Nasvet

12.079 Responses to Nasvet

1. Miro says:

   3. novembra, 2026 at 19:56

   Poslušajmo BOŽJO BESEDO in živimo v njeni moči!

   PRILIKA O VELIKI GOSTIJI

   Ko je to slišal nekdo izmed tistih, ki so sedeli pri mizi, mu je rekel: »Blagor tistemu, ki bo obedoval v Božjem kraljestvu!« On pa mu je rekel: »Neki človek je priredil veliko večerjo in jih je mnogo povabil nanjo. Ko je bil čas za večerjo, je poslal svojega služabnika povabljenim povedat, naj pridejo, ker je že vse pripravljeno. Vsi pa so se začeli v en glas opravičevati. Prvi mu je rekel: ›Njivo sem kupil in si jo moram iti ogledat; prosim te, imej me za opravičenega!‹ Drugi je dejal: ›Pet jarmov volov sem kupil in jih grem preizkusit; prosim te, imej me za opravičenega!‹ Spet drugi mu je rekel: ›Oženil sem se in zato ne morem priti.‹ Služabnik se je vrnil in to sporočil svojemu gospodarju. Tedaj se je hišni gospodar razsrdil in dejal svojemu služabniku: ›Pojdi brž na mestne ceste in ulice in pripelji sem uboge in pohabljene, slepe in hrome.‹ Služabnik je rekel gospodarju: ›Gospod, zgodilo se je, kar si naročil, in še je prostor.‹ Tedaj je gospodar rekel služabniku: ›Pojdi na pota in vzdolž ograj in prisili ljudi, naj vstopijo, da se napolni moja hiša. Kajti povem vam: Nobeden izmed onih povabljenih mož ne bo okusil moje večerje.‹«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?id13=1&pos=0&set=2&l=sl&m=Lk%2014%2C15-24

   Reply
   • Miro says:

     3. novembra, 2026 at 19:57

     V razmislek in duhovno spodbudo:

     BOG NAS VABI NA SVATBO

     Bog nas neprestano vabi na svatbo. Ko človek nima časa, da bi šel na svatbo, nima časa niti za bližnjega, ampak samo zase. Tisti, ki ne gre na svatbo je prepričan, da lahko živi brez Boga. Zato bo iskal vse mogoče izgovore, samo da mu ne bo treba na svatbo. Ni tehtnega izgovora, da ne bi šel na svatbo, je samo vprašanje ljubezni.

     Bog nas najprej kliče k ljubezni. Najpomembnejši poklic je ljubiti. Poklicanost k ljubezni, ljubiti je tisto, kar Bog najprej želi od nas. Največja zapoved je prva med vsemi zapovedmi ne zato, ker je na začetku nekega seznama, ampak ker stoji na začetku vsega, kar smo in živimo, ker je v temelju vsega našega ravnanja in obnašanja, ker je naš prvi in najpomembnejši poklic. Za vsakega. In ko jo vključimo v svojo osebno poklicanost, postane naš poklic blagoslov za ta svet.

     Bog namreč vsakega in vse kliče k ljubezni, vsakega posebej pa še v njegovo osebno poklicanost, ki je najprej njegov življenjski stan in nato njegov poklic, delo in življenje. Ko živimo ljubezen, postane vse, kar sicer živimo, blagoslovljeno: zakon, starševstvo, družina, delovanje v okolju in družbi, vsakdanje delo v poklicu ali doma, vse.

     Kristjani seveda vemo in verujemo, da je Bog Ljubezen sama. Zato je vera v temelju naše ljubezni. Ko govorimo o ljubezni, vemo, da nas Bog k temu ne samo kliče, ampak nam daje tudi moči, da zmoremo

     Če se ozremo na evangeljski odlomek o gospodarju, ki vabi na gostijo (Lk 14,15-24), vidimo, da nastopa v priliki več likov, nekateri so opisani, druge si lahko predstavljamo: najprej je tu gospodar, ki pripravlja gostijo in posledično si lahko predstavljamo kuharje in natakarje in pomivalce posode in vso osebje, pa vsi povabljeni gostje, ki se ne odzovejo ali pa se po dolgem prepričevanju in vabljenju, na koncu pa je tukaj še služabnik. Služabnik posluša, sliši in uboga gospodarja. A v bistvu ne gre za vojaško odzivanje, ampak za odnos. Služabnik ni suženj. Službo bi lahko kadarkoli pustil. Gre za to, da služabnik razume in podpira gospodarjev namen povabiti in pogostiti čim več ljudi. Še več, služabnik simpatizira z gospodarjem. Kar gospodar čuti, to čuti služabnik. Brez odnosa z gospodarjem služabnik ne bi mogel narediti nič, najbrž bi se uprl in šel po svoje kot množica povabljenih gostov.

     Služabnik gre na mestne ceste in ulice vabit. Poslanstvo, dobesedno, ker je bil služabnik poslan je, da gre tja, kjer so ljudje in jih povabi k Bogu. Ponekod so te ceste večje in delo lažje, drugje so ulice ožje in delo težje. Mnogi seveda služabnikovo vabilo zavrnejo. Služabnik ve, da niso zavrnili najprej njega, ampak gospodarja. Zavrnili so ljubezen, gostijo, ki jim jo ponuja, zato je za služabnika to boleče in vztraja in mu končno uspe koga tudi privabiti. In s tem “uspehom“ gre k gospodarju in mu poroča.

     Nato pa vse skupaj še ponovi in še ponovi in še ponovi, dokler nekoč sam ne odide na večno gostijo, ne več kot služabnik, ampak kot gost. Ponavlja, ker prostora na gostiji je veliko in gospodarjeva ljubezen je neskončna in za vsakega, ki noče priti, mu je žal.

     Ervin Mozetič, Pridi in poglej

     Povzeto po: https://portal.pridi.com/2026/11/03/torek-3-november-2026-bog-nas-vabi-na-svatbo/

     Reply
     • Miro says:

       3. novembra, 2026 at 19:57

       Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
       Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
       Vsi svetniki in svetnice, prosite za nas!

       Reply