Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…
Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.
| Cookie | Duration | Description |
|---|---|---|
| cookielawinfo-checkbox-analytics | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics". |
| cookielawinfo-checkbox-functional | 11 months | The cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional". |
| cookielawinfo-checkbox-necessary | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary". |
| cookielawinfo-checkbox-others | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other. |
| cookielawinfo-checkbox-performance | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance". |
| viewed_cookie_policy | 11 months | The cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data. |
TV Exodus Maribor: povzetek in izvleček iz knjige Joyce Meyer Nov način življenja
Ko začenjamo novo življenje z Bogom in za Boga, bomo dostikrat ugotovili, da se mnoga naša dosedanja načela zdijo s stališča sveta in človeške pameti narobe oziroma obrnjena na glavo. Pravzaprav sta svet in človeško razumevanje in pamet obrnjena na glavo, kajti Božje kraljestvo, kjer je Bog, je na pravi strani. Ljudje nismo navajeni, da naredimo stvari na Božji način, zato bomo na začetku to težko razumeli in sprejeli ter naredili prenovo v duhu in naši pameti. Vendar se splača, da sledimo Jezusu in gremo po Njegovi Poti naprej k njemu. Najpomembneje je, da se naučimo popolnoma novega načina mišljenja in delovanja po Božji Volji. Gospod ima dober načrt za nas in za naše življenje, da smo dobri ljudje in dobri kristjani, vendar se mu moramo odpreti, dovoliti da vstopi v nas in deluje preko nas; torej ga moramo sprejeti in dopustiti, da deluje v nas in preko nas. Prosimo ga, da nam pri tem pomaga.
Molitev k Bogu
Gospod Bog, ljubim te. V stiski sem in obupujem zaradi vseh težkoč, ki me tarejo. Pomagaj mi prosim Usmiljeni Bog. Rad bi prenesel vse težave, preizkušnje in probleme Nate Gospod. Danes prihajam k tebi v upanju, da mi odpustiš moje grehe. Jezus, verujem vate, verujem, da si zame umrl na križu, zame si prelil svojo nedolžno kri, postavil si se na moje mesto in vzel nase kazen, ki sem jo zaslužil. Verujem, da si umrl, bil pokopan in si tretji dan vstal od mrtvih. Smrt te ni zadržala. Premagal si Hudobnost Satana in si mu vzel ključe pekla in smrti in Odrešil Svet in Ljudi na Zemlji. Verujem vate, da si vse to naredil, ker me ljubiš. Vse življenje ti hočem služiti. Hočem biti tudi dober človek in služiti bližnjim in tako zagotoviti, da se bo moja vera prelila v življenje, da bom ljubil, strpen, resnicoljuben, dober, usmlijen in da bom odpuščal, kot nam odpuščaš Ti Vsemogočni Oče. Postati in ostati hočem dober kristjan in dober človek. Neverni so lahko dobri ljudje, vendar ne verujejo; jaz kot kristjan pa hočem verovati in hkrati biti dober človek. Hočem ti služiti vse dni svojega življenja in živeti po Evangeliju in Božjih Naukih. Hočem se naučiti živeti novo življenje, ki si nam ga obljubil. Sprejel sem te, Jezus, in se ti dajem na razpolago, da se zgodi Tvoja in ne moja Volja. Sprejmi me takšnega, kot sem, in napravi, kar ti hočeš. Odpusti mi moje grehe prosim in me napolni s Svetim Duhom, da bom odslej živel novo, prenovljeno krščansko življenje. Ti si moje Vse kar premorem. Hvala ti, Jezus, da si me rešil in odrešil in mi pokazal svojo Pot in novo Upanje za duhovno in osebno prenovo. Napolni me s Svetim Duhom in me uči vsega, kar moram vedeti, da bom ravnal in živel, kot je prav v Božjih Očeh. Sedaj vem, da bom po Tvoji Dobroti in Usmiljenju rešen in da bom odslej drugače živel in veroval vate. Ponovno se bom rodil in prenovil, in ko umrjem, prosim sprejmi me v Nebesa k Sebi. Bog Oče, veselim se svojega romarskega potovanja, prenovljenega Življenja, svoje spreobrnitve k Tebi, saj molim, prosim, diham, upam, verjem, delam in živim za Tvojo Čast in Slavo, Tvoje Usmiljenje in Ljubezen! Božja Pomoč Ostani Vedno z Nami! Gospod reci le Besedo in ozdravljena bo moja duša in veselil se bom vsakega dne, ki je tvoje Darilo in Častil in Slavil Te bom ter se Ti Zahvaljeval za vse Milosti in Dobroto.
Amen.
Vse, kar mi da Oče, bo prišlo k meni; in kdor pride k meni, ga nikakor ne bom zavrgel (Jan 6,37).
Korinčanom, 15, 10: Po Božji milosti pa sem to, kar sem, in njegova milost, ki mi je bila dana, ni postala prazna. Nasprotno, bolj kakor oni vsi sem se trudil, pa ne jaz, ampak Božja milost, ki je z menoj.
PRAVIČNOST KAJ JE TO?
Pravičnost je družbeno in pravno postavljena umetna prisila zakonskih norm, ki močne veže na sprejeta zakonska pravila, slabotne pa varuje pred kršitvijo veljavnih pravil.
FRAN definicija: Pravičen je človek, ki ravna v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli ter upošteva resnico, dejstva in ravna v skladu z moralnimi in drugimi priznanimi načeli brez apriornih sodb in stališč.
Na različnih področjih človeškega življenja je treba doseči neko družbeno pravičnost, po meri in pameti človeka. Vendar to je človeško gledanje in ne Božje. V gospodarskem ali finančnem smislu je to npr. pravična porazdelitev bogastva med člani družbe, zmernost cen in pravičnost v smislu pogodbe znana kot lastniški kapital, pravično sojenje glede na pravne norme in resnico, ki je podprta in dokazana z dokazi itd. Pomembno je tudi poudariti, da je na področju vere pogosto tudi uporaba koncepta, ki nas zadeva. Natančneje, v okviru katoliške cerkve je npr. uveljavljeno načelo pravičnosti, ki naj bi se nanašalo na uporabo Biblije kot Božjega zakona vernikom z jasnim ciljem, da lahko oseba reši svojo dušo, če dela in živi po Božjih postavah in Evangeliju in veruje v Boga. Človeška pravičnost pa ni Božja Pravičnost!
Poglejmo nekaj Božjih vrstic, ki govorijo o Božji pravičnosti
»Kajti molj jih bo požrl kakor obleko, črv jih bo razjedel kakor volno, moja pravičnost pa ostaja na veke, moje odrešenje od roda do roda.« (Izaija 51,8) »Govoril nisem na skrivnem, v kakšnem temnem kotu zemlje. Nisem rekel Jakobovim potomcem: »Iščite me v zmešnjavi!« Jaz, GOSPOD, govorim pravičnost, oznanjam, kar je prav.« (Izaija 45,19) »Povzdignite svoje oči proti nebu, ozrite se navzdol na zemljo, kajti nebo bo izginilo kakor dim, zemlja bo razpadla kakor obleka in njeni prebivalci bodo preminili kakor mušice. Moje odrešenje pa ostaja na veke, moja pravičnost ne bo prenehala.« (Izaija 51,6) Bog ves čas hrepeni za odnosom pravičnosti s človekom. Hrepeni, da bi človek živel, kakor je prav, saj bi tako lahko živel v polnosti. Prisluhnite, kako goreče Bog želi človeku dobro: »O da bi bil pazil na moje zapovedi! Tedaj bi bil tvoj mir kakor reka, tvoja pravičnost kakor morski valovi.« (Izaija 48,18).
Pravičnost: »Tisti, ki prejemajo obilje milosti in daru pravičnosti, bodo KRALJEVALI V ŽIVLJENJU po enem, Jezusu Kristusu. Rimljanom 5:17«.
Evangelij po Mateju, Mt 5,20-26
» Kajti povem vam: Če vaša pravičnost ne bo večja kakor pravičnost pismoukov in farizejev, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo.” Slišali ste, da je bilo starim rečeno: Ne ubijaj! Kdor pa ubije, bo kriv pred sodbo. Jaz pa vam pravim: Vsak, kdor se jezi na svojega brata, bo kriv pred sodbo. Kdor pa reče bratu raká, bo kriv pred vélikim zborom; in kdor mu reče norec, bo kriv in obsojen na peklensko dolino ognja! Če torej prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj proti tebi, pústi dar tam pred oltarjem, pojdi in se najprej spravi z bratom, potem pa pridi in daruj svoj dar. Spravi se hitro s svojim nasprotnikom, dokler si z njim še na poti, da te nasprotnik ne izroči sodniku, sodnik pa pazniku in te ne vržejo v ječo. Resnično, povem ti: Ne prideš od tam, dokler ne plačaš vse do zadnjega novčiča.”
Mt 5,20-26
Človek skuša uveljaviti svoj prav. Človek ni hotel poslušati Boga in je bil uporniški v zgodovini. »Mi vsi smo tavali kakor ovce, obrnili smo se vsak na svojo pot …« (Izaija 53,6). Človek si je »vzel pravico«, da določa svoj PRAV. »Marsikatera pot se zdi človeku prava, njen konec pa so poti smrti.« (Pregovori 14: 12).
Velika Božja milost je, da Gospod nad uporniškim človekom ne obupa in ga ne pusti na njegovih poteh večne smrti! Božja roka milosti se nenehno steguje k njemu. »Dal sem se poiskati tistim, ki niso po meni spraševali, dal sem se najti tistim, ki niso po meni poizvedovali. Rekel sem: »Glejte, tu sem, glejte, tu sem!« narodu, ki ni klical mojega imena. Ves dan sem iztegoval svoje roke proti upornemu ljudstvu, kajti to hodi po poti, ki ni dobra, po svojih lastnih mislih …« (Izaija 65: 1-2).
Človekova samopravičnost je poskus človeka da bi vpeljal neko svojo pravičnost po svoje.
Jezus, ki je Resnica, je ljudem, ki so se naslanjali na postavo, da bi po njej dosegli pravičnost, razodel, da po postavi pravičnosti ne more doseči nihče. »Kajti povem vam (Jezus): Če vaša pravičnost ne bo večja kakor pravičnost pismoukov in farizejev, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo.« Matej 5,20.
Ne glede na to, kako so se trudili izpolnjevati postavo, so se pismouki, farizeji in drugi naslanjali le na svoja dobra dela. Ta pa so pred Bogom kakor umazana cunja. Gospod namreč gleda na misli in hotenja srca, ta pa so bila v hudem. Zato je Gospod Jezus take imenoval pobeljeni grobovi, ki se lepšajo le od zunaj, znotraj pa so polni mrtvaških kosti – brez Božjega življenja. Postava v teh ljudeh ni storila to, za kar je bila dana. Ni jih pripeljala do spoznanja grešnosti, ampak so na njenih določilih gradili »lastno pravičnost«. Gospod Jezus jim je ob vsaki priložnosti skušal odkriti njihovo hinavščino. Samopravičniška drža človeku preprečuje, da bi sprejel Božji dar. Samo oseba, ki spozna svojo popolno nemoč in prodanost grehu, lahko v celoti ceni in sprejme Božji dar rešitve. Takšni so bili na primer cestninarji in prostitutke. Vedeli so, da so krivi in da nimajo nič, s čemer bi se lahko odkupili. »Vse ljudstvo, ki ga je slišalo, in tudi cestninarji so priznali Božjo pravičnost, kajti dali so se krstiti z Janezovim krstom.« (Luka 7,29).
Postava ali zakon sta od človeka zahtevala pravična dejanja. A človek teh dejanj nima, saj je v njem grešna narava, ker je človek nepopoln. Postava je razkrila človekovo popolno nezmožnost, da bi bil pravičen ali da bi delal pravično iz svojih moči. Človek rabi Božjo milost! Božja pravičnost je zahtevala pravično življenje za odkupitev človeka. A takega med ljudmi ni. Če bi se s to sodbo končalo Božje dejanje, bi bili vsi ljudje popolnoma brez upanja. Večno zaklenjeni v smrt! Božja beseda odklene upanje: Plačilo za greh je namreč smrt. Božji milostni dar pa je večno življenje v Kristusu Jezusu, našem Gospodu. (Rimljanom 6:23).
Gospod Jezus, kralj pravičnosti, je začel svoje rešilno poslanstvo na zemlji z oznanilom, da je skupaj z Njim prišla vladavina Nebeškega kraljestva. To kraljestvo je neznansko močnejše od vladavine zla, ki je s padcem človeka v greh zajela ves svet. Božje kraljestvo je kraljestvo pravičnosti, ki vlada s pravico od znotraj navzven. Zato je Jezus vabil: »Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse to vam bo navrženo.« Matej 6,33. Božji evangelij ali dobra novica kraljestva se glasi: »Ne sramujem se evangelija, saj je vendar Božja moč v rešitev vsakomur, ki veruje, najprej Judu in potem Grku. V njem se namreč razodeva Božja pravičnost (Tj. pravičnost, ki prihaja od Boga), iz vere v vero, kakor je zapisano: Pravični bo živel iz vere.« (Rimljanom 1: 16, 17)
»Izrael pa, ki je iskal postavo pravičnosti, ni prišel do tega. Zakaj ne? Zato, ker pravičnosti ni pričakoval iz vere, temveč je mislil, da jo bo dosegel iz del.« (Rimljanom 9: 31, 32). »Ker namreč niso poznali Božje pravičnosti in so skušali uveljaviti svojo, se niso podredili Božji pravičnosti.« (Rimljanom 10,3). Nihče torej, ki misli, da bo sam dosegel pravičnost, je ne doseže.
Sad Božje pravičnosti Božja beseda je popolnoma jasna, da Bog od nas ne pričakuje naše pravičnosti. Ljudje je v Božjih očeh nimamo in do nje sami ne moremo priti, ne glede na to, kako iskreno in goreče se trudimo. Tu vsaka religija poklekne. Še več, bolj ko se trudimo za lastno pravičnost, glasneje govorimo Bogu, da je Kristusova žrtev za nas zaman. Božja pravičnost se daruje zastonj vsakemu, ki veruje v Kristusovo delo rešitve in ga sprejme. Vsakemu, ki je rojen od zgoraj, iz Boga. Tu moramo poudariti, da je nanovo rojen naš duh. Naš novi človek, v Bogu ustvarjen v pravičnosti, je v duhu. »… in oblečete novega človeka, ki je po Bogu ustvarjen v pravičnosti in svetosti resnice.« (Efežanom 4,24). Naša duša (misli, razum in čustva) in telo nista prerojena. Zato se naša dejanja in nasploh življenje navzven avtomatično ne usklajujejo z Božjo popolno voljo (z Njegovim popolnim življenjem), če se ne naučimo živeti po Duhu oziroma biti vodeni po Duhu. »Pravim torej: žívite v Duhu in nikakor ne boste stregli poželenju mesa. Kajti meso si želi, kar je zoper Duha, Duh pa, kar je zoper meso. Ta dva si namreč nasprotujeta, da ne bi delali tega, kar hočete. Toda če se daste voditi Duhu, niste pod postavo.« (Galačanom 5: 16-18).
Božji Duh nas vodi in vzgaja, da živimo (mislimo, govorimo in ravnamo) v skladu z Božjo pravičnostjo, ki je v nas. Ko se odločamo po Božji naravi v nas, rojevamo sad Njegovega življenja v nas – torej sad pravičnosti. Pri Bogu je Ljubezen, Modrost in Pravičnost, ki jo s človeško pametjo ne razumemo in ne zmoremo izvajati v življenju. Z Božjo Pomočjo, pa je za ljudi mogoče vse.
Addendum:
Ogroža nas vojna v Ukrajini in drugod po svetu, ogrožajo nas razne bolezni in koronavirus in veliko ljudi je zbolelo pri nas in v svetu, kjer je umrlo veliko zdravnikov, duhovnikov in obolelih ljudi. Ljudje so marsikje trenutno doma na čakanju in mnogi so brezposelni, brez dohodka in ne vedo, kdaj se bodo spet odprla podjetja in zagnala proizvodnja. Brez dohodka družine težko živijo. Veliko delodajalcev danes išče delavce brezuspešno. Slabo so jih plačali in izkoriščali za prekomerno delo in nadure. Nekje stojijo tovarne, ker ni materiala, delov in energije za proizvodnjo, tudi zato, ker ni dovolj delavcev. Veliko zdravstvenega osebja je izčrpanih in delajo preko svojih zmožnosti. Nekateri družinski zdravniki so nenapovedsano odšli iz zdravstvenih domov in pustili paciente, ki plačujejo zdravstvene prispevke in rabijo zdravnika. Marsikdo je zdaj izgubil osebnega družinskega zdravnika in ostal brez zdravstvene oskrbe. V domovih za starejše je veliko obolelih in nekateri starostniki so umrli, ker jih niso takoj premestili na zdravljenje v negovalne bolnice. Ljudje smo utrujeni od negotovega stresnega življenja in želimo, da bi nam Bog odrešil vseh težkoč in preizkušen in nam pomagalj. Ko se končuje delovni dan smo dostikrat nemirni, utrujeni in nas pogosto bremenijo vse misli in skrbi, ki so se zgodile čez dan. Težko je v miru zaspati in skleniti dan, zato molimo in prosimo ponižno Boga za odrešitev in Pomoč. Ker ne moremo kar tako opustiti možganske aktivnosti, nas to pripelje celo do nezmožnosti spanja. Ko nas doleti taka situacija, je najbolje, da se izročimo v Božje roke in prejeli bomo Tolažbo in Njegov mir. Eden od načinov za to je molitev spodnjega psalma. Psalmist se Bogu zahvaljuje za blagoslove, ki jih je prejel, in se zanaša Nanj, vedoč, da je pri njem varen. To je eden od najpomembnejših ključev za iskanje miru v našem življenju. Če ne moremo zaupati Bogu in njegovemu načrtu za naše življenje, nikoli ne bomo živeli resnično v miru. Zaupajmo Bogu, molimo in prosimo k Njemu in z Vero v Njega nas bo uslišal. Prosimo Boga za Ljubezen in Božji Mir, da se v Njem Umiri naše srce. Prosimo Gospod in nam pomagaj, da se ne okužimo ter odvzemi od nas koronavirus in druge bolezni. Naj nam cepiva in zdravila pomagajo k uspešnom preventivi, da ne bodo ljudje zbolevali in umirali zaradi raznih bolezni in koronavirusa. Pridi k nam Gospod Bog in nam Pomagaj, da se bo po Tvoji Milosti in Usmiljenju vse prav Uredilo!
Amen. Janez
Kadar te kličem, mi odgovori, Bog moje pravičnosti !
V stiski si mi odprl širjave,
izkaži mi milost, usliši mojo molitev.
Mnogi pravijo: “Kdo nam bo dal videti dobro ?”
Dvigni, Gospod, nad nami svetlobo svojega obličja !
Dal si več veselja v moje srce
kakor v času, ko je obilje njihovega žita in vina.
V miru bom hkrati legel in spal,
saj ti sam, Gospod, me pustiš varno prebivati.
(Ps 4,2.7¬–9)
VEČ PRAVE MOČI KO PREMORE ČLOVEK, MANJ SE HVALI. MANJ PRAVE MOČI KO IMA,
BOLJ SI PRIZADEVA, DA TO NADOMESTI S HVALISANJEM. (misel Fultona Sheena)
Molimo za potrpežljivost in ponižnost pred Bogom v vseh življenjskih situacijah!
Oče naš … Zdrava Marija …
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
DISCIPLINIRANO IN VSAKODNEVNO BERI BOŽJO BESEDO, JO PREMIŠLJUJ IN SE POUČUJ,
TER JO IZPOLNJUJ. VSE TO DELAJ BREZ ZAVESTNEGA ZAVIRANJA NA POTI OD UŠES,
PREKO MOŽGANOV IN SRCA DO ROK. OBRODILA BO SAD, KI BO DOBER. MORDA POČASI IN
PO VIJUGASTI POTI. A GA BO.
Več o tem na: https://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/bozja-beseda-naredi-pot-iz-uses-v-srce-in-v-roke/
Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
MNENJA SVETNIKOV O JEZI SO ZELO RAZLIČNA, PA VENDAR JE IZ NJIH MOGOČE IZLUŠČITI UNIVERZALNO VODILO ZA SOOČANJE Z NJO. SVETI FRANČIŠEK SALEŠKI PRAVI: »JASNO IN BREZ IZJEME VAM POVEM: NIKAR SE NE JEZITE, ČE JE LE MOGOČE. BOLJŠE JE, DA JEZO ODLOČNO ZAVRNETE, KOT PA DA Z NJO BARANTATE.«
O tem, kako se soočati z jezo v našem življenju, več na:
https://si.aleteia.org/2017/11/27/nasvet-za-lazje-soocanje-z-jezo/
Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!
GOSPOD, POMAGAJ MI, DA BOM BRZDAL SVOJA VELIKA USTA IN SPREGOVORIL ŠELE,
KO BOM VEDEL, KAJ MORAM REČI!
(Phil Bosmans)
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
RES JE POTREBNO LOČEVATI, KOT JE NAPISANO V NASLEDNJEM ČLANKU, zelo pazljivo in natančno preberimo članek, KAJ GOVORI JEZUS-VEDNO MORAMO PUSLUŠATI JEZUSA, NE SEBE, NE DRUGE LJUDI.
BRATSKO OPOMINJANJE, DA. OPRAVLJANJE NE!
ZA OPOMINJANJE BRATA, KI JE POGREŠIL, JEZUS PREDLAGA PEDAGOGIKO PONOVNE PRIDOBITVE
NAJ SE SAM POBRIGA, JAZ SI UMIVAM ROKE PRED TEM. NE TO NI KRŠČANSKO
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Za opominjanje brata, ki je pogrešil, Jezus predlaga pedagogiko ponovne pridobitve. Jezusova pedagogika je vedno pedagogika ponovne pridobitve. On vedno skuša ponovno pridobiti, rešiti. In to pedagogiko ponovne pridobitve oblikujejo trije prehodi.
Najprej pravi: Posvári brata, ki je pogrešil. Posvári ga na štiri oči (prim. v. 15), kar pomeni, da se ne izpostavi na trgu njegovega greha. Gre za to, da gremo z vso diskretnostjo k bratu in sicer ne, da bi ga sodili temveč, da bi se zavedal tega, kar je storil. Kolikokrat smo mi imeli to izkušnjo, ko nekdo pride in reče: ‘Poslušaj ti si v tem pogrešil. V tem se boš moral malo poboljšati.’ Morda se na začetku razjezimo, toda potem se zahvalimo, ker je to bila bratska gesta, gesta občestva, pomoči, ponovne pridobitve.
Iz različnih razlogov ni lahko uresničevati tega Jezusovega nauka. Najprej je strah, da bo brat ali sestra slabo odreagiral. Včasih manka zadostna zaupljivost z njim ali njo… In še drugi razlogi so. Vsakič ko smo to storili, smo čutili, da je bila to ravno Gospodova pot.
Kakor koli, lahko se zgodi, da kljub dobrim namenom, tudi dobrim namenom njega, nje, prvi poskus propade. V takšnem primeru ni dobro odnehati in reči: ‘Naj se sam pobriga, jaz si umivam roke pred tem’. Ne, to ni krščansko. Nikar odnehati, kajti dobro se je zateči po pomoč k kašnemu drugemu bratu ali sestri. Jezus pravi: ‘Če pa te ne posluša, vzemi s seboj še enega ali dva, da se vsa zadeva ugotovi po izjavi dveh ali treh prič’ (v.16). To je predpis Mojzesove postave (prim. 5Mz 19,15). Čeprav se zdi, da je to proti obtožencu, je to v resnici zagotovilo njegovo zaščito pred lažnimi tožniki. Toda Jezus gre onkraj tega. Dve priči sta zahtevani, ne zaradi obtožbe ali sodbe, temveč za pomoč. ‘Dogovoriva se, ti in jaz ter pojdiva pogovoriti se z njim, z njo, ki je pogrešila, ki počne neumnosti. Pojdiva kot brata pogovoriti se z njim.’ To je drža ponovne pridobitve, ki jo Jezus pričakuje od nas. Jezus nadalje predpostavlja, da lahko propade tudi ta pristop s pričama, in sicer drugače od Mojzesove postave, po kateri je bilo dovolj pričevanje dveh ali treh za obsodbo.
Dejansko lahko tudi ljubezen dveh ali treh bratov ne zadostuje, ker je on ali ona trdoglavec. Jezus doda: ‘Povej skupnosti’ (v. 17), to je Cerkvi. V nekaterih primerih je vključena vsa skupnost. So stvari, zaradi katerih ne moremo pustiti ravnodušnih drugih bratov, saj je potrebna še večja pomoč za pridobitev brata. Včasih pa tudi to ne zadostuje. Jezus pravi: ‘Če pa tudi skupnosti ne posluša, naj ti bo kakor pogan in cestninar’ (v. 17). Ta na videz tako zaničljiv izraz v resnici vabi, da izročimo brata v Božje roke, saj lahko samo Oče izkaže še večjo ljubezen kot vsi bratje zbrani skupaj.
Ta Jezusov nauk nam je zelo v pomoč. Ko mi, pomislimo na primer, vidimo pogrešek, napako, zdrs v onem bratu ali v oni sestri, je prva stvar, ki jo naredimo, da gremo naokoli in to pripovedujemo drugim, začnemo opravljati. Opravljanje pa zapre srce skupnosti, konča edinost Cerkve. Hudič je veliki opravljivec, ki vedno naokoli trosi slabe stvari drugih, kajti on je lažnivec in skuša razdvojiti Cerkev, oddaljiti brate od nje in tako ne ustvarjati skupnosti. Prosim vas, bratje in sestre, potrudimo se, da ne bomo opravljali. Opravljanje je kuga, ki je hujša od covida! Hujša! Potrudimo se, nič opravljanja. Nič več opravljanja.
Jezusova ljubezen je sprejemala cestninarje in pogane in s tem pohujšala dobromisleče tistega časa. Ne gre torej za obsodbo brez priziva, temveč za priznanje, da lahko naši človeški poskusi propadejo, in da lahko le-to, da se sam znajde pred Bogom, postavi brata pred lastno vest in odgovornost do svojih dejanj. Če stvar ne gre naprej, potem je potrebna tišina in molitev za brata ali sestro, ki še naprej grešita, toda nikoli opravljanja.
Devica Marija naj nam pomaga, da bomo bratsko opominjanje naredili za zdravo navado, da se bodo po naših skupnostih lahko vzpostavljali vedno novi bratski odnosi, utemeljeni na medsebojnem odpuščanju ter predvsem na nepremagljivi moči Božjega usmiljenja.« (Papež Frančišek v nagovoru pred opoldansko molitvijo Angelovega češčenja, na Trgu sv. Petra, 6.9.2020)
Papež Frančišek: Bratsko opominjanje, da. Opravljanje, ki je kuga hujša od covida, ne!
http://arhiv.mirenski-grad.si/bratsko-opominjanje-da-opravljanje-ne
Devica Marija naj nam pomaga, da bomo bratsko opominjanje naredili za zdravo navado, da se bodo po naših skupnostih lahko vzpostavljali vedno novi bratski odnosi, utemeljeni na medsebojnem odpuščanju ter predvsem na nepremagljivi moči Božjega usmiljenja.«
Gospod prosim Pomagaj nam, da bomo vedno iskali kaj je RES in PRAV v TVOJIH BOŽJIH OČEH IN SE VZDRŽALI ČLOVEŠKEGA ISKANJA SVOJEGA PRAV! Da ne bomo prevzetni, da kaj vemo in znamo brez TEBE Gospod! Da ne bomo sodili drugih, ker je to BOŽJA DOMENA! Premalo vemo in smo tudi mi ubogi grešniki, ki rabimo Božjo Pomoč in Usmiljenje! Naj bomo skromni in ponižni in se vedno zavedamo, da vse premoremo v Bogu Našemu Zveličarju. On nam daje MOČ in v Njem premoremo VSE, kar smo in kar imamo! Brez Tebe Gospod se NIČ ne ZGODI! Prosimo Gospod Pomagaj nam, da bomo ljudem prinašali Luč Veselja in Dobrote ter bili Strpni in Usmiljeni Samaritani do drugih! Vodi nas in nas Uči, da bomo vednomSpolnjevali Božjo Voljo in ne naše človeške!
»Ko pridobivaš dobroto, postajaš podoben Bogu. Ustvari si usmiljeno in dobrohotno srce, da boš oblekel Kristusa. (sv. Bazilij)«.
GREH IZVIRA IZ ZLOBNE ŽELJE
NALOGA VSEH ZAPOVEDI JE, DA POKAŽEJO NA MEJNO PODROČJE V ŽIVLJENJU, NA MEJO, ONKRAJ KATERE ČLOVEK UNIČUJE SAMEGA SEBE IN BLIŽNJEGA, S TEM PA IZNAKAZI TTUDI SVOJ ODNOS Z BOGOM
SAMO BOG LAHKO OSVOBODI IN OČISTI ČLOVEKOVO SRCE
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Naloga vseh zapovedi je, da pokažejo na mejno področje v življenju, na mejo, onkraj katere človek uničuje samega sebe in bližnjega, s tem pa iznakazi tudi svoj odnos z Bogom. Če greš onkraj, uničuješ sebe, uničuješ tudi odnos z Bogom in odnos z drugimi. Z zadnjo zapovedjo je v ospredje postavljeno dejstvo, da vsi prestopki zrastejo iz skupne notranje korenine – hudobnih želja. Vsak greh nastane iz neke hudobne želje. V evangeliju to jasno pove Jezus Kristus: ‘Od znotraj namreč, iz človekovega srca, prihajajo hudobne misli, nečistovanja, tatvine, umori, prešuštva, pohlepi, hudobije, zvijača, razuzdanost, nevoščljivost, bogokletje, napuh, nespamet. Vse te hudobije prihajajo od znotraj in omadežujejo človeka’ (Mr 7,21-23).
BLAGOSLOVLJENO PONIŽANJE
Tako razumemo, da ves Dekalog ne bi ničemur koristil, če se na koncu ne bi dotaknil te ravni: človekovega srca. Dekalog se pokaže kot jasen in globok v zvezi s tem vidikom. Na koncu prispe do srca in če srce ni svobodno, vse ostalo ni dovolj. In to je ravno izziv: osvoboditi srce vseh teh hudobnih in slabih stvari. Božje zapovedi lahko postanejo samo lepa fasada v življenju, ki kljub temu ostane bivanje sužnjev in ne otrok. Pogosto se za farizejsko masko zadušljive pravilnosti skriva kaj slabega in nerešenega, zato moramo pustiti tem ‘zapovedim o želji’, da nam snamejo krinko, nam tako pokažejo naše uboštvo in nas usmerijo k svetemu ponižanju. Vsak naj se vpraša, katere hudobne želje ima pogosto. Je to zavist, pohlep, obrekovanje? Človek potrebuje to blagoslovljeno ponižanje, po katerem odkrije, da se sam ne more osvoboditi te želje, zaradi katere vpije k Bogu, naj ga reši. To na imeniten način pojasni sv. Pavel, ko govori o zapovedi in poželenju v Pismu Rimljanom (glej Rim 7,7-24).
Samo Bog lahko osvobodi in očisti človekovo srce
Zaman je misliti, da lahko popravimo sami sebe brez daru Svetega Duha. Zaman je misliti, da lahko očistimo svoje srce z velikim naporom svoje lastne volje. Treba se je odpreti za odnos z Bogom, v resnici in svobodi. Samo tako lahko naš trud rodi sad, kajti Sveti Duh je tisti, ki nas vodi naprej. Naloga svetopisemske Postave ni slepiti človeka, da ga bo dobesedna pokorščina pripeljala do neke izumetničene rešitve, ki sploh ni dosegljiva. Naloga Postave je pripeljati človeka do njegove resnice oziroma do njegovega uboštva, ki postane pristna in osebna odprtost za Božje usmiljenje, ki nas spreminja in obnavlja. Bog je edini, ki lahko prenovi naše srce, a mi mu ga moramo odpreti – to je edini pogoj. On lahko stori vse, a mi mu moramo odpreti srce.
Bodimo berači, prosimo za milost
Zadnje besede Dekaloga učijo, kako se naj prepoznamo kot berači. Pomagajo nam, da se postavimo pred nered svojega srca, da nehamo živeti egoistično in da postanemo ubogi v duhu, pristni pred Očetovo navzočnostjo, ter se pustimo odrešiti Sinu in vzgajati Svetemu Duhu. Sveti Duh je učitelj, ki nas vodi. Pustimo mu, da nam pomaga. Bodimo berači, prosimo za milost. ‘Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo’, pravi Jezus (Mt 5,3). Res je: Blagor tistim, ki se ne slepijo s prepričanjem, da se lahko rešijo svoje šibkosti brez Božjega usmiljenja, ki edino lahko ozdravi srce. Blagor tistim, ki poznajo svoje hudobne želje in s skesanim in ponižanim srcem ne stojijo pred Bogom in pred ljudmi kot pravični, ampak kot grešniki. To so tisti, ki znajo imeti sočutje in usmiljenje do drugih, saj ga doživljajo v sebi.« (Papež Frančišek v katehezi med splošno avdienco na Trgu sv. Petra, 21.11.2018)
http://arhiv.mirenski-grad.si/greh-izvira-iz-zlobne-zelje
JEZUS NI OBSOJAL GREŠNIKE, TUDI MI NE OBSOJAMO GREŠNIKOV, AMPAK JE OBSOJAL GREH.
JEZUS JE BOG IN NE MORE ZAGOVARJATI NOBENEGA GREHA. GREH JE ZLO. GREŠNIKI PA SMO VSI USMILJENJA POTREBNI IN BOŽJE POMOČI, DA NE BOMO VEČ GREŠILI!
JEZUS JE NAROČIL: NE GREŠI VEČ, DA SE TI ŠE KAJ HUJŠEGA NE ZGODI!
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Tisti dan pa je bila sobota. 10 Zato so Judje govorili ozdravljenemu: »Sobota je. Ne smeš prenašati postelje!« 11 On pa jim je odgovoril: »Tisti, ki me je ozdravil, mi je rekel: ›Vzemi svojo posteljo in hôdi!‹« 12 Vprašali so ga: »Kdo je tisti človek, ki ti je rekel: ›Vzemi jo in hôdi!‹« 13 Ozdravljeni pa ni vedel, kdo je tisti; Jezus se je namreč umaknil, ker je bila tam množica. 14 Pozneje ga je Jezus srečal v templju in mu rekel: »Vidiš, ozdravel si. Ne gréši več, da se ti ne zgodi kaj hujšega!« 15 Mož je odšel in sporočil Judom, da je Jezus tisti, ki ga je ozdravil. 16 Zaradi tega so Judje preganjali Jezusa, ker je takšne reči delal na soboto. 17 Jezus pa jim je odvrnil: »Moj Oče dela do zdaj in tudi jaz delam.« 18 Zato so si Judje še bolj prizadevali, da bi ga umorili, ker ni samo kršil soboto, ampak je tudi Boga imenoval za svojega Očeta in se tako delal enakega Bogu.
https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+5%2C1-18&id13=1&pos=0&set=2&l=sl
BOG ODPUŠČA SKESANEMU GREŠNIKU.
SVETI, TRIKRAT SVETI IN PRESVETI NE PRENESE GREHA.
Ne pripadamo sebi, ampak Bogu; Ljudem pripadamo tako, da jim služimo
Ali smo dobri? Toliko, kolikor znamo odpuščati.
Ali smo modri? Toliko kolikor znamo trpeti in potrpeti.
Ali smo čisti? Toliko, kolikor je globoka naša Vera v Boga.
Ali smo veliki ? Toliko, kolikor znamo ljubiti.
Ali smo srečni? Toliko, kolikor se razdajamo ljudem, jim služimo in delamo dobra dela.
Ali smo Samaritansko Usmiljeni? Takrat ko pomagamo drugim.
Ali smo podobni Jezusu? Takrat, ko spolnjujemo Božjo Voljo in Jezusov Evangelij. Amen
JEZUSOVE BESEDE MORAMO IZPOLNEVATI IN PRAVILNO RAZUMETI. JEZUS JE ZELO JASNO NAROČIL, BRATE JE TREBA KLICATI K SPREOBRNENJU , TUKAJ NI NOBENE DIOLEME VEČ. VSAK, KI TE JEZUSOVE BESEDE NE JEMLJE RESNO, BO NJEMU DAJAL ODGOVOR ZA SVOJE BRATE.
BRATA JE TREBA KLICATI K SPREOBRNITVI
Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Ako greši tvoj brat zoper tebe, pojdi in ga posvári med štirimi očmi. Če te posluša, si pridobil svojega brata. Če pa ne posluša, vzemi s seboj še enega ali dva, da se vsa zadeva ugotovi po izjavi dveh ali treh prič. Če jih ne posluša, povej Cerkvi. Če pa niti Cerkve noče poslušati, naj ti bo kakor pogan ali cestninar.
Resnično, povem vam: Kar koli boste zavezali na zemlji, bo zavezano v nebesih in, kar koli boste razvezali na zemlji, bo razvezano v nebesih. Povem vam tudi: Ako se na zemlji dva izmed vas zedinita v kateri koli prošnji, jima bo vse storil moj Oče, ki je v nebesih. Kajti, kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi.« (Mt 18,15-20)
Greši, pristopi, posvari …
Jezus v današnjem evangeliju začenja s povabilom k opominjanju in končuje z obljubo: »Ako se na zemlji dva izmed vas zedinita v kateri koli prošnji, jima bo vse storil moj Oče, ki je v nebesih.« Cilj torej ni opominjanje, ampak zedinjenje, ki bo prinesla čudovito uslišanje s strani nebeškega Očeta. Priznam, da se mi pred tridesetimi leti niti sanjalo ni, da je zediniti se, postajati eno z bližnjimi tako težko. Danes mogoče razumem globlje, zakaj je tako. Jezus obljublja zedinjenje, če bo pred tem opominjanje. Slednjega brez prvega ni, a prav tu se zaplete. Prvega sploh ne poznamo oz. ne razumemo.
V enem samem stavku, ki ga je Jezus povedal svojim učencem je kup tujk, neznanih in neuporabnih besed. Kdo le še kaj razume? V povabilu: »Ako greši tvoj brat zoper tebe, pojdi in ga posvári …« najdem tri danes nepoznane besede: prva je greši, druga je pojdi in tretja posvari. Kaj sploh pomeni grešiti? Ali to pomeni, da nekdo npr. loputa z vrati in nas moti? Ali to pomeni, da nam ne uresniči naših želja? Ali grešiti pomeni, da drugi ne sprejema naših predlogov? Ne, grešiti pomeni, da nekdo dela nekaj narobe. Ampak, saj je narobe, če nekdo loputa z vrati, ne uresničuje naših želja ipd. To je tisto, kar nam ne ugaja, ni pa nujno narobe. Kaj pomeni, da je narobe? Da ni v skladu z božjo, ne našo voljo. In kako naj bi to prepoznavali? Vsekakor ne tako, da smo merilo mi sami, ampak Bog, ki ga prepoznavamo po Božji besedi in po odgovornih odnosih z drugimi, ko nam Bog govori tudi po bližnjih.
Torej je prva naloga, preden lahko izpolnimo Jezusovo naročilo: »Ako greši tvoj brat zoper tebe, pojdi in ga posvári …«, da spoznavamo, kaj je greh. Kristjan je lahko zvest Jezusov učenec le, če živi iz Božje besede. Torej vzeti je potrebno za res Božjo besedo, jo redno premišljevati in se po njej ravnati. Božja beseda je temeljno merilo za to, kaj je prav in kaj ne. V oporo so nam moralna načela, nauk Cerkve, božje zapovedi, glavni grehi ipd.
Naslednja tujka je: pojdi! ‘Pojdi’ v smislu pristopi do tistega, ki greši zoper tebe. Težava za mnoge je že, da bi odzdravili, kaj šele, da bi pozdravili. Lahko si predstavljamo, da je od odzdraviti, do pozdraviti dolga pot. A kako dolga je šele, da bi takšen človek pristopil! Namesto pojdi, smo osvojili: pošlji. Pošlji drugega nekam in ne meni se zanj, če ne sodi v tvoj elitni klub. Če pa se vtika vanj, ga dvakrat pošlji. In vendar Jezus pravi: Če tvoj brat greši zoper tebe pojdi,« in nadaljuje: »in ga posvari!«
Tretja tujka: posvariti. Kdo si upa drugemu soliti pamet? Mar ni popolnoma jasno, da se v današnji družbi tega ne gremo! Spoštujemo drugačnost in če koga posvariš, je jasno, da boš označen za netolerantnega, nesramnega in arogantnega. Drugi si misli: S kakšno pravico mi soliš pamet.
Dragi bratje in sestre, kaj naj storimo ob današnji Božji besedi. Tako tuje in nerazumljivo zveni za današnji čas. Greha ne prepoznamo. Greši drugi, ki nam gre na živce. Ko nam gre na živce, vemo, da ima za to pravico, zato se od njega umaknemo. Torej ne moremo iti do njega, ampak gremo stran ali ga nekam pošljemo. In kaj naj z besedo ‘posvari’. Ta je od vseh še najbolj nesodobna. Kaj pa tebe briga, kje sem jaz! Če se z menoj ne strinjaš, raje ne govori!
In vendar je Jezus naročil svojim učencem: »Ako greši tvoj brat zoper tebe, pojdi in ga posvári med štirimi očmi. Če te posluša, si pridobil svojega brata. Če pa ne posluša, vzemi s seboj še enega ali dva, da se vsa zadeva ugotovi po izjavi dveh ali treh prič. Če jih ne posluša, povej Cerkvi.« Šele potem sledi: »Če pa niti Cerkve noče poslušati, naj ti bo kakor pogan ali cestninar.«
Poklicani smo biti med seboj bratje in sestre, ne pogani in cestninarji. Kristjan je lahko le tisti, ki razmišlja o grehu in se ga varuje. Pa ne samo to, ampak je glede greha pozoren tudi na bližnjega in k njemu pristopa z odgovornostjo zanj. Torej naši odnosi morajo težiti za tem, da smo si blizu, da pristopamo drug k drugemu in si povemo, kaj si mislimo. Ignoranca ni krščanska! Začenja se s pozdravljanjem, nadaljuje z zavzetim pogovorom. Tretji korak kristjana je, da bližnjega posvari in svarilo tudi sprejema. Tu ni prostora za izmikanje, hinavščino in pretvarjanje. Prav tako ni na mestu užaljenost, če nas je nekdo posvaril. Kristjan svari in opomine sprejema.
Preprost stavek s tremi pomembnimi besedami, naj nam postane jasna domača naloga. Tri besede torej: greši, pristopi, posvari. Bodimo vztrajni v opominjanju in v sprejemanju opominov. Potem bomo deležni tudi skupne molitve, ki bo prinašala čudovite sadove.
http://arhiv.mirenski-grad.si/n23-gresi-pristopi-posvari
Zaveden kristjan BO VIDEL RESNICO. BOG NE ODOBRAVA ŽIVLJENJA NA KORUZI, BOG BLAGOSLAVLJA ZAKONSKO ZVEZO.
KDOR SE NE DRŽI TE ZAPOVEDI, NASPROTUJE BOGU, . SE UPIRA BOGU. PRVA DVA ČLOVEKA STA BILA IZGNANA IZ RAJA ZARADI UPORA!
Ne sodim in ne iščem svojega prav, ker sodil bo Bog. Vendar ne bom sodil in obsojal brez dokazov, ker tako zgleda in tako mislim. Kdo pa sem jaz, da bom sodil??? Dosil bo Vsemogočni in Pravični Bog!!! Usmiljenje in Dobrota sta krščanski vrednoti, ki naj pomagata reševati grešnike po Božji Milosti. Jezus je zato prišel na svet, da bo svet Odrešil. Kako veste da je prosilka za molitev, ki le lepo prosi za molitev, tista ki živi na koruzi. Usmiljenje kje si ? Sočutje in Dobrota kje si? Spodbudimo jo in molimo Boga, da ji pomaga, da bo po Božji Volji vse dobro in pravb uredila in naredila, ne pa da jo ex ante kar sodimo in imamo svoj človeški prav!!! Pred Bogom bomo vsi podajali odgovor tudi za to, kar smo drug drugemu slabega storili in tudi, za to kar smo dobrega opustili! Pametnejše od sebe sem povzel v odgovor (Ervin Mozetič: Pridi in poglej), pa še ni dovolj. Čas je, da ljudje prenehamom iskatoi svoj prav, ampak da iščemo tisto, kar je RES in PRAV v Božjih Očeh, ki je Usmioljen, Pravičen in Dober za vse ljudi. Brez izjem, tudi do grešnikov. Čas Jezusovega Rojstvaje Čas Ljubezni in Miru. In to prinašajmo ljudem!
V UVODU ODGOVORA SEM NAPISALA:
Če vas prav razumem ko navajate prošnjo, živite skupaj s partnerjem ne z možem. Če nisem vaše navedbe prav razumela, me prosim popravite.
Devica Marija naj nam pomaga, da bomo bratsko opominjanje naredili za zdravo navado, da se bodo po naših skupnostih lahko vzpostavljali vedno novi bratski odnosi, utemeljeni na medsebojnem odpuščanju ter predvsem na nepremagljivi moči Božjega usmiljenja.
JEZUS JE NAROČIL OPOMINJATI LJUDI, DA BO PRIŠLO DO ZEDINJENJA KRISTJANOV. TO JE ENA NAJVEČJIH ŽELJA JEZUSA. DO ZEDINJENJA NE MORE PRITI, ČER NI PREJ OPOMINJANJA.
G. Peter Žakelj je lepo napisal, DA OPOMINJANJA SPLOH NE POZNAMO, ZATO TUDI DO ZEDINJENJA NE MORE PRITI!
Napisali ste, da upoštevate Navodila papeža Frančiška. PAPEŽ FRANČIŠEK -VRHOVNI VODITELJ CERKVE JE NAPISAL ČLANKE, KI SEM JIH OBJAVILA!
Ne jemljimo iz tekstov samo tisto, kar nam osebno “paše” SPRIJAZNIMO SE S CELOTO. RESNICA VEDNO BOLI!
JEZUS JE REKEL, DA BI BILI VSI ENO, KAKOR SI TI, OČE V MENI IN JAZ V TEBI…
Toda ne prosim samo za té, ampak tudi za tiste, ki bodo po njihovi besedi verovali vame: 21 da bi bili vsi eno, kakor si ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bi bili tudi oni v naju, da bo svet veroval, da si me ti poslal. 22 In jaz sem jim dal veličastvo, ki si ga dal meni, da bi bili eno, kakor sva midva eno: 23 jaz v njih in ti v meni, da bi bili popolnoma eno.(Jn 17,20-23).
https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+17%2C20-26&id13=1&pos=0&set=2&l=sl
POSLUŠNOST BOGU JE POANTA ŽIVLJENJA.
PRVA DVA ČLOVEKA NISTA POSLUŠALA BOGA!
Človek govori, Bog POVE, človek obrača, Bog OBRNE, človek išče svoj prav in ne išče kaj je Božja Volja in Njegov PRAV; zato ne bomo živeli v Božjem Miru, dokler ne bo prišlo med nas Božje kraljestvo Miru, Veselja, Ljubezni in Odpuščanja. Ko bomo odprli svoja srca Gospodu in rekli: Pridi k nam Gospod, Tvoja je Oblast in Slava! Nič ne vemo dovolj da bi sami kaj rekli ali naredili brez Njegove Milosti. Šele ko nam Bog razodene, vemo.
In ko govorimo in mislimo je vse to po človeško, ne po Božje. Ne glede kako pametno zveni. Le Njegove misli so PRAVE. Prosimo Boga, da nam ON SAM pove kaj je PRAV. Molimo in prosimo za Božje Usmiljenje in Dobroto, da bomo v vsem podobni Jezusu! Da bomo vedno izkazovali vsakomur Usmiljenje in živeli po Jezusovem evangeliju. In da ne bomo sodili, iskali svoj prav in modrovali po človeško, saj je to Božja Domena!
DA BI BILI POSLUŠNI, MORAMO POSLUŠATI.
Bog nam govori od zunaj in znotraj. NA ZUNAJ PREKO SVETEGA PISMA, KI VSEBUJE NJEGOVO BESEDO, IN PREKO CERKVE, KI PREBERE IN OZNANJA NJEGOVO BESEDO.
CERKEV JE NADALJEVANJE UČLOVEČENJA IN SAM JEZUS JE TO POTRDIL REKOČ, DA ON SAM STOJI ZA VSEM, KAR ONA OZNANJA.
“KDOR POSLUŠA VAS, POSLUŠA MENE, KDOR PA ZAVRAČA VAS, ZAVRAČA MENE. IN KDOR ZAVRAČA MENE, ZAVRAČA TISTEGA, KI ME JE POSLAL. (Lk 10,16).
…………………………………………………………………………………………………………………………………….
TA BOŽJA VOLJA, ki prihaja k nam od zunaj, mora imeti praviloma prednost. Res je, da mora vsak človek slediti svoji vesti, TODA KRŠČANSKA VEST SE MORA OBLIKOVATI IN UČITI IZ SVETEGA PISMA IN CERKVE.
……………………………………………………………………………………………………………………………………….
ZA KRISTJANA JE CERKEV “MATER ET MAGISTRA” (mati in učiteljica): omogoča mu, da se vzgaja in oblikuje.
BOG NAVZVEN GOVORI PREKO OKOLIŠČIN in preko naših vsakodnevnih in jasnih dolžnosti. (Iz knjige Moje življenje je v tvojih rokah-( Wilfrid Stinissen).
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::.
TO SO JEZUSOVE BESEDE, NE ČLOVEŠKE:
Kdor posluša vas, posluša mene, kdor pa zavrača vas, zavrača mene. In kdor zavrača mene, zavrača tistega, ki me je poslal.« (Lk 10,16).
KAR UČI CERKEV (papež itd..) ZA VSEM TEM STOJI SAM JEZUS. to je povedal in to je potrebno zares poslušati. VSAKA NEPOSLUŠNOST CERKVI JE UPOR BOGU!.
Duhovniki so KRISTONOSCI, prinašajo Boga, za morebitne njihove pregrehe bodo odgovarjali Bogu. So Kristusovi namestniki, zato JIH MORAMO SPOŠTOVATI.
VERKEV VODI SVETI DUH, PO LJUDEH POŠILJA PREROŠKE BESEDE, DA JIH POVE LJUDSTVU.
v Prenovi na slavljenju pove TISTI, KI JE MOREBITI PREJEL PREROŠKO BESEDO ZA TISTI TRENUTEK , POVE, KAJ NAM GOSPOD SPOROČA oz. ŽELI POVEDATI.
SVETI BOG, DAJ NAM MILOST, DA SE BOMO ZA TVOJE BESEDE VSAK DAN ZAHVALJEVALI.
VSAK ČLOVEK JE VREDEN TRUDA IN USMILJENJA
Na svetu so vsakovrstni ljudje: veliki in majhni, ženske in moški, črni in beli, bogati in revni, podrejeni in nadrejeni, mogočni in nemočni – vsi so ljudje pod enim soncem in v isti vasi, ki se imenuje zemlja.
Vendar ljudje še zdaleč niso deležni enakovrednega ravnanja. Vrednost človeka na tem materialističnem svetu je po človeških pojmih zvečine odvisna od višine njegovega bančnega računa, njegovega položaja, njegovega okolja, njegove storilnosti in dosežkov. Revež, ki v ekonomskem smislu denarja in premoženja nič ne šteje, bolnik, ki ne more več delati, nemočen človek, ki si nikjer ne more pridobiti veljave, najti delo in kruh, za mnoge na tem svetu niso nič vredni.
V Božjih Očeh pa smo vsi enaki in vsi smo Božji Otroci, ki nas Bog enako Ljubi! Če ne Ljubimo Ljudi, kako bomo lahko sposobni Ljubiti Boga?! S kakršnim metrom merimo druge, s takšnim metrom nam bode odmerjeno nekoč! Ker sodil bo Bog, ne mi grešni ljudje! Bodimo zato Podobni Jezusu tako, da bomo Dobri in Usmiljeni do vsakogar!
Zadržan sem …
Ne gre …
Se ne splača …
Ni časa …
Žal mi je …
Ne potuhni se,
kadar te kdo potrebuje!
Sonce ne dela razlik.
Vsakdo mu je simpatičen.
Kjer sije sonce srca,
je vsak človek vreden truda.
(Phil Bosmans)