Nasvet

9.496 Responses to Nasvet

1. Miro says:

   9. januarja, 2023 at 9:14

   KO IMAMO PRED OČMI LE BOGA, NJEGOVO LJUBEZEN,
   NJEGOVO VOLJO, KO JE VSE SAMOLJUBJE V NAS DOGORELO,
   ŠELE POTEM SMO POPOLNI BOŽJI OTROCI, ŠELE POTEM JE
   NAŠA PROSILNA MOLITEV BOŽJEČLOVEŠKA, ŠELE POTEM
   LAHKO GOVORIMO S SINOM: VEM, DA ME VSELEJ USLIŠIŠ.
   (Karl Rahner)

   Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

   Odgovori
2. Hvala says:

   9. januarja, 2023 at 7:41

   NOBEN ČLOVEK NA SVETU NI POPOLN. VSI SE UČIMO IN PRAV TO UČENJE NAM TUDI PREPREČUJE, DA BI SE PREHITRO POSTARALI IN POSTALI ČISTO NEAKTIVNI. IN ŽIVLJENJE JE TAKO VEDNO ZANIMIVO, V VSAKEM TRENUTKU NA SVOJ NAČIN.

   IN KER NOBEN ČLOVEK NI POPOLN, NE MOREMO IN NE SMEMO POPOLNOSTI ZAHTEVATI OD DRUGIH IN NE SMEMO SVOJE SRCE ZAPRETI ZA ODPUŠČNAJE DRUGIM.

   KAKO LAHKO ZAHTEVAMO POPOLNOST OD DRUGIH IN NE ODPUŠČAMO DRUGIM, ČE SMO VSI NEPOPOLNI?

   KAJ POMENI IMETI SE ZA BOLJŠEGA OD DRUGIH?

   Odgovori
3. Hvala says:

   9. januarja, 2023 at 7:35

   BI RADI RECEPT ZA VSE BISTVENE STVARI V ŽIVLJENJU?

   VSAK ČLOVEK JE SVET ZASE, VSAK SE TUDI NA ČISTO SVOJ NAČIN SREČUJE S SVOJO STISKO, ČEPRAV SE MARSIKAJ PRI LJUDEH PONAVLJA

   Kako lepo bi bilo, če bi imeli natančno navodilo, kako se moramo pogovarjati in ravnati s človekom v stiski. Z nekom, ki je pravkar zvedel za svojo hudo bolezen, z nekom, ki se od življenja poslavlja, ali pa z žalujočim. Takšnih stanj je še zelo veliko. Več, kot si v prvem trenutku lahko sploh mislimo. O vsem tem je napisanih mnogo knjig, mnoge so tudi zelo dragocene. Prav je, da jih čim bolj pozorno preberemo. Če smo to zares pozorno naredili, vemo, da nam lahko veliko pomagajo. Ne morejo pa biti recept. Vsak človek je svet zase, vsak se tudi na čisto svoj način srečuje s svojo stisko, čeprav se marsikaj pri ljudeh zelo ponavlja. Prav to pa nas ne sme zavesti, da bi mislili, da je to recept za vsakogar.

   https://si.aleteia.org/2021/01/22/bi-radi-recept-za-vse-bistvene-stvari-v-zivljenju/
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Ja, res je, VSAK ČLOVEK JE SVET ZASE. TO VELIKOKRAT PONAVLJAM.

   Ustvarjeni smo kot UNIKATI OD BOGA.

   In neko siljenje človeka da odide k nekomu na posvet, ali da mora živeti tako kot so drugi predlagali, ni na mestu.

   To doživljamo tudi pri vzgoji otrok, saj je vsak otrok drugačen, čeprav prihajajo vsi iz istega gnezda. In tako velja tudi za vse ostalo.

   BOG JE USTVARIL VSAKEGA ČLOVEKA KOT POSEBNOST IN NE SMEMO POSEGATI V NOTRANJOST ČLOVEKA IN SILITI ČLOVEKA V NEKAJ, ČE PREDLAGANA ZADEVA NI ZA NJEGA, KAJTI S TEM BI POSEGALI TUDI V DELO BOGA.

   Odgovori
4. Hvala says:

   9. januarja, 2023 at 7:15

   ČE ODPUSTIMO, POKAŽEMO, DA SMO GOSPODARJI SVOJEGA DOBREGA POČUTJA, IN NEHAMO BITI ŽRTEV DRUGEGA. BREZ TE SPOSOBNOSTI BODO NAŠE MISLI ZNOVA IN ZNOVA UHAJALE K NAŠEMU TRPLJENJU IN BODO PONAVLJALE VPRAŠANJI:” ZAKAJ MENI? LE KAKO JE MOGEL?”

   Odgovori
5. Hvala says:

   9. januarja, 2023 at 7:11

   OSEBA, KI NE ODPUSTI, OSTAJA SUŽENJ TISTEGA, KI JO JE PRIZADEL

   NE GRE ZATO, DA NE ZMOREM, AMPAK NOČEM
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Ne vem, ali na tem svetu res obstajajo stvari, ki jih je nemogoče odpustiti. Obstajajo grozljivi grehi. Koliko umorov, korupcije! Včasih se mi zdi, da obstajajo stvari, ki jih je nemogoče odpustiti. Kako odpustiti morilcu ljubljene osebe? Ali nezvestobo nekoga, ki ga ljubim? Odpustiti to se zdi nemogoče.

   Nositi žalitve in jih čuvati v duši
   Res, za človeka je nemogoče. A ne za Boga. Jaz nosim žalitve, ki jih nisem mogel odpustiti. Odpustiti jih se zdi nemogoče. V nekaterih primerih je verjetno to odvisno od velikosti žalitve in povzročene škode.

   Drugič od vedenja tistega, ki me je prizadel – naj bo enkrat ali tisočkrat – pa misli, da je storil prav. Nikoli se ne pokesa, nikoli ne prosi odpuščanja. Takega vedenja ne morem odpustiti.

   Vendar mislim, da je težava bolj moja kot pa težava tistega, ki me je prizadel. V duši čuvam zamere zaradi žalitev, ki jih je morda žalitelj že pozabil. Morda zanje nikoli ni vedel. Ne zaveda se, kaj jaz hranim v spominu. Jaz pa ohranjam svojo držo. Ne odpustim. Ne, ni pravično.

   Ne gre za to, da ne zmorem, ampak nočem
   Ko se spomnim žalitve, znova postanem ogorčen. Skoraj tako, kot bi se tisto dogajalo zdajle, ponovno. Isti občutek jeze, razjarjenosti. Jeza me slepi. Ampak jaz ne odpustim. Ker se mi ne zdi pravično, da bi vse kar odpustil. Mislim, da so nekatere stvari, ki jih ni mogoče odpustiti. Obstajajo osebe, ki ne zaslužijo odpuščanja.

   Miriam Subirana pravi: “Če smo ranjeni, je izhod iz ranjenosti sprejeti in odpustiti. Če odpustimo, pokažemo, da smo mi gospodarji svojega dobrega počutja, in nehamo biti žrtev drugega. Brez te sposobnosti bodo naše misli znova in znova uhajale k našemu trpljenju in bodo ponavljale vprašanji: ‘Zakaj meni? Le kako je mogel?’ Misli bodo kot kladivo, ki nenehno tolče, in ne bomo mogli nadzorovati občutij jeze, zagrenjenosti in žalosti. Kot črvi bodo naše lastne misli žrle našo notranjost in postali bomo utrujeni, brez energije.”

   https://si.aleteia.org/2017/12/26/kako-odpustiti-tisto-kar-je-nemogoce-odpustiti/

   Odgovori
6. Hvala says:

   9. januarja, 2023 at 7:05

   MOTOTI SE JE ČLOVEŠKO

   NI ČLOVEKA, KI BI NE ZAGREŠIL NAPAKE

   NAPAKE SO BISTVENI DEL ČUSTVENE RASTI IN NAPREDOVANJA

   Nositi v sebi težak občutek krivde za nekaj, kar se je zgodilo v preteklosti, je preveliko breme, da bi ga zmogli nositi za vedno

   SAMI S SABO

   Ko moramo odpustiti samemu sebi, je situacija popolnoma drugačna, sami smo, ne obračamo se na druge. Gre za izključno notranji proces, v katerem nam ni treba nikomur nič razlagati niti se pred nikomer zagovarjati.

   Prevzeti moramo lastno odgovornost: Bistveno je, da se zavedamo, da imajo vsa naša dejanja vedno posledice. Prevzeti odgovornost za svoja dejanja pomeni potruditi se biti zares iskreni s seboj. S priznanjem svojih napak postajamo bolj zreli in močnejši, da lažje sprejemamo resnico.
   Naučiti se moramo odpustiti samemu sebi: Dati si moramo možnost, da smo to, kar v resnici smo, in se ceniti. Sprijazniti se moramo, da živimo polni strahov, negotovosti in čustev, ki oblikujejo naše poti. Spoznajmo, da so spodrsljaji in zmote dopustni.
   Odpuščanje je najkrajša bližnjica, da lahko začnemo na novo in se znova osredotočimo na to, kar je bistveno. To ne pomeni, da ni več treba biti odgovoren, ampak da se iz svojih napak kaj naučimo in se znebimo bremena, da bomo tako lahko začeli pomagati sami sebi in drugim.

   Ena največjih, najbolj neproduktivnih in najbolj samodestruktivnih miselnih pasti, s katero se mnogi med nami soočamo, je občutek krivde ‒ kot bi možgani ne vedeli, kaj narediti z neprijetnim občutkom, da je to čustvo tu. V nobenem primeru občutek krivde ni ustvarjalen.

   Odpustiti samemu sebi je osvobajajoče. Odpuščanje nam pomaga, da znova vzamemo življenje v svoje roke, se še bolje spoznamo in, ne nazadnje, postanemo bolj veseli.

   https://si.aleteia.org/2018/07/27/zakaj-je-dobro-odpustiti-tudi-samemu-sebi/
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   V življenju se moramo naučiti DA NE SMEMO MI LJUDJE NOSITI S SABO VSAK DAN POLN NAHRBNIK SKRBI, JEZE, TRPLJENJA, RAZOČARANJA, NAPAKE, itd…NAHRBNIK JE POTREBNO V CELOTI ODLOŽITI JEZUSU NA RAMENA. TO JE NJEGOVA ZAPOVED!

   Odgovori
7. Hvala says:

   8. januarja, 2023 at 8:43

   DA BI MILOST DELOVALA V DUŠI, MORA BITI TA ČISTA

   ČE NI GREHOV, POTEM STA ODREŠENJE IN KRIŽ NEPOTREBNA, POTEM JE JEZUS ODVEČ, ODREŠENIK NI POTREBEN

   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Če so vsi verniki navajeni pristopati k obhajilu vsakokrat, ko so pri sveti maši, to pomeni, da so nekateri ali mnogi izgubili občutek za greh in ne vedo več, kaj je spoved. Najverjetneje je to zadnje. Bile so nedelje, ko je bila cerkev med sveto mašo nabito polna in vsi (starši, mladi, otroci) so pristopali k obhajilu, nihče, prav nihče pa ni prišel k spovedi.

   Če ni grehov, ne potrebujemo spovedi. Če ni grehov, potem sta odrešenje in križ nepotrebna, potem je Jezus odveč, Odrešenik ni potreben.

   Vendar pa vera in cerkveni nauk ostajata enaka. Če gre oseba, ki ima na vesti smrtni greh, k obhajilu, ji to obhajilo ne koristi, ji ne pomaga, ne prejme milosti. Da bi milost delovala v duši, mora biti ta čista. Če prejmemo obhajilo v stanju smrtnega greha, potem namesto da bi prejeli milost, storimo nov greh, namesto da bi napredovali, nazadujemo.

   Da bi živeli zares pravo krščansko življenje, pa se je potrebno spovedati pogosteje.

   https://opusdei.org/sl-si/article/e-knjiga-spoved-resnicni-cudez-bozje-ljubezni/

   Odgovori
8. Hvala says:

   8. januarja, 2023 at 8:37

   BOG SAM RAZKRIVA NAJVEČJEGA SOVRAŽNIKA ČLOVEKOVEGA IMUNSKEGA SISTEMA
   :
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Kaj je torej največji sovražnik človekovega imunskega sistema? Kaj ga najbolj zastruplja in uničuje? To, kar zastruplja najgloblji del njegove osebnosti, to je duha. In to je greh. Greh je nevidni človekov sovražnik. Za njim stoji nevidna duhovna sila zla, ki vstopa vanj, potem ko ta prestopi Božjo zapoved. Greh človeka duhovno onesnažuje in zastruplja. Z njim se lomi odnos med Bogom in človekom, z velikim ali smrtnim pa se celo z(pre)lomi. Zopet ga lahko vzpostavi le prejem Božjega odpuščanja. Zato je greh rana ali bolezen duha.

   Sveto pismo ga primerja s kačo, ki nas piči, če se ji približamo. Zato nas svari, naj se mu ne približujemo, saj v sebi vsebuje strup, ki je lahko smrtonosen. Vsak greh vsebuje (duhovni) strup, velik greh pa celo smrtonosnega. To pomeni, da prinaša duhovno smrt – ločitev od Stvarnika, vira življenja –, s tem pa prizadene hudo poškodbo imunskemu sistemu. Sveto pismo učinek greha primerja s kačjim strupom in ugrizom leva, ki ljudem uničujeta življenje. Pravi še, da zanj ni zdravila. Zanj res ni zdravila v obliki rastlin, mineralov, žive in nežive narave, vidnih in nevidnih ustvarjenih sil.

   https://si.aleteia.org/2020/11/25/kaj-najbolj-krepi-imunski-sistem/

   Odgovori
9. Hvala says:

   8. januarja, 2023 at 7:48

   OPOMINJATI: Neki duhovnik je zelo lepo opomnil ljudi pri Sveti maši-kako se poklekne, ko se pride v Cerkev pred izpostavljeno -NAJSVETEJŠE-PRED ŽIVEGA JEZUSA , nekateri z rokami mahajo in delajo pravoslavni križ, klecava kolena sem in tja, namesto da se tudi na obe koleni poklekne pred Bogom itd…

   Ja, nekateri se res ne zavedajo DA PRIHAJAJO PRED ŽIVEGA BOGA, ZATO TUDI TEGA NE IZKAZUJEJO NA ZUNAJ.

   Odgovori
10. Miro says:

    7. januarja, 2023 at 14:08

    KAKO ZAČETI Z MIRNO MEDITATIVNO MOLITVIJO

    Sveti Ignacij Lojolski v svojih Duhovnih vajah ponuja lasten nasvet, kako začeti z mirno meditativno molitvijo: “Korak ali dva pred krajem, kjer bom premišljeval ali meditiral, stoje zmolim očenaš in visoko ozaveščen pomislim na to, kako me Gospod, moj Bog, opazuje. Nato Ga počastim ali zmolim kesanje.”

    To je preprost način za začetek molitve, če premišljujemo o tem, kako nas Bog nežno opazuje. Na ta način se moja molitev ne bo več osredinjala na težave, ki me tarejo, ampak samo na Boga in na to, kako nas ljubi.

    (odlomek iz Aleteinega članka)

    Več o tem, kako najti notranji mir v molitvi, lahko preberete na:
    https://si.aleteia.org/2018/09/14/kako-najti-notranji-mir-v-molitvi/

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

    Odgovori