Nasvet

Posted on 4. januarja, 2015 by Administrator

Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…


Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

9.525 Responses to Nasvet

← Older Comments
Newer Comments →
  1. Miro says:
    13. januarja, 2023 at 14:16

    KAKO VEDETI, KDAJ ITI LEVO IN KDAJ DESNO, KAJ JE DOBRO IN KAJ SLABO (Aleteia)

    RAZLOČEVANJE MED DOBRIM IN SLABIM SE NA PRVI POGLED NE ZDI TEŽKO, ČE PA POGLEDAMO SVOJE VSAKODNEVNE ODZIVE, LAHKO OPAZIMO, DA SE POGOSTO TUDI ZMOTIMO

    Ne glede na to, da človek dandanes deluje vse bolj razumsko, nas v resnici ženejo globoke želje iz naše notranjosti. Naj se zavedamo ali ne, določa nas to, kar bolj čutimo in kar nas bolj privlači. Ti notranji nevidni vzgibi pa določajo zunanja in vidna dejanja.

    VZGIBI NAŠEGA SRCA

    Že puščavniki so spoznali, da so vzgibi srca področje, ki zahteva posebno pozornost. Namen razlikovanja tega, od kod izvirajo notranji vzgibi in kam vodijo, je zelo preprost: sprejeti dobre in zavrniti slabe vzgibe.

    To sposobnost so imeli puščavniki celo za eno od glavnih kreposti. Ignacij Lojolski, ustanovitelj jezuitov, je stoletja pozneje v svoji znameniti knjižici Duhovne vaje podal sistematične vaje, ki naj bi človeka rešile nevednosti in omejujočih razvad, zato da bi znal najti in uresničevati dobro v vsakdanjem življenju, tukaj in zdaj.

    KAJ JE DOBRO IN KAJ SLABO?

    Osnovno vodilo pri ignacijanskem razločevanju je prepoznavanje stanja srca. Če delujemo v skladu s tem, kar Bog želi za nas, naravno občutimo mir. Če smo usklajeni z Božjo navzočnostjo v nas, bomo imeli občutek pravilnosti, pomirjenosti, tolažbe. To je znamenje, da smo na pravi poti. Nasprotno pa občutki duhovne potrtosti, praznine, obupa pomenijo, da smo na napačni poti.

    Pri tem pa je seveda bistveno, da znamo razlikovati med užitkom in veseljem, med pozitivno in negativno žalostjo, med pristnim veseljem in njegovimi ponaredki.

    Cilj veščine razločevanja duhov, kot se tudi imenuje, je razumeti in ravnati svobodno. Le kdo si želi biti prevaran od svojih lastnih vzgibov? Ta “postava svobode” je položena v srce vsakega človeka, ki išče resnico, ne glede na njegovo veroizpoved.

    KAKO NAJ VEM, KAJ ŽELI BOG OD MENE?

    Mike Schmitz, ameriški duhovnik in katoliški govorec, nas v pragmatičnem videu (spodaj) popelje do odgovora na vprašanje, kako ugotoviti, kaj je Božja volja za nas. Najbolj zanimiva je točka, v kateri se naša zamišljena visokoleteča poslanstva spustijo do navidezne nepomembnosti vsakodnevnih dolžnosti. Preprosto se je treba vprašati, kaj moramo storiti – danes! Če se naučimo izpolnjevati vsakodnevne obveznosti in s tem delati majhne korake, bomo tudi pred kakšnim večjim korakom k Bogu znali izreči svoj “da”.

    SVETI IGNACIJ O RAZLOČEVANJU SVETUJE ŠE …

    V POTRTOSTI NAJ NE BI DELALI NOBENE VELIKE ODLOČITVE.

    Ko smo v takem čustvenem stanju, nismo več objektivni. Zato je bolje, da vztrajamo pri starih načrtih, dokler se ne počutimo bolje.

    MOŽNOST, KI SE ZDI DOBRA, JE MORDA V RESNICI SLABA.

    Jezus v Matejevem evangeliju pravi, da hudič pride kakor volk v ovčjih oblačilih. Hudobni duh nas lahko na primer prepriča, da moramo vsak dan iti k sveti maši, čeprav imamo doma tri majhne otroke, ki nujno potrebujejo našo skrb.

    NA KATERO OD ODLOČITEV BI SE OB KONCU ŽIVLJENJA Z VESELJEM OZRLI?

    Predstavljajmo si sebe pred Bogom, ki mu kažemo posnetek svojega življenja. Kaj si želimo, da bi Bog videl na tem posnetku?

    Vir: Priložnost ali skušnjava, Silvano Fausti, 2000

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2018/01/16/kako-vedeti-kdaj-iti-levo-in-kdaj-desno-kaj-je-dobro-in-kaj-slabo/

    Odgovori
  2. Miro says:
    13. januarja, 2023 at 14:06

    ROJSTNI DAN PRAZNUJETA NA ISTI DAN, SEDAJ SE JE NA TA DATUM RODILA ŠE HČERKA (Aleteia)

    NEPOZABNO ROJSTNODNEVNO DARILO MLADEGA PARA

    Cassidy in Dylan Scott iz Alabame sta se 18. decembra razveselila svojega prvega otroka, hčerkice Lennon. Člane mlade družinice ob tem veselem dogodku povezuje še en mejnik – vsi trije si namreč delijo isti datum rojstva. Možnost, da se to zgodi, je ena proti od 133.000 primerov.

    Več o tej navdihujoči zgodbi na:
    https://si.aleteia.org/2023/01/05/rojstni-dan-praznujeta-na-isti-dan-sedaj-se-je-na-ta-datum-rodila-se-hcerka/

    Božje usmiljenje, ki si nas iz niča poklicalo v življenje, zaupamo vate!

    Odgovori
  3. Hvala says:
    13. januarja, 2023 at 14:01

    G: Janez in g. Miro!

    Koliko člankov sta napisala, DA NAJ NE OBSOJAMO IN OBTOŽUJEMO LJUDI. Zakaj mi sedaj ne napišeta ČESA ME OBTOŽUJETA, OBSOJATA!

    Ne bojta se, ne bosta me vznemirila! Jaz nočem besed v vato zavitih z zlato pentljo. POVEJTA JASNO IN SE NE BATI !

    Če ni ničesar za obtoževati, potem pa upam da se opravičita!

    Odgovori
  4. Miro says:
    13. januarja, 2023 at 13:55

    »VSE DELAJTE BREZ GODRNJANJA IN PRERAČUNLJIVOSTI, DA BOSTE NEOPOREČNI IN
    NEPOKVARJENI, BREZGRAJNI BOŽJI OTROCI SREDI SPRIJENEGA IN POKVARJENEGA RODU,
    MED KATERIM ŽARITE NA SVETU KAKOR ZVEZDE.« (Flp 2,14-15)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1563&t=5#Resnica+in+resnicoljubnost

    Božje umiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori
    • Miro says:
      13. januarja, 2023 at 13:59

      MOLIMO ZA VEČ VESELJA V ŽIVLJENJU:

      Ljubi Jezus, prosim Te, da iz mojega srca za vedno odstraniš
      vso potrtost in slabo voljo. Naj bom vesel, zadovoljen in srečen,
      ko uživam vse Tvoje milosti. Kajti, o Bog, če mi naklanjaš svojo
      milost, ali naj ne bi bil radosten in zadovoljen? Ali naj ne bi
      izžareval Svetega Duha, ki vpliva na mojo dušo, da jo povzdiguje
      nad vse drobne vsakdanje nevšečnosti, ki nikoli ne bi smele zlomiti
      miru tistih, ki stremijo za tem, da bi služili Tebi? O, naj bodo moji
      mir, potrpežljivost, krotkost in drugi darovi Svetega Duha: naj vodijo
      in tolažijo moje srce ter dvigajo moje prizadevanje visoko nad ta svet,
      k Tebi, moj Gospod, ki si moj začetek in moje zadnje upanje. Amen.
      (vir: aleteia.si)

      Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

      Odgovori
  5. Hvala says:
    13. januarja, 2023 at 13:39

    Spoštovani Janez in spoštovani g. Miro!

    Od vaju sem pričakovala, da mi bosta napisala, KAJ JE MOJA TRDITEV, KAJ JAZ PIŠEM IN TRDIM DA IMAM SVOJ PRAV, kot zatrjuje in obsoja g. Janez.

    Glejte, če je OBTOŽBA PODANA , ZAKAJ MI NE NAPIŠETA KAJ TRDIM PO SVOJEM MIŠLJENJU. ZAKAJ NE MORETA TEGA IZUSTITI ZA KAR ME OBSOJATE? NE RAZUMEM. POVEJTE JASNO, JAZ SE NE BOJIM NOBENE BESEDE, KI JE RESNICA, PRAV ŽELIM SI, KER JE DOBRODOŠLA. Z vsakim upravičenim opominjanjem človek duhovno napreduje!

    G. Janez Dne 10.1, 2023 ste zapisali:
    10. januarja, 2023 at 17:05

    Jaz ne iščem svojega prav sestra Hvala. Imam pa močan vtis, da vi to radi počnete, da sodite in iščete svoj prav, kar ni ponižnost in skromnost pred Bogom in pred ljudmi.

    Z evangeličanskimi teologi ne bom iskal polemik, ker vse kar povzamejo bazira na Svetem pismu. Marsikaj koristnega so raziskali in prispevali in jih naši katoliški teologi spoštujejo. Dodatna Jezusova Napotila sveti Faustini Kowalski prebiram in sem vesel, ker dopolnjujejo druge nauke, ki jih je podal Bog sv. Avguštinu, sveti Materi Tereziji iz Kalkute, sv. Frančišku, ki jih rad berem. Vendar Sveto pismo tega ne vsebuje in zapoveduje, da je to kar vsebuje od Boga Sprejeta Božja Beseda. RKC bi zato morala poudariti in kot Učiteljska Ustanova podati duhovnikom za potrebe pridig in oznanjevanja in tudi vernikom jasna navodila in zahteve, da so Jezusovi Nauki podani sveti Faustini Kowalski in drugim svetnikom in svetnicam obvezno treba poznati, po tem živeti in s temi Nauki dopolniti vse Verske Nauke in Sveto pismo. To predlagajte pristojnim v nadškofiji, da ne bom samo jaz tak nevednež ne. Sam se zelo trudim živeti pošteno in pravično in sem skromen in ponižen.

    V gornjem podanem prispevku pa je tematika precej širša in je zelo teološko aktualna za bogoslovce. Ker želi podati razumljivo sporočilo, kako lahko z upoštevanjem Svetega pisma pojasnimo: Ali je suverena Božja Volja v tem, da ljudje zbolimo!? In ne vem, zakaj hočete druge prepričevati, če so se doslej spoznavno dokopali do nekaterih spoznanj? Bolezen je tudi trpljenje in ima tudi medicinski aspekt, ki ga ga obravnava na TF Pastoralna medicina in delno Pastoralna psihologija pri pouku bogoslovcem. In vem samo to, kako malo vemo, če nam Bog ne Pomaga in nas ne Poduči, ker hitro skrenemo v stranpoti. Tudi jaz vam predlagam, da ste bolj skromni in ponižni, ker vse skupaj nič ne znamo dovolj in smo pred Bogom Berači. In predalčkanje pa pustite veste, lahko bi bil vaš ton in prispevek bolj bratsko vljuden in strpen. Raje prinašajte Strpen Mir in Dobroto med nas in ne da iščete svoj prav in podučujete zviška brez vsakega miroljubnega nagovora. In prosim drugič pustite da se svobodno izraža, ker smo vsi Nevedni pred Bogom. Tudi Vi.

    G. Janez napisali ste da ne iščete svoj PRAV, KOT GA JAZ IŠČEM IN VZNEMIRJAM. Zato pa želim od vas pojasnilo , KAJ JE MOJ PRAV?

    Napisali ste tudi:

    RKC bi zato morala poudariti in kot Učiteljska Ustanova podati duhovnikom za potrebe pridig in oznanjevanja in tudi vernikom jasna navodila in zahteve, da so Jezusovi Nauki podani sveti Faustini Kowalski in drugim svetnikom in svetnicam obvezno treba poznati, po tem živeti in s temi Nauki dopolniti vse Verske Nauke in Sveto pismo. To predlagajte pristojnim v nadškofiji, da ne bom samo jaz tak nevednež ne. Sam se zelo trudim živeti pošteno in pravično in sem skromen in ponižen.

    Zakaj obtožujete tudi CERKEV-duhovnike, ČE JE URADNO RAZGLAŠENO BOŽJE USMILJENJE IN SVETNICA FAVSTINA?

    LEPO PROSIM, DA NAPIŠETA KAJ SEM SI SAMA IZMISLILA, ČESA ME OBTOŽUJETE IN OBSOJATE. Tudi na sodišču se podaji argumenti, ZATO LEPO PROSIM GLEDE VAJINIH OBTOŽB IN OBSOJANJA ZA POJASNILO. Da bom vedela kaj sem zagrešila.

    G. Janez , napisali ste, da vas imajo ljudje zelo radi, ste sočutni, podate pojasnila, lepo komunicirate itd..zato upam, da ne bo pretežko mi napisati ČESA ME OBTOŽUJETE , OBSOJATEM, DA SI IZMIŠLJUJEM IN IMAM SVOJ PRAV!

    Lepo prosim in se zahvaljujem!

    Odgovori
  6. Miro says:
    13. januarja, 2023 at 13:30

    ČEMU “JAMRANJE” NI ZA KRISTJANE? (Aleteia)

    POANTA ŠALE O SINIČKI, KRAVI IN LISICI

    Župnik Martin Golob: “Tokrat v svojem vlogu govorim o nečem, kar Slovenci
    kar pogosto počnemo, posebej nekateri. To je “jamranje” oziroma tarnanje. Ob šali o
    sinički, kravi in lisici razkrijem, zakaj tarnanje in kristjani ne gremo najbolje skupaj.

    Več o tem na: https://si.aleteia.org/2019/07/10/cemu-jamranje-ni-za-kristjane/

    Odgovori
    • Miro says:
      13. januarja, 2023 at 13:38

      Super! S poanto omenjene šale je gospod Martin o jamranju povedal bistveno več, kot bi o tem lahko nekdo povedal s še tako dobrim “traktatom”. Preprosto, jasno in poučno. Pa vendar: Smo ga res pravilno razumeli, kaj naj je hotel povedati?

      Odgovori
  7. janez says:
    13. januarja, 2023 at 13:15

    Družina Sveta Mati Terezija: »Če bom kdaj svetnica, bom svetnica ‘teme’.«
    23. 9. 2007 | Marjan Pogačnik | Duhovnost

    Podrobnejše razkritje mističnega življenja kalkutske svetnice matere Terezije in njene »noči vere«
    Celo človek, tako poln vere, upanja in ljubezni, kot je bila mati Terezija, je »trpel zaradi božje tišine«, je 1. septembra v Loretu dejal papež Benedikt XVI., ko je nagovoril množico mladih.

    Papež je o preizkušnji kalkutske svetnice spregovoril prav v času, ko je izšla knjiga o notranjem duhovnem življenju matere Terezije, ki je v Združenih državah in drugod po svetu, tudi v nekatoliškem tisku, naletela na velik odmev. Delo z naslovom »Mother Teresa: Come Be My Light« – Mati Terezija: Pridi, bodi moja luč je uredil p. Brian Kolodiejchuk iz reda misijonarjev ljubezni, postulator za razglasitev matere Terezije za svetnico, ki je napisal tudi spremno besedilo. V knjigi so objavljena pisma, ki jih je redovnica, ki je umrla pred desetimi leti in je bila leta 2003 razglašena za blaženo, napisala v različnih časovnih obdobjih svojim duhovnim voditeljem. Njeni zapisi potrjujejo, da je zelo dolgo doživljala hudo notranjo preizkušnjo. O tem vidiku njenega notranjega doživljanja so v Vatikanu ob razglasitvi za blaženo v uradni biografiji zapisali: »Obstaja junaška plat te velike žene, ki je bila razkrita šele po njeni smrti. Njeno notranje življenje, skrito pred očmi vseh, skrito celo tistim, ki so ji bili najbližji, je bilo zaznamovano z izkušnjo globokega, bolečega in neznosnega občutka ločenosti in celo zavrženosti od Boga, skupaj z rastočim hrepenenjem po njegovi ljubezni. To svojo notranjo izkušnjo je sama imenovala ‘tema’. Boleča noč njene duše, ki se je začela približno takrat, ko je začela svoje delo za uboge in ga nadaljevala do konca življenja, je mater Terezijo vodila v še globljo združenost z Bogom. Po temi je bila mistično deležna Jezusove žeje, njegovega bolečega in gorečega hrepenenja po ljubezni pa tudi notranjega obupa ubogih.«

    Med največjimi mistiki
    Kalkutska svetnica je svet pretresla z gorečo ljubeznijo do Boga in ljudi, še zlasti najbolj zapuščenih, in z izjemno rodovitnostjo – ustanovila je okoli 550 domov za uboge v več kot 130 državah, število njenih redovnikov in redovnic pa se je še po smrti s 3850 povzpelo na 4800. Odslej jo poznamo tudi po noči vere, ki njenemu duhovnemu življenju in rodovitnosti daje še drugačen pečat. Papeški pridigar Raniero Cantalamessa v članku v časniku Avvenire poudarja, da notranje preizkušnje »ne zmanjšujejo veličine matere Terezije, ampak jo samo še povečujejo in jo postavljajo ob bok največjim krščanskim mistikom«.

    Ključ, ki odpira skrivnost duhovnega življenja matere Terezije, je njena strastna ljubezen do Jezusa, pravi postulator Kolodiejchuk. Sama je o obdobju po odhodu iz rodnega Skopja in vstopu k sestram loretinkam zapisala: »Gorela sem od hrepenenja, da bi ga ljubila, kakor ga doslej še nihče ni ljubil«. Znamenje posebne ljubezni do Jezusa je bila zaobljuba, ki jo je pet let po večnih zaobljubah na spovednikovo dovoljenje napravila leta 1942 med duhovnimi vajami. Obljubila je, da Bogu ne bo nikoli ničesar odrekla; če bo to storila, pa bo to imela za smrtni greh. Kot je pozneje pojasnila, je »Jezusu hotela dati nekaj zelo lepega, nekaj brez pridržka«. Ta zaobljuba je bila središčna v njenem duhovnem življenju in ji je tudi dajala moči v obdobjih preizkušenj. Nanjo je gledala kot na sveto zvezo, ki jo je združevala z Ženinom.

    Ta je njeno obljubo vzel zares. Kot pričajo njena pisma, je po 10. septembru 1946 imela vrsto notranjih mističnih pogovorov z Jezusom. Prosil jo je, naj ustanovi popolnoma novo redovno skupnost, povsem posvečeno služenju najbolj ubogim med ubogimi. Dve ohranjeni Terezijini pismi govorita o tem, da je bil Terezijin odziv na Jezusovo povabilo zelo človeški. Strah jo je bilo, da bo to, za kar jo Jezus prosi, zelo težko. »Misel, da bi jedla, spala, živela kot Indijci, me je navdala s strahom,« je zapisala. Ljudje bodo mislili, da je nora, si je govorila. Vendar je Jezus s svojo prošnjo vztrajal. »Potem sem znova zaslišala zelo jasen glas: Vedno si govorila: ‘Stori z menoj, kar želiš.’ Zdaj hočem to storiti. Zdaj mi pusti, moja nevestica, moja mala. Ne boj se. Vedno bom s teboj. Trpela boš in zdaj trpiš, toda če si moja mala nevesta, nevesta križanega Jezusa, boš morala nositi te viharje v srcu. Pusti, da storim. Ne odklanjaj mi. Ljubeče mi zaupaj, slepo mi zaupaj’.«

    Občutek zapuščenosti in hrepenenje, ki boli
    Kmalu po tem, ko ji je nadškof Perier januarja 1948 dal dovoljenje, da začne živeti med najbolj ubogimi na ulicah Kalkute, se je spremenilo tudi njeno notranje doživljanje. Če je še pred tem čutila tesno združenost z Jezusom, tega občutka zdaj ni bilo več. »Kot da bi se mi moj Gospod do konca podaril. Toda sladkost in tolažba in združenje teh šestih mesecev so prehitro minili,« je zapisala p. Neunerju. Naenkrat se je čutila samo, ločeno od Ženina, po katerem je tako hrepenela. Ostala sta ji le še predanost in slepo zaupanje.

    »V duši čutim le strašno bolečino izgube Boga, ki mu ni mar zame, Boga, ki ni Bog, Boga, ki ne obstaja zares,« beremo v enem izmed njenih pisem. V drugem pa je zapisala: »To strašno hrepenenje še naprej raste in čutim, kot da se bo nekoč nekaj v meni zlomilo. In potem ta tema, ta osamljenost, ta občutek strašne samote. In vendar hrepenim po Bogu. Hrepenim, da bi ga ljubila z vsako kapljico življenja v sebi. Hočem ga ljubiti z globoko osebno ljubeznijo.« »V moji duši je toliko protislovja, globoko hrepenenje po Bogu, tako globoko, da boli, nenehno trpljenje – hkrati pa občutek, da nisem zaželena od Boga, da sem zavržena, prazna, brez vere, brez ljubezni, brez gorečnosti …«

    Kljub tem strašnim občutkom se je še naprej izročala Bogu: »Tema je tako temna in bolečina tako boleča, toda sprejmem, kar koli mi daje, in dajem, kar koli vzame.«

    Temna noč vere
    V tem doživljanju matere Terezije ni težko prepoznati značilnega znamenja za to, kar po svetem Janezu od Križa učitelji mistike običajno imenujejo temna noč vere, pravi papeški pridigar Cantalamessa. Na poti duhovne rasti obdobja duhovne preizkušenosti ali »noči čutov«, kot jih tudi imenuje sv. Janez od Križa, niso neobičajen pojav, še zlasti pa so značilna za nekatere svetnike. V teh preizkušnjah se prečiščuje vera, to pa dušo vodi k popolnejši povezanosti z Bogom in večji nenavezanosti na stvari. »Zapuščeni smo tako,« noč vere opisuje Johannes Tauler, »da nimamo več zavesti Boga in pademo v tesnobo, da ne vemo, ali smo bili kdaj koli na pravi poti, pa tudi ne, ali Bog sploh obstaja, ali smo sami živi ali mrtvi. Prevzame nas čuden strah, zdi se, da se je vse na svetu uperilo proti nam. Nimamo več izkušnje ali zavedanja Boga, toda tudi do vsega drugega čutimo odpor in zdi se, da smo ujeti med dve steni.«

    Od samega začetka reda misijonark ljubezni je bila notranja tema sopotnica matere Terezije, je v pogovoru za Družino (št. 32/2003) in Božje okolje (št. 4/2003) povedal postulator p. Kolodiejchuk. Pisma, ki jih je napisala v petdesetih in šestdesetih letih, pričujejo o močni bolečini, ki jo je čutila zaradi velike želje po Bogu. Do premora v njeni preizkušnji je prišlo leta 1958, ko je zmagovito zapisala: »Danes je moja duša polna ljubezni, polna neizrazljivega veselja in neprekinjene združenosti v ljubezni«, vendar je ta predah trajal le nekaj tednov. Kasneje je o svoji temi pisala veliko manj, saj se je navadila živeti z njo. Še v sedemdesetih in osemdesetih letih se je o tem pogovarjala z duhovnimi voditelji. Dve leti pred smrtjo je dejala, da je prejela čudovit dar od Boga, da mu je lahko podarila praznino, ki jo je čutila. Kolikor vemo danes, pravi p. Kolodiejchuk, je mati Terezija ostala v stanju »temne« vere in popolne predanosti vse do smrti.

    Popoln molk o notranji preizkušnji
    Mati Terezija je o svoji preizkušnji molčala. Bala se je, da bi z govorjenjem o svojem notranjem doživljanju pozornost pritegnila nase. Škofa Periera iz Kalkute je prosila, naj drugemu škofu ničesar ne pove o mistični razsežnosti njenega življenja in nastanku reda, »kajti če bodo ljudje poznali začetek, se bodo osredotočili name in ne na Jezusa.« Ponavljala je: »Božje delo. To je božje delo.« Celo njej najbližji niso ničesar slutili. Po njenih navodilih naj bi duhovni voditelj uničil vsa njena pisma, vendar so se nekatera ohranila, ker je z njenim dovoljenjem nekatera skopiral za nadškofa in kasnejšega kardinala Lawrenca Picachyja, tako da so jih našli pri njem po njegovi smrti. Mati Terezija je s prikrivanjem lastnega doživljanja po besedah Raniera Cantalamesse na junaški način uresničila izrek puščavskih očetov, da je ne glede na to, kako veliko je trpljenje, naša zmaga nad njim v molku.

    Kot pravi p. Kolodiejchuk, so jo notranje preizkušnje ohranjale v ponižnosti. Čeprav je dobivala nagrade in bila deležna izjemne medijske pozornosti, je govorila, da se je to ne dotakne, ker hoče samo Jezusa. »Notranje trpljenje je bilo tako veliko, da vsa reklama in vse govorjenje name ni imelo nobenega učinka,« je dejala. Doživljanje notranje teme petdeset let je nekaj izjemnega tudi v primerjavi z drugimi svetniki, ker kaže na silno vero, kar je bila poleg ljubezni po besedah postulatorja ena izmed največjih njenih kreposti. To pa ji je bilo mogoče – kot je odgovorila v nekaj intervjujih na vprašanje, kako to zmore –zato, ker je prejemala Jezusa v evharistiji in našla moč v maši, molitvi, rožnem vencu.

    Mati Terezija je vzdržala hudo notranje trpljenje. »Pravijo, da ljudje v peklu trpijo večne bolečine zaradi izgube Boga; vse to trpljenje bi prestali, če bi imeli le malo upanja na to, da bodo nekoč posedovali Boga. V svoji duši čutim ta strašni občutek izgube Boga, ki mu ni mar zame, Boga, ki ni Bog, Boga, ki ne obstaja zares.« Terezijino doživljanje nam pomaga razumeti sv. Katarina iz Genove, ki trpljenje duš v stanju notranje »teme« primerja s trpljenjem v vicah in pravi, »da je tako veliko, da ga je mogoče primerjati le s trpljenjem v peklu«, da pa je v njej »silno zadoščenje«, ki ga je mogoče primerjati le »z zadoščenjem svetnikov v nebesih«. Tudi po besedah Cantalamesse je napačno misliti, da je takšno življenje svetnikov zgolj trpljenje. V globini duš uživajo mir in veselje, ki sta neznana drugim ljudem in se rojevata iz gotovosti, da živijo po Božji volji, ki je močnejša, kot so dvomi.

    Odžejati Jezusovo žejo
    Kot pravi postulator Kolodiejchuk, je vse življenje matere Terezije in smisel njenega reda mogoče povzeti v en stavek – odžejati neskončno Kristusovo žejo na križu zaradi ljubezni in duš. Jezus je žejen naše ljubezni do njega, ki jo pokažemo s tem, pravi postulator, da mu damo svoje življenje in ga prepoznamo in ljubimo v najbolj ubogih. Na njegovo žejo za dušami pa odgovorimo tako, da postanemo kanal milosti za druge in napravimo božje sočutje navzoče.

    Tudi na svojo notranjo preizkušnjo je mati Terezija gledala kot na način, kako lahko poteši Jezusovo žejo na križu: »Če ti moja bolečina in moje trpljenje, moja tema in ločenost od tebe dajo vsaj kapljo tolažbe, moj Jezus, stori z menoj, kar hočeš … Vtisni trpljenje svojega srca v mojo dušo in v moje življenje … Rada bi odžejala tvojo žejo z zadnjo kapljo krvi, ki jo najdeš v meni. Ne skrbi, da bi se moral kmalu vrniti: pripravljena sem čakati nate vso večnost.«

    Njeno notranje trpljenje po besedah p. Kolodiejchuka ni toliko notranje očiščevanje kot zadoščevanje za grehe drugih. Sama je govorila, da je največje uboštvo v tem, da se čutimo neljubljene, nezaželene, odvečne, in prav to je sama izkušala v odnosu z Jezusom. Trpljenje za druge je bilo po besedah p. Kolodiejchuka del njene karizme za najbolj uboge. V trpljenju se ni poistovetila le z duševnim in gmotnim uboštvom, marveč se je poistovetila z neljubljenimi, osamljenimi, zavrženimi tudi na notranji ravni. Cantalamessa meni, da mati Terezija s svojo temo stoji na strani »poštenih« ateistov, tistih, ki božjo tišino doživljajo kot boleče breme in ki izkušajo bivanjski strah in popolno pomanjkanje smisla. »Želim si živeti v tem svetu ljudem, ki so daleč od Boga, ki so se obrnili tako daleč stran od Jezusove luči, jim pomagati, vzeti nase nekaj njihovega trpljenja.« To njeno naravnanost povzema tudi stavek, v katerem postulator vidi njen povzetek njenega poslanstva: »Če bom kdaj postala svetnica, bom zagotovo svetnica ‘teme’. Nenehno bom odsotna iz nebes, da bi bila luč tistim, ki so v temi na zemlji.«

    Gospod Jezus Kristus,
    Do zdaj sem nekajkrat živel brez Tebe in grešil.
    Pregrešil sem se zoper Tebe in drugim ljudem;
    Zato sem soodgovoren za greh in trpljenje na tem svetu.
    Od srca mi je žal za to.
    Oprosti mi moje grešne prestopke, krivdo in žalitve Tebe.
    Prosim odpusti mi in me opraviči ter pomagaj, da se poboljšam.
    Hvala Jezus, da si bil po Božji Volji pripravljen trpeti na križu in umreti za naše Odrešenje.
    Prosim Jezus, prevzemi od zdaj naprej Vodstvo mojega življenja in me Poduli, da ne zaidem.
    Naredi me prosim takšnega, kot si me Ti želiš in kot je najboljše zame in za druge ljudi.
    Hvala Ti Gospod Jezus, da si me poslušal in mi odpustil moje grehe in mojo krivdo.
    Hvala Ti, da si mi odpustil in da mi pomagaš, da se ozdravim,
    da se poboljšam, spreobrnem in postanem nov človek, ki Hodi po Poti k Tebi.
    Amen.

    Ne morem služiti Kristusu, ne da bi hodil za Njim.
    Gospod, tebi izročamo svoje roke in noge,
    vse, kar smo in kar imamo,
    da boš po nas lahko nagovarjal vse ljudi
    in nas vse vodil k sebi. Amen.

    Sveta Mati Terezija prosi za nas Boga Milosti in Usmiljanja!

    Odgovori
  8. janez says:
    13. januarja, 2023 at 13:00

    Misli sv. Frančiška Asiškega
    + Blagor služabniku, ki enako ljubi in spoštuje svojega brata, kadar je daleč, kakor takrat, ko je z njim skupaj, in ne govori o njem za njegovim hrbtom nič takega, česar ne bi z ljubeznijo mogel povedati v njegovi navzočnosti.
    + Kjer je ljubezen in modrost, tam ni strahu in nevednosti. Kjer je potrpežljivost in ponižnost, tam ni pohlepnosti in skoposti.
    + Imejmo ljubezen in ponižnost in dajajmo miloščino, ker to očiščuje naše duše madežev greha. Ljudje namreč izgubijo vse, kar zapustijo na tem svetu; s seboj pa nesejo samo zasluženje zaradi ljubezni in miloščine, ki so jo delili.
    Ko razdajam, prejemam; ko pozabljam nase, samega sebe najdem; ko umiram, vstajam v življenje..
    + Kjer je strah Gospodov, ki varuje njegov dom, tam sovražnik ne najde prostora za vstop. Kjer je usmiljenje in obzirnost, tam ni ne razsipnosti ne trdosrčnosti.
    + Srečen človek, ki bližnjega v njegovi nadležnosti prenaša prav tako, kot bi želel, da bi njega prenašal on.
    + Noči se spremenijo v dan, če je Bog v našem srcu, in dnevi postanejo noč, če Boga v srcu ni.
    + Sveta in čista preprostost premaga vso modrost tega sveta in modrost mesa.
    + Za začetek storite to, kar je potrebno, potem tisto, kar je mogoče, nazadnje boste presenečeni opazili, da delate celo nemogoče.
    + Sveto uboštvo stre vsak pohlep in skopost, pa tudi skrbi tega sveta.
    + Bog je veselje. Zato je pred svojo hišo postavil sonce.
    + Ljubezen je med krepostmi to, kar je sonce med zvezdami: daje jim sijaj in lepoto.
    + Tisti so zares miroljubni, ki iz ljubezni do našega Gospoda Jezusa Kristusa ohranijo mir na duši in telesu ob vsem, kar trpijo na svetu.
    + Blagor človeku, ki podpira svojega bližnjega v skladu s svojo slabostjo toliko, kot bi v podobnem primeru sam želel, da bi ga bližnji podpiral.
    + Blagor služabniku, ki se nima za boljšega, kadar ga ljudje poveličujejo in povišujejo, kakor pa tedaj, kadar ga imajo za ničvrednega ter ga omalovažujejo in prezirajo. Človek namreč toliko velja, kolikor velja pred Bogom in nič več.
    + Darujmo najvišjemu in vzvišenemu Gospodu vse dobrine in priznavajmo, da so vse njegove ter se za vse zahvaljujmo njemu, od katerega prihaja vse dobro.
    + Kdor koli zavida bratu zaradi dobrega, ki ga po njem Bog izreče ali stori, se zaplete v greh bogokletstva, ker zavida samemu Najvišjemu, od katerega prihaja vsaka dobra beseda in vsako dobro dejanje.
    + Za nas, Božje služabnike, je velika sramota, da so svetniki izvrševali dela, mi pa hočemo prejemati čast in slavo iz tega, da o teh delih samo beremo in jih oznanjamo.
    + Tisti resnično ljubi svojega sovražnika, kdor se ne žalosti zaradi krivice, ki mu jo je storil, marveč ga iz ljubezni do Boga žge bolečina zaradi greha njegove duše.
    + Ko mi je Gospod naložil skrb za brate, mi ni nihče pokazal, kaj moram storiti. Toda sam Najvišji mi je razodel, da moram živeti po vzoru svetega evangelija.
    + Ali ima božji služabnik Gospodovega duha, je mogoče spoznati po tem: Če Bog po njem izvršuje kaj dobrega, a se zaradi tega ne povzdiguje.
    + Božji služabnik ne more spoznati, kolikšno potrpežljivost in ponižnost ima v sebi, dokler mu gre vse po volji.
    + O kako nekaj svetega, lepega in ljubeznivega, dobrodejnega in ponižnega, pomirjujočega in prijetnega, ljubeznivega in nadvse zaželenega je imeti takšnega brata, ki je dal življenje za svoje svoje ovce.

    Zbral Marko Čuk, Ognjišče

    Odgovori
  9. Miro says:
    13. januarja, 2023 at 12:51

    OB VSAKI PRILOŽNOSTI MOLÍTE V DUHU Z VSAKRŠNIMI MOLITVAMI IN PROŠNJAMI.
    V TA NAMEN BEDITE Z VSO VZTRAJNOSTJO IN MOLÍTE ZA VSE SVETE. (Ef 6,18)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1633&t=5#O+pravi+molitvi

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

    Odgovori
  10. Hvala says:
    13. januarja, 2023 at 12:37

    BOŽJE USMILJENJE JE NAJVEČJA BOŽJA LASTNOST, zato sem bila prepričana, da boste vi g. Miro obrazložili g. Janezu URADNO UVEDEN TA PRAZNIK V CERKVI.

    Odgovori
    • janez says:
      13. januarja, 2023 at 13:08

      NAŠA MOLITEV H KRISTUSU
      Ti si Kristus, Sin živega Boga,
      Ti si moj ljubi Brat, moj Učenik, moj Gospod, moj pomočnik, moje vse, moje življenje,
      Ti si pot, resnica, ljubezen in življenje.
      V Tebi živimo, se gibljemo in smo.
      Ti si vrata v nebesa.
      Ti si, ki je prišel, da bi imeli življenje v izobilju in Odrešenje za naše grehe.
      Moj ščit in moja slava, moje vstajanje in počepanje.
      Ti si edini, na katerega se lahko zanesem,
      Ti si, ki Ga ljubi moja duša,
      Ti si, ki Ga ljubim bolj kot tile,
      Ti si, ki veš, ki veš, da Te ljubim.
      Ti si, ki vse veš, ki veš, kako je z menoj in me imaš rad.
      Ti si, ki mi praviš: to je moj ljubljeni brat/sestra, nad katerim/o imam veselje,
      to je moja ljubljena hči sionska, to je moja golobica, moja prijateljica, moja sestrica.
      Ti si, ki Ga ljubi moja duša.
      Moj spev, moj odmev, moj glas v vetru, pesem škrjancev in pesem vetra,
      toplota Sonca, zelenje, kamen in klop, na kateri sedim,
      Ti si nebesa v meni,
      Ti si nebesa v nas,
      Ti si moj Bog, moj Oče,
      moj ljubi brat Jezus, moj Sveti Duh.
      Ti si, ki si z nami do konca sveta.
      Ti si veter, ki mi seže do kosti, in vetrc, ki si ga želim, tišina in čriček v daljavi, samota in noč.
      Ti si, ki je rekel na križu Bogu Očetu, dopolnjeno je.
      Naj hvaležno in ponižno rečem tudi jaz.
      Ti si, ki Ga ljubi moja duša.
      Ti si oblak na nebu in klasje v travi.
      Ti si Toplo Sonce Božje Ljubezni in Usmiljenja.
      Ti si topel in ljubeči pogled (hvala Jezus) dobrega brata, ki gre mimo in je ob meni vedno.
      Ti si moj Učenik in Vodnik ter Odrešenik, da ne zaidem s Poti k tebi Jezus.
      Ti si moj Brat, moj Rešitelj, moj Učenik in moj Odrešenik, ki ga ljubim nad vse. Amen

      Živa Molitev Skupnosti krščanskega življenja

      Hvala Ti Jezus za Vse Milosti, Ljubezen, Odpuščanje, Vodstvo in Poduk, ko sklonimo ponižno koleno pred Teboj, ko Te prosimo Usmiljenja in Božjega Miru v duši in srcu. V Bogu se spočije in umiri moja duša in srce, v Njem premorem vse, ki mi daje Moč, da ostajam stanoviten in vztrajen v Veri in Spolnjevanju Njegove Presvete Volje in Življenju po Jezusovem Evangeliju in Njegovih Naukih svetnikom in apostolom. Tvoja je Oblast in Slava Vekomaj! Pomagaj nam, da bomo Zvesto hodili za Teboj in nikoli zašli na stranpota. Da bomo vedno le pri Tebi iskali Nauke in Vodstvo, opuščali iskanje svojega prav in bili v vsem podobni Tebi Gospod. Amen

      Odgovori
← Older Comments
Newer Comments →

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja