Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…
Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.
BOG JE REKEL PO PREROKU IZIJI:
Delam svetlobo in ustvarjam temo,
narejam mir in ustvarjam gorje,
jaz, Gospod, delam vse to Izaija (45,7)
O da bi bil pazil na moje zapovedi!
Tedaj bi bil tvoj mir kakor reka,
tvoja pravičnost kakor morski valovi (Iz48,18)
https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Iz+45%2C7&id13=1&id4=1&pos=0&set=2&l=sl&idp0=14&idp1=5&idp2=6&idp3=12
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
GOSPOD BOG JE REKEL da ustvarja temo, svetlobo in dela nesrečo. KAJTI VSE PRIHAJA OD BOGA.
NA NJEGA SE JE POTREBNO OBRAČATI. Jeziti se na ljudi, ki nam povzročajo gorje in težke dneve? NE, KER BOG TUDI TO DOPUŠČA IN VE ZAKAJ DOPUŠČA, NAŠI GREHI IN KRIVDE SO PREGRADE, JE SENCA, KI PREPREČUJE, DA BI SE NAM PRIBLIŽALO BOŽJE KRALJESTVO.
BOG JE REKEL: O DA BI PAZIL NA MOJE ZAPOVEDI TEDAJ BI BIL TVOJ MIR KAKOR REKA.
Elifaz, eden iz med trojice Jobovih prijateljev je rekel: “PODREDITE SE BOGU IN BOSTE IMELI MIR….VSEMOGOČNI BO NASTOPIL PROTI VAŠIM SOVRAŽNIKOM IN VAM NAPOLNIL SRCA Z VESELJEM. ”
v KNJIGI-BOŽJA PREVIDNOST JE NAPISANO TAKOLE: V danost naše volje Božji se nikakor ne omejuje na to, da izvede naše posvečenje, temveč je NJENA POSLEDIVA TUDI TO, DA OSREČI ŽE NA TEM SVETU. PO NJEJ DOSEŽEMO NAJPOPOLNEJŠI SPOKOJ, KI GA JE MOČ OKUSITI V TEM ŽIVLJENJU; ZMOŽNA JE NAREDITI IZ ZEMLJE PREDČASEN RAJ.
Tudi angeli so ob ODREŠENIKOVEM ROJSTVU PREPEVALI: “SLAVA BOGU NA VIŠAVAH IN NA ZEMLJI MIR LJUDEM, KI SO DOBRE VOLJE,”
Tudi Alfonz Veliki, aragonski in neapeljski kralj, modri in zelo izobraženi vladar, je prav dobro razumel to resnico. Nekega dne so ga vprašali, katero osebo ima za najsrečnejšo na svetu. Kralj je odgovoril: “Tisto , ki se popolnoma prepušča Božjemu vodstvu in sprejema vse dogodke, srečne in nesrečne, kot da prihajajo od Boga.”
Kdo so ti ljudje dobre volje , če ne tisti, katerih volja se ujema z voljo, ki je nadvse dobra, hočem reči od BOGA? VSAKA DRUGA VOLJA BI BILA SLABA IN ZATO NE BI MOGLA PRINESTI MIRU, KI JE OBLJUBLJEN LJUDEM DOBRE VOLJE.
“SPOMNITE SE, DA SEM BOG IN DA DRUGEGA BOGA RAZEN MENE NI, “PRAVI GOSPOD SKOZI USTA PREROKA IZAIJA.
“JAZ OZNANJAM OD ZAČETKA, KAJ SE MORA ZGODITI NJA KONCU, IN NAPOVEDUJEM STVARI, VELIKO PREJ, PREDEN SE ZGODIJO. IN VSI MOJI SKLEPI BODO URESNIČENI IN VSE MOJE ŽELJE BODO IZPOLNJENE.”
Sleherna želja, ki skuša nasprotovati Božji volji, je NEIZBEŽNO PREMAGANA IN STRTA TER NA MESTO MIRU IN SREČE DOSEŽE S SVOJIM POSKUSOM ZGOLJ PONIŽANJE IN RAZOČARANJE . BOG JE MODER IN VSEMOGOČEN; KDO SE MU JE MOGEL KDAJ UPRETI IN OSTATI V MIRU? ; tako sta napisala francoska jezuita, Claude la Colombiere je celo svetnik.
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Ja, res je , kdo bi se Bogu mogel upreti?
ŠEST NASVETOV, KI BI JIH MORALI PREBRATI STARŠI MAJHNIH OTROK (Aleteia)
KAKO LAHKO DRUŽINSKO ŽIVLJENJE Z MAJHNIMI OTROKI POSTANE MOLITEV
1. Vajin odnos je najpomembnejši odnos na tem svetu
2. Ne bodite “vsemogočni”
3. Vedite, da vzgajate sebe, ne otrok
4. Pri vzgoji drug drugemu zaupajta in gojita edinost
5. Bodite skupaj
6. Družinsko življenje naj postane molitev
O teh nasvetih več na: https://si.aleteia.org/2019/01/11/6-nasvetov-ki-bi-jih-morali-prebrati-starsi-majhnih-otrok/
KO PREJEMAM JEZUSA V SVETEM OBHAJILU; GA GOREČE PROSIM, NAJ OZDRAVI MOJ JEZIK,
DA BI Z NJIM NE ŽALILA NE BOGA NE BLIŽNJIH.
(sv. Favstina Kowalska)
NAJPREJ MOLI. MOLI, DA BI ZNAL BITI MAJHEN, VES PREPROST IN DO KRAJA
ISKREN. DA BI SE TAKEGA MAJHNEGA NAJPREJ VZLJUBIL SAM … POTEM SE PA
TAK VES DAL NJEMU, KI EDINI ZNA UČINKOVITO ZDRAVITI NAŠ NAPUH IN
SAMOVELIČANJE. (Lojze Kozar)
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
Priporočimo se Svetemu Duhu, da bi mogli v Njegovi luči vsaj malce dojeti, kako je zate, zame, za nas … na življenjski in duhovni poti izjemno, nadvse pomembno slavljenje živo navzočega Jezusa v Najsvetejšem zakramentu. Molimo: PRIDI, SVETI DUH …
SE ZAČNETE DOLGOČASITI V TRENUTKU, KO ŽUPNIK IZPOSTAVI NAJSVETEJŠE? TOLE BO POMAGALO (Aleteia)
EVHARISTIČNO ČEŠČENJE JE ČAS TIŠINE PRED V HOSTIJI NAVZOČIM KRISTUSOM. TA OSEBNA MOLITEV JE HKRATI TUDI MOLITEV CERKVE
Piše: Jacques Gauthier (9. julij 2020)
Zadnja leta duhovniki vse večkrat izpostavljajo Najsvetejše na oltarjih širom po svetu, ne zgolj med novimi skupnostmi in romarskimi kraji, temveč tudi v preprostih župnijskih kapelah in cerkvicah, kjer gojijo neprekinjeno češčenje. Tako je Jezus ljudem tudi fizično blizu.
Evharistično češčenje velikokrat postane temelj župnijske povezanosti. Na stotine ljudi si podaja vlogo “ljubezenske straže” pred Najsvetejšim. Evharistija in češčenje se ne izključujeta, ampak se dopolnjujeta. Ljubezen poživlja vero, s katero lahko globlje preiskujemo Kristusovo navzočnost v podobi kruha in vina.
OSEBNA IZKUŠNJA IN IZKUŠNJA CERKVE
Čas osebne molitve in evharističnega češčenja nas povezuje s Cerkvijo, saj smo udje njenega telesa. Ko si vzamemo čas za evharistično češčenje, se bolj dejavno udeležimo maše in občestva pri njej. Trenutki tišine budijo našo vero, zato je manj nevarnosti, da bi se Svetega Rešnjega telesa “navadili”. Med Bogom in nami se ustvari otipljiva vez in ko prejemamo Sina, sprejemamo tudi Očeta in Duha. Po obhajilu smo deležni izvira troedinosti, ki je v središču našega življenja. Evharistično češčenje še zdaleč ni stvar posameznika, ampak je dejanje občestva, kjer najbolje in najlaže prenašamo veselje in tegobe sveta.
KAKO ČASTITI
Evharistično češčenje v bistvu pomeni, da se postavimo pred Kristusa, ki je s svojim telesom in krvjo resnično navzoč v podobah kruha in vina, ki ju duhovnik med mašo posveti. On je tu, mi smo tu, to je vse. Glede metode pa … pustimo pobudo Jezusu, sprejmimo, kar nam ponuja.
Med češčenjem molitev lahko podpremo z branjem Svetega pisma. Lahko pojemo psalme ali druge cerkvene napeve v skladu z liturgičnim letom. Najbolj pomembno je, da ohranimo molitev v tišini. V pomoč pri poglabljanju molitve so vam lahko naslednji nasveti.
POKLEKNITE
Ko pridete na kraj, kjer je izpostavljeno Najsvetejše, pokleknite in se v znak češčenja priklonite. S tem počastite Kristusa v posvečeni hostiji. Počasi se pokrižajte in si pri tem predstavljajte osebe Svete Trojice: “V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.” Nekaj minut klečite ali se usedite, kakor vam bolj ustreza.
ZAČNITE Z DEJANJEM VERE
Tiho češčenje začnite z dejanjem vere v resnično Kristusovo navzočnost v Najsvetejšem. “Gospod, verujem, da si navzoč v podobi kruha. Častim te in se ti zahvaljujem.” Med adoracijo večkrat ponovite: “Gospod, pomnôži mi vero! ” Začetni koraki češčenja so pomembni, ker nam pomagajo, da se takoj postavimo pred Božjo navzočnost.
SPUSTITE SE V SVOJE SRCE
Češčenje ne zahteva nobene zapletene tehnike. Vse mora biti dokaj preprosto. Ljubezen je tista pot, ki v tihoti odpre srce srcu. “Gospod, ljubim te. Odpri mi srce, da boš v njem deloval ti.” Spustite se v svoje srce, v globino svoje biti, kjer lahko vstopite v odnos z Očetom, Sinom in Svetim Duhom. Prosite Duha, naj vam pomaga, da se boste popolnoma prepustili Očetu, da bi ta v vas položil enaka čustva, ki so bila v Jezusovem srcu.
MOLITE KLJUB RAZTRESENOSTI IN SKUPAJ Z NJO
Zaprite oči in molite v tišini. Jezusu izročite, kar ste in kar živite. Pogovarjajte se z Njim kot s prijateljem. Takoj, ko vstopate v notranjost, se v vas prebujajo glasovi in misli. Molite skupaj z njimi. Jezusu izročajte svoje skrbi in tesnobo. Poskrbite zanj in on bo poskrbel za vas. Govorite mu in on vam bo odgovoril na svoj način. Ostanite pri njem in on bo ostal z vami. In vaše srce se bo spočilo ob njegovem.
POSLUŠAJTE GA, MEDTEM KO GA GLEDATE
Evharistično češčenje je najpreprostejši in najbolj neposreden način, da Boga vidimo na tem svetu. Bodite pozorni na njegovo navzočnost. Zazrite se v Jezusa, On vas gleda. Če znate samo to, veliko pomeni že samo zavedanje, da na vas upira svoj ljubeč pogled. Ozrite se na hostijo, križ ali tabernakelj, videli boste, kako vas je ljubil in vas ljubi v tem trenutku. Povejte mu, da ga ljubite z vsem srcem, čeprav ničesar ne čutite. Ostanite v njegovi ljubezni in poslušajte, kaj vam ima povedati.
PONAVLJAJTE KRATKO MOLITEV
To ni čas za dolge molitve ali branje knjig. Pustite, da vas preplavi Božja navzočnost. Izberite vrstico iz psalma, odlomek iz evangelija ali kratko molitev, ki jo lahko na pamet in brez truda ponavljate, na primer: “Pridi, Jezus”; “Ljubim Te”; “Gospod Jezus Kristus, Božji Sin, usmili se mene, grešnika!”; “Moj Gospod in moj Bog”; “Slavljen si, o Gospod” …
NASTAVITE SE EVHARISTIČNEMU SONCU
Pustite, da vas Kristusova goreča ljubezen ogreje kakor toplo sonce. Postanite vse bolj podobni temu, kar premišljujete. Poglejte k njemu in razsvetlil vas bo. Sprejmite njegovo svetlobo, zahvalite se Bogu, da vas ljubi takšne, kakršni ste in da vas kliče v večno življenje. Ni treba velikih besed, dovolj je vzdih ali beseda: “Abba”; “Jezus!”; “Sveti Duh”.
POVEJTE MU, DA GA LJUBITE
Čas je dragocen in v češčenju izgoreva za Boga. Morda ste utrujeni, obteženi, raztreseni. Minute so dolge. Vrnite se h kratki molitvi, ki vam vname srce. Ponovno začnite moliti in klicati Duha, da bi vam pomagal, ko ste slabotni. Povejte Kristusu, da ga ljubite, tudi če ničesar ne čutite. Pred resnično hostijo s tem Bogu pokažete svoj odnos, ste del Božjega Diha in postanete hvalospev slave na nebu svoje duše.
ZAHVALITE SE BOGU
Jezus je tukaj za vas v vsakem trenutku. Zahvalite se mu za njegovo ljubezen, občudujte, kar je za vas storil: skriva se v hostiji, da vas ne bi zaslepil s svojo slavo, skriva svojo popolnost, da vam ne bi jemal poguma, pustite vam videti toliko, kolikor lahko prenesete … Jezus je nenehno pred vami. Obliva vas s svojo milostjo, da bi se mogli odzvati na njegov klic in uro preživeti v njegovi navzočnosti. “Učitelj je tukaj in te kliče” (Jn 11,28).
POGASITE JEZUSOVO ŽEJO
“Daj mi piti,” je rekel Jezus Samarijanki. Različnim mistikom je razodel svojo žejo, da bi ga ljubili v Najsvetejšem. Njegova želja je, da bi v duhu in resnici našel častilce, ki bi širili njegovo neskončno ljubezen. Skriva se v podobi kruha in vina, da bi si prilastili njegovo skromnost. Združite svojo molitev z njegovo in mu s češčenjem v hostiji pogasite žejo. Ko na njegovo ljubezen odgovarjate z ljubeznijo, Bog v vas razliva svojega Duha.
SKUPAJ Z MARIJO PUSTITE, DA VAS SPREMENI
Jezus je tukaj v svojem oltarnem zakramentu ljubezni. K njemu ste prišli s svojim bremenom. Odložite ga predenj in se spočite v Njem, ki vas bo potolažil. Vzemite k sebi Marijo. Ona je bila prvi tabernakelj, ki je nosila kruh življenja. Ta žena tišine vas skupaj z Jožefom vabi, da se v tihoti molitve in češčenja pustite spremeniti. Marija vas spremlja med molitvijo in po njej. Ko končate svoje češčenje s ponovnim priklonom in znamenjem križa, vedite, da sta Marija in Jožef vedno blizu, da bi vas vodila vse bližje k Jezusu.
POSTANITE EVHARISTIJA
Bolj ko častite, bolj se množi vaša vera in bolj postajate zahvala. Vstopate v osebni odnos s Kristusom. Njegovo telo in njegova kri se pretakata po vaših žilah. Postajate evharistija. Kakor rastline s fotosintezo vpijejo določene prvine zemlje, zraka in sonca, tako duša, ki se izpostavlja evharističnemu soncu, zajema božje življenje, ki jo hrani. Resnično sonce je hostija, ki v vašem srcu razliva novo zarjo. Ali kakor pravi sveti Pavel: “Vsi mi, ki z odgrnjenim obrazom motrimo Gospodovo veličastvo – kakor bi odsevalo v ogledalu –, se spreminjamo v isto podobo, iz veličastva v veličastvo, prav kakor od Gospoda, Duha” (2 Kor 3,18).
Povzeto po: https://si.aleteia.org/2020/07/09/se-zacnete-dolgocasiti-v-trenutku-ko-zupnik-izpostavi-najsvetejse-tole-bo-pomagalo/
MOLITVENI VZKLIK: JEZUSA, NAŠEGA BOGA V NAJSVETEJŠEM ZAKRAMENTU, PRIDITE MOLIMO!
POMANJKANJE MIRU IZVIRA IZ POMANJKANJA ZAUPANJA V BOGA
V Božjem okolju, reviji o duhovnosti sredi življenja, so nanizali nekaj nasvetov, ki nam lahko pomagajo, da bomo kljub težkim časom ostali mirni in z optimizmom zrli v prihodnost.
1. Ne obupajmo nad seboj
Naučimo se ljubiti sebe takšne, kot nas vidi Bog. Ne delajmo si skrbi zaradi svojih padcev, ne vznemirjajmo se ob lastnem trpljenju ali navidezni mlačnosti. “Pogled na lastno nezmožnost in ničevost nam mora biti velik razlog za mir,” zagotavlja oče Libermann. Prav zato nam Bog ni poslal Sina Jezusa, da bi nas sodil, ampak da bi nas odrešil in nam dal življenje. Bog očiščuje naša srca in nas tako usposablja še za veliko večja dejanja, prežeta z ljubeznijo, kajti njegov Duh, ki nas osvobaja, lahko končno deluje v nas.
2. Prosimo za milost zaupanja
Pomanjkanje miru izvira iz pomanjkanja zaupanja v Boga. Pogoj za mir je “dobra volja” oziroma “čisto srce” – trdna in stalna pripravljenost človeka, ki je odločen ljubiti Boga bolj kot vse in zaupati vanj tudi v najmanjših stvareh. “Tega se ne smemo bati, ker bi mu s tem naredili veliko krivico, njemu, ki je nadvse dober, ljubeč ter poln nežnosti in usmiljenja do nas,” nas opogumlja oče Libermann.
3. Skrbimo za reveže
Sveti Tomaž Akvinski je zapisal, da le dobrodelnost zagotavlja popoln mir, da gre za “izkušnjo, ki si je želja po minljivih stvareh ni prisvojila. Ko človek nekaj dobi, si zaželi nečesa novega.” Kako ohranjati mir v današnjem času, v katerem je v revščino prisiljenih vedno več ljudi? “Če iščeš mir, pojdi naproti revnim,” je priporočil Janez Pavel II. v prepričanju, da izjemna revščina človeških množic v današnjem času ustvarja nevarne razmere.
4. Odpuščajmo tistim, ki so nas razžalili
Vsi trpimo zaradi sporov, konfliktov in raznih stisk, ki včasih vodijo celo v bolj ali manj hude razdore … Včasih nas to tako globoko prizadene, da začnemo v skritih kotičkih srca gojiti dolgotrajne zamere in vztrajamo v zagrenjenosti. Mržnja in sovraštvo sta močan strup. Odpuščanje je edini učinkoviti protistrup, s katerim znova najdemo pot spokojnosti. Odpuščanje je pogosto junaško dejanje in sad dolgotrajnega prizadevanja.
5. Ne dovolimo strahovom, da bi nas podjarmili
Živeti v miru pomeni ustaviti gibalo domišljije, ki z veliko hitrostjo vleče za seboj vagone naših skrbi. V Svetem pismu je tristo petinšestdesetkrat zapisano sporočilo: “Ne bojte se!” “Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo podaljšati svoje življenje za en sam komolec?” (Mt 6,27). Kako ohranjamo notranji mir? Svojo preteklost predajmo Bogu (odpuščanje) in svojo prihodnost njegovi Previdnosti (izročanje). In živimo … le za današnji dan. “Jutrišnji dan bo skrbel sam zase.”
6. Brezpogojno se izročajmo Bogu
Težavam, problemom, stiskam in preizkušnjam se v življenju nihče ne mpore izogniti. Ljudje z človeško voljo ne moremo nič vplivati na Božjo Voljo, ki je suverena in avtonomna ozoroma dispozitivna. Tako se Življenjska Resničnost v praksi vedno ne prilagaja našim “pobožnim” željam in potrebam ter težnjam. Zaupanje v Boga nam pomaga ponižno in pobožno sprejemati dogodke, da smo jim kos ter v njih vidimo Božjop Voljo, pot svetosti in miru. Sveti Frančišek Saleški pravi, da ni pomembno “imeti mir v srcu, ampak delati zanj”. In Verjeti in Zaupati v Boga, ki nam hoče le dobro.
Če sklenemo, je to tista pot, ki jo je treba vsak dan prehoditi in spolnjevati Božji Načrt za nas tako – ko se ne predajamo malodušju, ko začenjamo z majhnimi koraki in v njih vztrajamo ter ko vztrajamo v molitvi, s katero se nenehno izročamo Jezusovemu pogledu. “Nič ne skrbite, ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem. In Božji mir, ki presega vsak um, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu” (Flp 4,6-7). Božje Milost in Ljubezen, Božje Usmiljenje Vate Zaupamo!
Povzeto po: https://si.aleteia.org/2021/04/05/6-nasvetov-kako-najti-notranji-mir/
Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z Božjim Mirom in Božjo Dobroto, zaupamo vate!
DVANAJST MISLI O BOŽIČU ZA NAVDIH ALI POMOČ PRI PISANJU VOŠČIL (Aleteia)
POISKALI SMO NEKAJ MISLI O BOŽIČU, KI VAM LAHKO PRIDEJO PRAV V DNEH, KO DRUG DRUGEMU IZREKAMO LEPE ŽELJE
Božični prazniki so pred vrati. Za večino je to čas, ko med drugim pomislimo na svoje bližnje, prijatelje in sorodnike. Mnogi v teh dneh v ta namen ustvarjamo in pišemo voščilnice, v katere zapišemo lepe želje.
Ker nam včasih zmanjka inspiracije za pisanje, si lahko pomagamo z mislimi tistih, ki so o božiču veliko razmišljali in svoja razmišljanja zapisali. Pobrskali smo med dolgimi seznami misli o božiču in izbrali nekatere, ki so se nam zdele najlepše. Če se ravno lotevate pisanja voščilnic, so vam lahko v pomoč, lahko pa so vam le v navdih v dneh, ki jih pričakujemo mirne in blagoslovljene praznike!
Več o tem v fotogaleriji na: https://si.aleteia.org/2022/12/19/12-misli-o-bozicu-za-navdih-ali-pomoc-pri-pisanju-voscil/
Kralja, ki prihaja, pridite molimo!
JEZUSOVE DUŠE NE SMEJO BEŽATI PRED KRIŽEM. KRIŽ JE NAŠE EDINO OROŽJE,
KADAR ODPOVEDUJEJO VSA DRUGA SREDSTVA, IN NAŠA EDINA ZMAGA.
(Cvetana Priol)
Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
»ZAHVALJUJ SE ZA PREIZKUŠNJO!«
Piše: Dušan Poslek
Kako lahko je biti hvaležen za lepe trenutke v življenju, za družino, za prijatelje, za dobro službo, za majhne in velike radosti, ki se nam dogajajo sleherni dan. Kako enostavno je takrat izreči Bogu hvala za vse lepo in dobro, kar nam nameni.
Toda življenje ni pravljica, te lepe in radostne trenutke slej ali prej zamenjajo tisti trenutki, ki bi se jim najraje izognili. Na pot nam stopijo preizkušnje, običajno takrat, ko jih ne pričakujemo in nanje nismo pripravljeni. In zagotovo so najhujše tiste preizkušnje, ki se dotaknejo naših družin, zdravja, otrok …
TAKŠNIH NASVETOV NE POTREBUJEM!
Spomnim se, da mi je v enem izmed težkih trenutkov v mojem življenju duhovnik, s katerim sem imel poglobljen pogovor, dejal, da naj se za preizkušnjo, ki jo doživljam, iskreno zahvalim Bogu. Kako? Kaj? Zahvalim? V tistem trenutku nisem bil sposoben, da bi Boga poklical na pomoč v preizkušnji, kaj šele, da bi se mu za to zahvalil. Iz spoštovanja do duhovnika mu nisem povedal, da je zame takšen predlog povsem neprimeren in da takšnih »nasvetov«, v danem trenutku, res ne potrebujem.
Kako naj se zahvalim za nekaj, kar me je prizadelo, kar je prizadelo mojo družino? Kako naj bom hvaležen, da nekdo v moji bližini trpi? Kako naj Bogu zaupam, da ve kaj počne?
»MOJ OČE, ČE JE MOGOČE, NAJ GRE TA KELIH MIMO MENE …!«
Kako zelo sem v preizkušnji podoben Jezusu, ki je na Oljski gori prosil Očeta, naj ga obvaruje preizkušnje. Toda Jezus je zmogel tisto, kar je zame najtežje – po tem, ko je prosil, da naj gre kelih (preizkušnja) mimo njega je dejal: »…vendar ne, kakor jaz hočem, ampak kakor ti.« (Mt 26, 36-46). In s tem drugim delom imam (pre)pogosto veliko težav. Prositi, da gre preizkušnja mimo mene, je relativno enostavno, sprejeti Božjo voljo pa bistveno težje.
Včasih je potreben le čas. Sprejeti preizkušnjo je zares težko, zanjo se zahvaliti pa še bistveno težje. Toda več časa ko mine, dlje časa ko me določena preizkušnja prevzema, bolj se strah in negotovost umikata zaupanju in veri v dober končni izid. Ne obstaja gumb, s katerim bi vklopil to zaupanje in vero, namesto gumba nam Bog daje svojo rešitev – molitev.
PREIZKUŠNJA PRINESE TUDI BLAGOSLOV
Sorazmerno s količino molitve pri meni narašča hvaležnost in zaupanje v »Božji prav«. Narašča zelo počasi, a narašča. In to je najpomembneje. Zavedanje, da bo Bog vodil mojo pot tudi takrat, ko mu jaz popolnoma ne zaupam. Ko mu želim vsiliti moj načrt in ga prepričati, da naj me obvaruje pred preizkušnjo. Ampak – ne! Bog me ne obvaruje pred preizkušnjo, ne poskrbi, da je v življenju vse lepo in prav, ampak naredi nekaj povsem drugega – poskrbi, da znam v preizkušnji najti blagoslov zase in za bližnje.
Potem, ko pričneta naraščati hvaležnost za preizkušnjo in zaupanje v Božjo voljo, se prične tisto pravo, kar si Bog želi zame. Takrat pričnem spoznavati, da preizkušnja ne pomeni le trpljenje in odrekanje, temveč da prinaša s seboj tudi obilo veselja, hvaležnosti in radosti.
TI LE PROSI, JAZ BOM PA IZ TE TVOJ PREIZKUŠNJE NAREDIL ČUDOVITO DELO!«
Večkrat se mi zgodi, da Bogu zakličem: »Hej, ne vodi me po tej poti. Ne vem, če zmorem! Prosim, naj gre ta preizkušnja mimo mene!« Ampak kaj, ko me Bog sicer sliši, obenem pa se (tako si vsaj predstavljam) nasmehne in si misli: »Ti le prosi, jaz bom pa iz te tvoj preizkušnje naredil čudovito delo!«
To, da sem prišel do točke, ko skušam preizkušnje sprejeti kot Božji načrt zame, je bil zame dolgotrajen proces. Proces, v katerem sem rasel in zorel in ki še zdaleč ni končan. Vsak dan znova sem postavljen pred dilemo – bom prosil le za to, da naj gre kelih mimo mene, ali pa bom sposoben tudi drugega dela – sprejeti Božjo voljo?
Povzeto po: https://www.iskreni.net/zahvaljuj-se-za-preizkusnjo/
V GLAVI JI ODZVANJAJO BESEDE POKOJNEGA MOŽA: “MORAŠ ŽIVETI NAPREJ.” ZA OTROKE. (Aleteia)
PRIČEVANJE O LJUBEČEM ZAKONU, V KATEREGA JE USODNO ZAREZALA BOLEZEN
Ko ji je mož razlagal, kaj vse mora storiti, ko ga ne bo več, ga ni želela poslušati. A sledile so njegove pomenljive besede: “Če se to ne bo zgodilo, bo super. Če pa se bo, moraš živeti naprej. Imava tri otroke. Treba jih je pripeljati na pravo pot.”
“Ne mi njega, on je tolažil nas,« pripoveduje gospa Jelena.
Več o tej življenjski poti s spodbudnim sporočilom na:
https://si.aleteia.org/2022/12/19/v-glavi-ji-odzvanjajo-besede-pokojnega-moza-moras-ziveti-naprej-za-otroke/
Jezus, Sin Božji, trdno zaupam vate!