNICO BOŽJEGA USMILJENJA

    Tretji dan

    JEZUS: »Danes pripelji k meni vse zveste in pobožne duše: potopi jih v ocean mojega usmiljenja.
    Te duše so me krepile na potu mojega trpljenja; bile so kapljice tolažbe v morju bridkosti.«

    Odgovori
  2. Miro says:
    5. aprila, 2026 at 10:01

    KAKO VSAK DAN LAHKO POSTANE VELIKA NOČ (Aleteia, 05/04/18)

    VELIKA NOČ JE PRELOMNI DOGODEK

    DEJSTVO, DA JEZUS NI MRTEV, AMPAK VSTALI, ŽIVI, SPREMENI VSE. JE NEKDO, KI DO POTANKOSTI POZNA VSE ČASE, DOGODKE IN KRAJE TEGA SVETA.

    Ko je neki misijonar, ki se je vrnil iz Kitajske, šel na obisk k francoski mistikinji in kandidatki za blaženo Marthe Robin, mu je ta govorila o podrobnostih njegovega življenja v zaporu, čeprav ji tega nikoli ni pripovedoval. Ves začuden jo je vprašal, kako ona to ve, ona pa mu je odvrnila: “Kaj mislite, da Jezus nikoli ne gre na Kitajsko?”

    Ne pozna le dogajanja v kitajskih zaporih, ampak pozna tudi mene, vso mojo notranjost … in je z menoj – “vse dni, do konca sveta”.

    Sam sicer precejkrat ostajam v svojem “filmu”, a mi na različne načine spet pokaže, da je moj sopotnik. Približa se mi v miru, ki se blago pritihotapi vame in za katerega vem, da ne prihaja od mene. Na primer pri maši, kjer k nam, emavškim romarjem, na poseben način prihaja kot Trpeči in Vstali.

    Spet drugič nanj postanem pozoren, ko kličem na pomoč, saj sam ne znam ali ne zmorem več. Iz razpleta uvidim, da so se stvari razpletle drugače in bolje kot samo iz moje moči ali znanja.

    Prepoznam Jezusa, tistega, ki me rešuje.

    Jezusovo vstajenje in njegova navzočnost imata v sebi nekaj blagega, dobrohotnega, osvobajajočega. To imenitno izraža velikonočna pravoslavna ikona, podoba Jezusa, ki je zlomil vrata pekla. Krepko drži za roko Adama in Evo ter ju vleče iz temine. Dviguje me iz mojih grobov, iz tistih krajev, v katere odhajam, a tam ni življenja.

    Vsi smo otroci, ki smo se potolkli nekje na poti, in vsi potrebujemo, da nas prime za roke, dvigne, umije, obveže, nam da jesti. Huje kot to, da pademo, je, da tega sploh ne priznamo ali pa ne pustimo, da nas reši. Sprejeti Vstalega pomeni pustiti mu, da v nas “vse dela novo”.

    S TEBOJ SEM. REŠUJEM TE. Če ti dve Jezusovi praznični sporočili vzamem zares, lahko vsak dan postane velika noč.

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2018/04/05/kako-vsak-dan-lahko-postane-velika-noc/

    Odgovori
  3. Miro says:
    4. aprila, 2026 at 15:39

    MOLIMO DEVETDNEVNICO BOŽJEGA USMILJENJA

    Drugi dan

    JEZUS: »Danes mi pripelji vse duhovnike, redovnike in redovnice. Potopi jih v moje neskončno usmiljenje.
    Dali so mi moč, da sem prenesel bridko trpljenje. Po njih se bodo izlile reke mojega usmiljenja na vse človeštvo.«

    Odgovori
  4. Miro says:
    4. aprila, 2026 at 12:09

    PREIZKUŠANI BOGOSLOVEC: “KO SEM SHODIL, SEM V SRCU ZASLIŠAL: NE IZGUBI UPANJA” (Aleteia, 30/11/25)

    BOGOSLOVEC JAN JE HUDO ZBOLEL IN ŽELEL UMRETI, NATO PA ZASLIŠAL BOŽJI KLIC

    JAN MIKUŠKO je 24-letni bogoslovec, ki mu življenje ni prizanašalo – že kot otrok se je srečal s hudo boleznijo, ki mu je spremenila življenje.

    Prihaja iz osrednjega dela Slovaške in je študent 5. letnika teologije. Letos bo posvečen v diakona. V okviru študijske izmenjave je za en semester prišel v Slovenijo.

    O njegovi dosedanji življenjski zgodbi več v pogovoru na: https://si.aleteia.org/2025/11/30/preizkusani-bogoslovec-ko-sem-shodil-sem-v-srcu-zaslisal-ne-izgubi-upanja/

    Odgovori
  5. Miro says:
    3. aprila, 2026 at 16:31

    Spomnimo:

    PAPEŽ LEON XIV za mesec april prosi vernike, da molimo za duhovnike, ki so v krizi: “Molimo za duhovnike, ki doživljajo krizo v svojem poklicu, da bi našli spremstvo, ki ga potrebujejo, in da bi jih občestva vernih spremljala z molitvijo in razumevanjem.”

    MOLIMO:

    GOSPOD JEZUS,
    dobri Pastir in sopotnik na poti,
    danes v Tvoje roke izročamo vse duhovnike,
    še posebej tiste, ki preživljajo trenutke krize,
    ko osamljenost težko pritiska,
    ko dvom zatemni njihova srca
    in ko se utrujenost zdi močnejša od upanja.
    Ti, ki poznaš njihove boje in rane,
    obnovi v njih gotovost Tvoje brezpogojne ljubezni.
    Naj začutijo, da niso zgolj izvajalci nalog ali osamljeni junaki,
    temveč ljubljeni sinovi, ponižni in dragoceni učenci
    ter pastirji, ki jih podpira molitev njihovega ljudstva.

    DOBRI OČE,
    nauči nas kot skupnost, da bomo znali skrbeti za svoje duhovnike;
    da bomo poslušali brez obsojanja,
    se zahvaljevali brez zahtev po popolnosti,
    z njimi delili krstno poslanstvo
    oznanjanja Božjega kraljestva z besedo in dejanji
    ter jih spremljali z bližino in iskreno molitvijo.
    Naj podpiramo tiste, ki tako pogosto podpirajo nas.

    SVETI DUH,
    znova prižgi v naših duhovnikih veselje evangelija.
    Podari jim zdrava prijateljstva, mreže bratske podpore,
    smisel za humor, ko stvari ne gredo po načrtih,
    ter milost, da vedno znova odkrijejo lepoto svojega poklica.
    Naj nikoli ne izgubijo zaupanja Vate
    in veselja, da Tvoji Cerkvi služijo s ponižnim in velikodušnim srcem.

    Amen.

    https://portal.pridi.com/2026/03/31/papezev-molitveni-namen-za-april-za-duhovnike-ki-so-v-krizi/

    Odgovori
  6. Miro says:
    3. aprila, 2026 at 12:45

    DVE DIAGNOZI IN NEOMAJNA VERA V BOGA: “SAMO PREK KRIŽA PRIDEMO DO VSTAJENJA” (Aleteia, 03/04/26

    KO TRPLJENJE POSTANE DAR: MOČNO PRIČEVANJE SESTRE SLAVKE

    “Življenje je najlepši dar, ki ga imamo, in človek je velik takrat, kadar nosi v svojem srcu Boga in ga izžareva v odnosih do ljudi, s katerimi se srečuje,” so pomenljive besede sestre Slavke Cekuta (na Aleteii smo jo že predstavili) iz reda Šolskih sester de Notre Dame v Novem mestu.

    Kot katehistinja je vrsto let delala z mladimi, pomemben del svoje poti pa je preživela med ubogimi v Albaniji. Zaradi diagnoze multiple skleroze se je po 11 letih vrnila v domovino, ker pa življenje ne prizanaša, je zbolela še za eno od oblik raka. Danes kot prostovoljka deluje pri Škofijski Karitas Novo mesto ter obiskuje starejše in onemogle v domu starejših.

    O pričevanju sestre Slavke Cekuta več v pogovoru na: https://si.aleteia.org/2026/04/03/dve-diagnozi-in-neomajna-vera-v-boga-samo-prek-kriza-pridemo-do-vstajenja/

    Odgovori
← Older Comments

Dodaj odgovor za Miro Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja