Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…
Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.
MOLIMO:
O JEZUS, BLAGOSLOVI ME
O Jezus, blagoslovi me,
odpusti grehe moje;
po svoji ljubi Materi
me sprejmi v srce svoje.
Naj v tvojem svetem varstvu spim,
v ljubezni tvoji se zbudim;
in v zadnji uri milost daj,
da pridem k tebi v sveti raj.
Vse dobro staršem vračaj,
v nebesih jim poplačaj.
In vernih duš usmili se,
da bodo tebe gledale.
Amen.
VSAK DAN SE Z ZAUPANJEM OBRAČAJMO NA NAŠO NEBEŠKO MATER MARIJO
IN JO PONIŽNO PROSIMO ZA POTREBNE MILOSTI – PO PRESVETI BOŽJI VOLJI!
https://www.molitev.net/skupaj-molimo.html
BOŽJE USMILJENJE, KI SI NAM DALO PRESVETO DEVICO MARIJO ZA MATER USMILJENJA,
ZAUPAMO VATE!
O BOŽJEM USMILJENJU več na: https://www.molitev.net/molitev/bozje-usmiljenje
Poslušajmo BOŽJO BESEDO in živimo v njeni moči!
BOG NAM JE ZATOČIŠČE IN MOČ,
POMOČ V STISKAH, VEDNO NAVZOČA.
(Ps 46,2)
https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Ps+46%2C2&id13=1&pos=0&set=2&l=sl
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
Vsi svetniki in svetnice, prosite za nas!
V razmislek in duhovno spodbudo!
ČAKANJE V BOLNIŠNICI JE LAHKO DOLGO, TESNOBNO IN IZČRPAVAJOČE. PRAV V TAKIH TRENUTKIH LAHKO NEKAJ KRATKIH VRSTIC IZ SVETEGA PISMA PRINESE MIR, OPORO IN SPOMIN NA TO, DA BOG TUDI SREDI NEGOTOVOSTI OSTAJA BLIZU. (Aleteia)
Več o tem na: https://si.aleteia.org/2026/08/27/6-svetopisemskih-verzov-za-tezke-trenutke-v-bolnisnicni-cakalnici/
BOŽJE USMILJENJE, STUDENEC BOLNIM IN TRPEČIM ZAUPAMO VATE
NA PRVO SOBOTO V MESECU SE S POMOČJO MOLITVE POSVETIMO MARIJINEMU BREZMADEŽNEMU SRCU.
MOLIMO:
O Marija, kraljica presvetega rožnega venca, pomoč kristjanov in pribežališče človeškega rodu! Danes se posvetimo in izročimo tvojemu Brezmadežnemu Srcu.
Sprejmi nas v svoje materinsko varstvo in nam pomagaj, da bomo po tvojem zgledu vestno izpolnjevali svoje dolžnosti, živeli po božjih in cerkvenih zapovedih, vdano nosili trpljenje in ostali do konca stanovitni v veri in zaupanju v Božjo previdnost.
Varuj nas, o Mati, da te ne bomo nikdar žalili z grehi. Posebej sklenemo, da se bomo varovali grehov preklinjevanja in nečistosti, grehov jezika in nevoščljivosti, greha sovražnosti in vsake hudobije.
Obljubimo ti, o Božja Mati, da bomo posvečevali Gospodove dneve. Po tvoji želji bomo za spreobrnjenje grešnikov radi molili rožni venec in s pobožnostjo prvih petkov in prvih sobot zadoščevali Jezusovemu in tvojemu Srcu za vse žalitve, s katerimi vaju žalimo mi in Bogu odtujeni svet.
O Mati Marija, Srednica vseh milosti, izprosi nam, da bomo ostali zvesti do konca tebi in tvojemu Sinu ter te vso večnost častili in ljubili z vsemi angeli in svetniki. Amen.
O POSVETITVI MARIJINEMU BREZMADEŽNEMU SRCU več na:
https://www.kapitelj.com/posvetitev_izrocitev_marijinem_brezmadeznem_srcu_5_prvih_sobot.html
BREZMADEŽNO SRCE MARIJINO, PROSI ZA NAS!
BOG ŽELI, DA JE NA PRVEM MESTU!
Vendar kaj pomeni na prvem mestu, na katerih področjih, KAKO?
GLEJTE, ČE JEZUS S SVOJIM DUHOM PRENAVLJA NAŠA SRCA, DA BODO UPODOBLJENA PO NJEGOVEM, JE PRENOVA TUDI MISLI, BESED, SPOMINOV, MEDSEBOJNIH ODNOSOV itd, itd….
ČE REČEMO, DA POSTAVLJAMO BOGA NA PRVO MESTO, KAJ S TEM MISLIMO?
Stavek je kratek in jedrnat, ki pove vse, VENDAR KAKO TO DOSEČI.
To dosežemo, KO GOSPODU DAMO -IZROČIMO ŽIVLJENJE, DA GA ON VODI. ON VODI IN PRENAVLJA SRCE …………………,
S starim NEPRENOVLJENIM SRCEM IN DOKLER NI OSVOBODITVE IZ SUŽNOSTI GREHA, človek ne more sam ničesar storiti.
JEZUS JE REKEL: Janez 8,31-38
VSAK KDOR DELA GREH, JE SUŽENJ GREHA, ………..RESNICA VAS BO OSVOBODILA, Janez 8,31-38
31 Tedaj je Jezus govoril Judom, ki so verovali vanj: »Če ostanete v moji besedi, ste resnično moji učenci. 32 In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.«
33 Odgovorili so mu: »Abrahamovi potomci smo in nikoli nismo bili nikomur sužnji; kako praviš ti: ›Postali boste svobodni.‹« 34 Jezus jim je odgovoril: »Resnično, resnično, povem vam: Vsak, kdor dela greh, je suženj greha. 35 Suženj pa ne ostane pri hiši za vekomaj; sin ostane vekomaj.
36 Če vas torej Sin osvobodi, boste resnično svobodni. 37 Vem, da ste Abrahamovi potomci, in vendar me skušate umoriti, ker za mojo besedo v vas ni prostora. 38 Jaz govorim, kar sem videl pri Očetu, vi pa delate, kar ste slišali pri svojem očetu.« Janez 8,31-38
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
V priloženem izpisu si lahko preberete IN PREMIŠLJUJETE, KAJ JE JEZUS REKEL TEREZIJI AVILSKI.
GOSPOD NAROČA VSAKEMU, ČE MU IZROČI IN GA PROSI, DA GA UČI.
ZA VSAKEGA KRISTJANA IMA SVOJO ZAHTEVO, NALOGO, NAROČILO …….ZATO SE JE POTREBNO OSEBNO POGOVARJATI Z NJIM, IZROČATI, PROSITI, itd….
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
Terezija Avilska je bila družabna oseba, rada je komunicirala z ljudmi, vendar pravi, da pri komuniciranju in odnosih z ljudmi, ni grešila.
JEZUS JI JE REKEL : NOČEM, DA SE ŠE DRUŽIŠ Z LJUDMI .
JEZUS NI IZNIČIL TEREZIJE SAME. Milost sicer spremeni naravo, vendar je ne zatre.
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
NOČEM, DA SE DRUŽIŠ Z LJUDMI, TEREZIJA AVILSKA, napisal karmeličan Jean Abiven
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Moja duša je bila še šibka in zelo nežna. Zlasti sem bila preveč navezana na neka prijateljstva, ki pa z njimi nisem žalila Boga. (…)
Svetoval mi je (moj spovenik), naj to zadevo več dni priporočam Bogu in pri tem molim himno Veni Creator, da bi me njegovo Ve- ličanstvo razsvetlilo in mi dalo vedeti, kaj bi bilo najbolje.
Ko sem nekega dne dolgo prosila Gospoda, naj mi pomaga, da bi mu bila povsem všeč (…), sem se tako globoko zamaknila, da sem skoraj izšla iz sebe. (…) Zaslišala sem besede: »Nočem, da se še družiš z ljudmi, temveč samo z angeli.
(…) Kar je Gospod izrekel, se je dobesedno uresničilo;
kajti odtlej ne morem več gojiti nobenega posebnega prijateljstva, niti iskati tolažbe v njem, kaj šele, da bi koga ljubila s posebno ljubeznijo, razen če vidim, da ljubi Boga in mu vztrajno služi. (LŽ 24,5-6)
Imela sem hudo in za ves svoj napredek škodljivo napako, da sem se za osebe, ki so mi bile naklonjene in so mi ugajale, ogrela do take mere, da jih tudi s silo ni sem mogla več izriniti iz spomina. Pri tem seveda ni sem nameravala žaliti Boga, veselilo me je le, če sem take osebe videla ali se spomnila njihovih vrlin.
(…) Odkar pa sem gledala Gospodovo lepoto, nisem srečala nikogar več, ki bi mi bil v primeri z njim ugajal ali se mi celo priljubil.
Toliko, da sem se ozrla na njegovo podobo, ki jo nosim v duši, pa sem bila spet popolnoma svobodna. Odtlej se mi tudi vse studi, kar vidim, če to primerjam z lepoto in milino, ki sem jo zrla na Gospodu. Nobeno védenje me ne tolaži in za nobeno tolažbo ne vem, ki bi jo cenila, če se domislim, s kakšnim užitkom sem poslušala tudi eno samo besedo iz Božjih ust. (LŽ 37,4)
Vselej goreče ljubim tiste, ki vodijo mojo dušo; ker vidim v njih Božje namestnike, jih tudi ljubim bolj od drugih. Ker sem sama hodila povsem varno, jim svojega prijateljstva nisem prikrivala.
Kot bogaboječi in pobožni možje pa so se bali, da bi se vnela zanje v naravni ljubezni, čeprav bi bilo moje čustvo tudi sveto, zato so bili z menoj neprijazni.
(…) Smehljati sem se morala, ko sem videla, kako zelo se motijo. Nisem jim sicer vselej odkrito priznala, kako malo sem navezana na kogar koli, vendar sem jih pomirila. Sicer pa so imeli take pomisleke le spočetka, ko so me spoznali bolje, so uvideli, kako stroge obveznosti imam do Gospoda in da se teh obveznosti tudi zavedam. (LŽ 37,5)
V odlomku o veliki lepoti Gospoda zaznamo pavlinski okus (Flp 3,4-14). Opazimo, da je beseda, ki jo je slišala v prevzetosti, odmev samega svetega Pavla (Flp 3,20) v latinskem prevodu, ki ga je poznala Terezija:
»Naše druženje je v nebesih.« Naša učiteljica je sprejela učenje sv. Janeza od Križa: v primerjavi z lepoto Boga je vse drugo nič. Celo najdragoce- nejša prijateljstva.
Terezija je bila od nekdaj zelo nadarjena za prijateljstva. Kot dekle in kot mlada redovnica je bila v središču pozornosti domače hiše in samostana Učlovečenja. To ji je v določenem času prinašalo raztresenost: nevarna prijateljstva so ji odtegovala zbranost, če že niso ogrožala kreposti.
Ljudi je še toliko bolj privlačila s svojo globoko čistostjo, brezkompromisnostjo glede časti in kasneje z navezanostjo na Gospoda.
Nič čudnega torej, da je celo dve ali tri leta po dokončnem spreobrnjenju še vedno navezana na prijateljstva, ki zavzemajo v njej preveč prostora. “Sama sebi bi se zdela nehvaležna, če bi jih bila razdrla.” (LŽ 24,5)
Bog, ki jo je osvojil, je ljubosumni Bog.
Hoče ves prostor v Terezijinem srcu. Ona pa ga ljiti v vsem, moli, prizadeva si otresti se tega prijateljstva do te mere, da to slabo vpliva na zdravje (prim. LŽ 24,8).
Ne uspe ji in nazadnje opusti boj proti nečemu nič slabemu (prim. LŽ 24,7).
Terezijinega prizadevanja ni treba podcenjevati. Velikodušnosti ji ni manjkalo, pač pa ji je primanjkovalo luči razločevanja. Zato ji je takratni spovednik Juan de Prádanos svetoval, naj kliče Svetega Duha.
Sveti Duh se je hitro odzval z razsvetljenjem. V enem samem trenutku jo je osvobodil tega, česar »v boju prečuta noč« ni mogla odgnati.
Po Svetem Duhu se je lahko odpovedala prijateljstvu, ki samo po sebi sicer ni bilo škodljivo, in vse se je uredilo po spovednikovih navodilih.
Treba se je nekoliko ustaviti ob tem, ker je globokega pomena. Terezija je kot bogati mladenič iz evangelija: »Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim.
Kaj ima Terezija? Ona, ki je obljubila uboštvo, ima še vedno bogastvo srca. Gospod jo prosi, kot je Abrahama, naj daruje tisto edi- no, kar ima; da čustveno plat življenja zmanjša na točko nič;
da v popolni resnici sprejme, kar jo prosi Gospod, da ostane brez človeških prijateljev, da ne išče družbe med ljudmi temveč le še v svetu angelov, v svetu vere.
Spomnimo se, da se ji v obdobju tega božjega klica Jezus še ni razodel. Od nje zahteva, da se potopi v vero, da se popolnoma prepusti dobri volji Ljubljenega. Beseda, ki jo je slišala, je bila kakor bi rekel Janez od Križa – »hranljiva beseda«: kar izreče in kar pomeni, tudi uresniči. Terezija v trenutku spozna, da tega, kar se dogaja v srcu, ne more pripisovati lastnim prizadevanjem.
Njeno srce je osvobojeno.
Ali to pomeni, da ni bila več deležna veselja ob druženju z ljudmi? V obdobju, ko o tem pripoveduje, se je srečevala s Jerónimom Graciánom, Marijo od svetega Jožefa, Janezom od Križa, Ano Jezusovo in mnogimi drugimi. Vendar je bilo odslej vse drugače!
Jezus je zapolnil vse njene sposobnosti za ljubezen.
Če je zdaj občutila naklonjenost do kake osebe, je bilo to zaradi ljubezni še v kali ali že dobro razviti, ki jo je ta oseba gojila do Njega, ki je bil Terezijina edina ljubezen. Naklonjenost do spovednikov, o kateri pričuje pri tako nadarjenem človeku je taka še kako pomembna , ni nič drugega kot ljubezen, ki se pretaka med njo in Jezusom. Jezus je tisti, ki ga Terezija ljubi v določeni osebi. In Jezus je tisti, ki ljubi v njej.
Vendar Jezus ni izničil Terezije same.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
Milost sicer spremeni naravo, vendar je ne zatre.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
Čustvena Terezija, polna naklonjenosti, hvaležna »zapeljeval bi me s postrvmi!« – se je v polnosti darovala s srcem, umom in svojimi sposobnostmi Z vsakim prijatljem, moškim ali žensko, je znala vzdrževati edinstveno vez, kar priča o njeni izvirnosti: to se potrdi ob branju njenih pisem.
Vemo, kako naklonjena je bila patru Graciánu, tako da sta postala eden izmed slavnih parov, ki jih srečamo v zgodovini Cerkve:
sveti Frančišek in sveta Klara, sveti Frančišek Saleški in Ivana Chantalska, na primer. S priorico iz Seville, Marijo od Svetega Jožefa, je gojila dopisovanje, ki razkriva odtenke zelo osebnega in svobodnega prijateljstva. Molila je za duhovnika Garcío de Toleda, kritika Lastnega življenjepisa in Poti popolnosti:
»Gospod, saj vidiš, kako primeren bi bil za najinega prijatelja!« (LŽ 34,8).
Čez petnajst let, ko se je García vrnil iz Amerike, je Terezija pisala priorici iz Seville: »Izkažite mu globoko naklonjenost, imejte ga za enega od ustanoviteljev tega reda, ker mi je tako zelo pomagal; torej, zanj brez zavese (v govorilnici); za vse druge pa …!« (pi- smo 8. novembra 1581).
Vidimo, da ustanoviteljica ni izgubljala glave zaradi prijateljstev!
Včasih se zelo trdo izraža. Duhovnik Báñez, ki mu je izkazovala veliko naklonjenosti, jo je nekoliko zapostavljal … v korist Marie Bautiste, priorice v Valladolidu in mlajše Terezijine sestrične.
Terezija je pisala sestrični: »Vedite, da bo njegova naklonjenost do vas trajala samo toliko časa, dokler ne bo naletel na drugo osebo, ki mu bo všeč, ne bojte se, tako bo ne glede na vaše mnenje.« (pismo 8. novembra 1576). Lahko smo svetnice in obe- nem ohranjamo zelo ženske občutke!
Terezija je odslej vsakega človeka videla v Kristusovi luči in ga zato tudi globoko spoštovala.
A do te milosti je prišla po velikonočni skrivnosti smrti in vstajenja. Smrt, ki je prišla z nočjo, čeprav je trajala samo trenutek.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
V naših časih, ko je veliko priložnosti za posebna prijateljstva, Bog noče zatreti naklonjenosti, želi pa, da prijateljstva niso enakovredna z njegovim, potem ko si je že prisvojil določeno srce.
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Zase si nas ustvaril, Gospod, in nemirno je naše srce, dokler ne počije v tebi.«
Avguštinovo molitev vzemimo za svojo. Bodi tako dober, Gospod, in odstrani ovire s poti, da bi naše srce ne glede na upravičenost njegove vneme moglo najti počitek v tebi. (Napisal pater Jean Abiven-karmeličan, iz knjige: TEREZIJA AVILSKA)
Kot sem že večkrat omenila, BOG VE, KAJ DELA. Zato se je potrebno v VSEM VSAK DAN Z NJIM STRINJATI, VSE KARKOLI PRIDE.
Tako kot je rečeno.
BOG NOČE ZATRETI NAKLONJENOSTI, ŽELI PA, DA PRIJATELJSTVA NISO ENAKOVREDNA Z NJEGOVI, POTEM KO SI JE ŽE PRISVOJIL DOLOČENO SRCE.
Ja, res je, GOSPOD OSVOBAJA VSEH VEZI, VSEH NAVEZANOSTI IN ZVEZANOSTI, DA BO NOVO SRCE-OSVOBOJENO.
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….