Vprašanja in odgovori

Posted on 22. oktobra, 2012 by Administrator

V temi Pogovori lahko dodajte svoja vprašanja oziroma nejasnosti glede krščanske vere.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

435 Responses to Vprašanja in odgovori

Newer Comments →
  1. Miro says:
    18. februarja, 2014 at 17:58

    NEKATERI V DUHOVNI SLEPOTI PRAVIJO: “NAJ SE JEZUS NE VTIKA V TO, KAKO JAZ ŽIVIM!”

    Tokrat vam v razmislek posredujem nekaj vrstic, o katerih je na duhovnih seminarjih spregovoril karizmatični
    pater Josip Blažević. Odlično odražajo misel sodobnega človeka, ki se dostikrat izgublja v novodobni miselnosti,
    ki nam ne more prinesti odrešenja v imenu Gospoda Jezusa Kristusa. Takole pravi omenjeni pater:

    “Danes je veliko takih ljudi, ki bi radi od Jezusa samo, da jim ozdravi telo, da so telesno zdravi, drugo pa jih ne
    zanima. Pravijo: “Naj se Jezus ne vtika v to, kako jaz živim! Če je Jezus Bog, naj bo samo terapevt, zdravilec!”

    Jezus nikoli ni poudarjal te vloge in ni najprej prišel za to, da zdravi in ozdravlja vse po vrsti. In ko je nekoga
    telesno ozdravil, saj je bil sočuten in usmiljen do vsakega bolnika, je vedno govoril, naj o tem ne govorijo, ker ga
    bodo drugi, ki ga ne poznajo, narobe razumeli.

    Jezus je prišel za to, da ozdravlja najprej človekov odnos z Bogom, to pa je mogoče po človekovem duhu, ki vpliva
    dalje na človekovo dušo in nato še na telo. Za to uporablja “sredstva”: oznanjevanje, osvobajanje, ozdravljanje …
    Ne more se zgoditi noben pravi čudež, če ne izvira od Jezusa Kristusa. Kakšni kristjani smo, če ne sprejemamo
    Jezusa na Križu? Če ne sprejemamo trpljenja? Jezus nam ni obljubljal raja na zemlji. Obljubil nam je križ. Toda
    križ, ki prinaša upanje, za njim je zarja vstajenja. Samo tako bomo zmagali.

    Kot zdravilo za vse to nam Jezus podarja samega sebe. Svoje telo, ki ima neskončno vrednost. Človek nima tega
    bogastva, da bi mogel Jezusu “plačati” za Njegovo “zdravljenje”, odrešenje. Potrebno Ga je zgolj sprejeti!”

    MOLIMO: Gospod Jezus, v neizmerni dobroti mi podarjaš svete zakramente, ki jih ne znam ceniti. Ne iščem
    Te kot Boga usmiljene ljubezni, ampak se v svoji hudi zmoti stegujem za raznimi t. i. zdraviteljskimi tehnikami,
    terapijami, energijami … Sedaj mi daješ milostno spoznavati, kako hudo grešim, ker se obračam k malikom, ki
    mi ne morejo posredovati odrešenja. Prosim Te, očisti me v odrešenjski kopeli svete sprave – svete spovedi in me
    odreši na duši in na telesu, da bom lahko veroval, upal ter ljubil Boga in bližnjega – v moči Svetega Duha!

    Odgovori
  2. Miro says:
    16. februarja, 2014 at 15:41

    KATERE SO VEČJE PASTI NOVODOBNE MISELNOSTI (NEW AGE)?

    Polna resnica je edino v imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki je za nas in naše odrešenje trpel, umrl na križu ter
    tretji dan vstal od mrtvih! Naš Bog, ni Bog nekih manter in energije, naš Bog je Bog oživljajoče ljubezni v moči Svetega
    Duha! Kako pa je s sodobno instant ponudbo samoodreševanja z raznimi vhodnjaškimi tehnikami, terapijami, itd.?

    Pri iskanju odgovora na to vprašanje vsem iskrenim iskalcem Gospoda Jezusa Kristusa, ki je Pot, Resnica in Življenje,
    v tehten razmislek ponovno posredujem priloženi članek, sicer že starejši, vendar še vedno zelo aktualen; mnogi ga še
    niso prebrali.

    http://es.catholic.net/sicatholicnet/548/1291/articulo.php?id=23565

    Odgovori
  3. Miro says:
    15. februarja, 2014 at 17:16

    DRAGA SESTRA, DRAGI BRAT: ŽELIŠ OZDRAVETI?

    Priporočam ti, da se resno poglobiš v PET KORAKOV OZDRAVLJENJA, ki jih pojasnjuje karizmatični pater Ivo Pavić
    (ne bi smelo biti večjih težav z jezikom naših sosedov):

    http://www.zupa-surkovac.com/index.php?menu=100&lang=hr&action=2

    Odgovori
    • Gregor Benedik-Ezekiel says:
      16. februarja, 2014 at 14:04

      Ker vem da ti je Jezus najvišji ideal ga prosi naj ti pokaže vzrok tvoje bolezni.Nekako takole: OM Jezus Kristus si ponavljaj toliko časa da dobiš odgovor in stem se bo očil vzrok in posledica tvoje bolezni.

      Odgovori
      • Miro says:
        16. februarja, 2014 at 15:58

        Ja, lahko se nam tudi vi pridružite in takole molite: Gospod Jezus Kristus, Božji sin, usmili se
        mene grešnika! Po predhodnem osebnem izpraševanju vesti, kesanju grehov in trdnem sklepu
        o poboljšanju, pa je potrebna tudi sveta spoved, pri kateri nam Gospod Jezus odpušča grehe v
        moči Svetega Duha!

        Naj vas Gospod Jezus obilno blagoslovi: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.

        Odgovori
      • Administrator says:
        16. februarja, 2014 at 22:20

        Pozdravljen Gregor, nekoč sem tudi sam izrekal OM, vendar ko sem spoznal vrednoto krščanstva sem bil bolje razsvetljen ( če govorim s tvojo govorico) in danes ne zamenjam svojega krščanstva. Spoznal sem nekaj več. Več kakor poučuje joga. V sebi čutim več miru in veselja… V jogi / hinduizmu nimate odrešilno moč kakor jo nam ponuja Jezus skozi spoved in brisanje grehov. Torej ne morete svoje duše očistit in jo imeti čiste kakor dojenček, ko se rodi…. Pravi kristjan ima ljubezen, do vsakega človeka in za njega tudi moli. Ljudje čutimo, ko nekdo za nas moli. V sebi imamo več ljubezni, veselja, miru. Težave, ki prihajajo vsakodnevno jih lažje prenašamo. Zelo zanimiv mi je podatek in sicer: pacienti v bolnišnicah, ki so verni bolje prenašajo svoje bolezni, še posebej bolniki z rakom, levkemijo. Zdravstveno osebje to potrjuje in pravi da je zelo, zelo očitna razlika pri prenašanju tako težke bolezni….

        Bog te obilno blagoslovi, vedi da tudi mi bomo molili zate. Na naši strani molimo za vse obiskovalce. Vedi, da nisi naključen obiskovalec, ampak je to božji dar od zgoraj. Hvala za tvoj obisk.

        Odgovori
  4. Miro says:
    13. februarja, 2014 at 17:25

    KAKŠEN JE MOJ, TVOJ ODNOS DO OBHAJANJA SVETE EVHARISTIJE? ALI SE ZA NAJU SVETA EVHARISTIJA
    KONČUJE V TRENUTKU, KO ZAPUŠČAVA PRAG MATERE CERKVE IN PODARJENI BOŽJI KRUH, KI GA NOSIVA
    V SRCU, POZABIVA DELITI S SESTRAMI IN BRATI V STISKAH?

    Pri iskanju iskrenega odgovora na to vprašanje nama lahko zelo pripomore briljanten očetovski odgovor papeža Frančiška,
    odgovor, utemeljen na skali žive Božje besede. Prisrčna zahvala Vsemogočnemu Bogu za izjemno močnega pričevalca vere, upanja in ljubezni ter odrešenja v moči Gospoda Jezusa Kristusa!

    http://novice.najdi.si/predogled/novica/7a0de79609f38fd5b7ba350abb7e7edc/Dru%C5%BEina/Svet/K-ma%C5%A1i-pridite-na-obisk-k-Jezusu

    Odgovori
  5. Miro says:
    9. februarja, 2014 at 20:12

    BOG NI NEKA BREZOSEBNA ENERGIJA, BOG JE LJUBEZEN!

    Občasno se tudi na teh spletnih straneh pojavljajo zmedena razmišljanja, ki so včasih celo v hudem nasprotju z
    resničnim naukom Gospoda Jezusa Kristusa, ki je za nas in naše odrešenje trpel in umrl na križu ter vstal od
    mrtvih (o, kako velika in nedoumljiva je Božja ljubezen do nas grešnikov!). Za kristjane je vedno zelo aktualno
    tudi naslednje vprašanje:

    KAKO SPOZNAVAMO BOŽJEGA DUHA (RAZLOČEVANJE DUHOV)?

    BOŽJA BESEDA: “Ljubi, ne zaupajte vsakemu duhu, ampak duhove preizkušajte, ali so od Boga, kajti veliko
    lažnih prerokov je prišlo v svet. Božjega duha spoznavate po tem: vsak duh, ki prizna, da je Jezus Kristus prišel
    v mesu, je od Boga; noben duh, ki Jezusa ne priznava, pa ni od Boga. To je duh antikrista, o katerem ste slišali,
    da pride, zdaj pa že je v svetu. Otroci, vi ste od Boga in ste jih premagali, ker je tisti, ki je v vas, večji od onega v
    svetu. Oni so od sveta. Zato govorijo iz sveta in svet jih posluša. Mi pa smo od Boga in vsak, kdor pozna Boga,
    nas posluša. Kdor pa ni od Boga, nas ne posluša. Po tem spoznavamo duha resnice in duha blodnje,” ( iz Prvega
    Janezovovega pisma 4,1-6).

    Omenjeno besedilo je vzeto iz Ekumenske izdaje Svetega pisma na strani: http://www.biblija.net

    Molimo z vero in zaupanjem v srcu: Gospod Jezus, Ti si pot, resnica in življenje. Hvala Ti za živo Božjo besedo!

    Odgovori
    • Gregor Benedik-Ezekiel says:
      16. februarja, 2014 at 13:54

      Nikoli ne kritiziraj drugih ki imajo drugo barvo kože ali ki živijo drugje človeštvo smo eno,religija je Ljubezen za vse ljudi in v vsakem srcu je Bog in kdor ne razume npr.SAI BABE naj o njem ne govori laži,ki sem jih slišal v cerkvi.Jezik je eden jezik Srca,moja religija je Ljubiti in služiti.In opažam da je ta “prava pot”v globoki nevednosti glede svetovnih običajev,cerkev naj raje pomede pred svojim pragom,križarske vojne,posilstva,nasilno vsiljevati svoje mišlenje drugim(indijancem itd.)

      Odgovori
  6. Ana says:
    9. februarja, 2014 at 14:24

    Pozdravljeni.

    Želela bi še če bi lahko kdo napisal kaj o pogovorih med Faustino Kalowsko in Gospodom.
    Našla sem njen dnevnik vendar je v hrvaščini. Če bi se komu dalo prevajati bi bila tudi vesela

    http://alfaiomegaduhovniforum.forums-free.com/dnevnik-sv-faustine-cijeli-t2597.html

    Hvala že v naprej.

    Gospod z vami vsemi!!

    Odgovori
  7. Miro says:
    8. februarja, 2014 at 15:58

    KAJ PRAVI BOŽJA BESEDA O LAŽNIH PREROKIH?

    Prosimo Svetega Duha za duhovno vodstvo pri branju Svetega pisma, nato se z Njegovo pomočjo poglobimo v
    nekatere pomembnejše odlomke, zapisane v Matejevem evangeliju (v Svetem pismu glede tega sicer obstaja še
    več drugih odlomkov):

    »Varujte se lažnih prerokov, ki prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so grabežljivi volkovi. Po njihovih
    sadovih jih boste spoznali. Se mar grozdje obira s trnja ali smokve z osata? Takó vsako dobro drevo rodi dobre
    sadove, slabo drevo pa slabe. Dobro drevo ne more roditi slabih sadov in slabo ne dobrih. Vsako drevo, ki ne
    rodi dobrega sadu, posekajo in vržejo v ogenj. Po njihovih sadovih jih boste torej spoznali« (Mt 7, 15-20).

    »Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, kdor mi pravi: ›Gospod, Gospod,‹ ampak kdor uresničuje voljo mojega
    Očeta, ki je v nebesih. Veliko mi jih bo reklo tisti dan: ›Gospod, Gospod, ali nismo v tvojem imenu prerokovali in
    v tvojem imenu izganjali demonov in v tvojem imenu storili veliko mogočnih del?‹ In takrat jim bom naznanil:
    ›Nikoli vas nisem poznal. Pojdite proč od mene, kateri ravnate nepostavno!‹« (Mt 7, 21-23).

    »Če vam tedaj kdo poreče: ›Glejte, tukaj je Kristus‹ ali ›Tam je‹, ne verjemite. Vstali bodo namreč lažni kristusi
    in lažni preroki in bodo delali velika znamenja in čudeže, tako da bi zavedli celo izvoljene, če bo mogoče,« (Mt
    24, 23-24).

    Omenjena besedila so vzeta iz Ekumenske izdaje Svetega pisma na strani: http://www.biblija.net

    Molimo z vero in zaupanjem v srcu: Gospod Jezus, Ti si pot, resnica in življenje. Hvala Ti za živo Božjo besedo!

    Odgovori
    • Gregor Benedik-Ezekiel says:
      9. februarja, 2014 at 13:43

      Dejstvo je da zgoraj napisano velja za sedajšnjo duhovščino krsti te loh le duh ki je svetloba ne pa župnik ki je v temi loh bi rekel da je sedajšna duhovščina črna magija saj se predstavljajo za kristusove namestnike a živijo v globoki temi kar je vsakemu zdravemu razumu jasno le če ima odprte oči.
      JAZ SEM pot resnica in življenje.JAZ SEM duh resnice.Kar ste videli in slišali verjemite ali naj čakamo drugega.In kdo je ta drugi JAZ SEM ki sem-Ezekiel.JAZ SEM Novodobna alkimija.JAZ SEM pripadnik Bele legije in MI ki smo Bela legija smo s Krisusom eno in tudi Jezus je pripadnik Bele legije.Vendar je pa tako le um si želi dokazovati kaj je res in kaj ni vsak ima svobodno voljo tako,da razumem da nekatri še ne razumete resnice MI ki smo pa eno vas pa brezpogojno Ljubimo in če imate željo povezati se s resničnim Kristusom ki ni Jezus pa vam loh pomagamo.In še to bom dodal slabo izkušnjo sem imel z Jemsom saj mi je hotel v glavo poslati črno kroglo svojega prepričanja,pišem vam zato ker ste imeli toliko za kritizirati mene samega in mojega duhovnega učitelja Antona.Ljubljeni ko bo pravi čas boste prepoznali celotno resnico.Z Ljubeznijo in Blagoslovi Ezekiel.

      Odgovori
  8. Ana says:
    7. februarja, 2014 at 11:42

    Pozdravljeni vsi dobri.

    Želela bi da bi kdo napisal celoten križev pot.

    Hvala in Bog z vami

    Odgovori
    • Magdalena says:
      8. februarja, 2014 at 9:23

      http://www.kapitelj.com/krizev_pot.pdf

      Klikni na zgornji link, kjer boš dobila Križev pot. Želim Ti veliko veselja ob molitvi!

      Bog z vami vsemi!

      Odgovori
    • Gregor says:
      8. februarja, 2014 at 10:12

      Mene pa zanima zakaj cerkev zavrača BELO MGIJO,Svetlo zdravilstvo,kristaloterapija,bioorgonomija? Naj dodam JAZ SEM duh resnice in JAZ SEM novodobna alkimija imam se za pripadnika Bele legije.Sprejemamvse Bogove tega sveta in onstranstva,bi pa dodal cerkev misli treba je molit in to je to napačno treba je prepoznati vzrok inočistiti vzrok posledico in zapis neskladji jeze zamere itd.Dobro piše v knjigi (rešiti kar je izgubljenega)Jezus pokaži mi nasljedno izkustvo greh ki ga moram prepoznati in očistiti.

      Odgovori
      • Gregor says:
        8. februarja, 2014 at 11:17

        Da nadaljujem da bi me bolje spoznali,ker JAZ SEM druga ikrnacija Jezusa Kristusa.In imam vse izkušnje zadnjih 2000let,sem modrosten,mojster življenja.Naj se dotaknemo kaj je resnična molitev?Resnična molitev je občutek srca(boga-Luči).Jaz uporabljam odredbe-zapovedi,ki se glasijo:v IMENU OČETA,SINA,SVETEGA DUHA IN BOŽANSKE MATERE!JAZ SEM Svetloba,sijoča svetloba,razširjajoča se Svetloba,okrepljujoča se Svetloba.BOG prežari vso temo v meni in jo preobrazi v Svetlobo. JAZ SEM Svetloba srca,ki razsvetli vso temo v Zlati zaklad Kristusovega uma.JAZ SEM Ljubezen,ki prežarja ves svet,da se v njem izraža le dobro!JAZ SEM Moč brezmejne ljubezni,ki je zmagovita vsepovsod za vedno. JAZ SEM Zakon Odpuščanja in Vijolični Očiščevalni Plamen Kozmičnega Kristusa,ki izničita vsa neskladja in nebožansko zavest v mojem bitju in svetu ter v vsem človeštvu-takoj zdaj in za vekomaj!Dodal bi še to kdor razume in izpolnjuje Jezusov nauk;živi v Svetlobi in Ljubezni Jezusa. Z Ljubeznijo in Blagoslovi Gregor

        Odgovori
  9. olga says:
    28. januarja, 2014 at 7:54

    Mati Marija prosim te, da bi bil izvid v redu. Hvala ti za vse kar mi daješ. Zaupam vate.

    Odgovori
  10. Vprašanje says:
    11. januarja, 2014 at 16:56

    Mi lahko kdo pove ali lahko grem pri jutrišnji maši k svetemu obhajilo, če opravim samo skupno spoved?

    Odgovori
    • Miro says:
      11. januarja, 2014 at 22:04

      K svetemu obhajilu vernik lahko pristopi samo, če je v stanju posvečujoče milosti, se pravi brez
      smrtnega greha. “Kdor se zaveda, da je storil velik greh, mora prejeti zakrament sprave, preden
      pristopi k obhajilu” (KKC, št 291). V takem primeru je torej potrebno opraviti osebno spoved v
      spovednici (duhovnik nam da odvezo, pri čemer nam grehe odpušča Odrešenik Jezus) šele nato
      se lahko pristopi k svetemu obhajilu.

      Za podrobnejša navodila pa poglejte v KKC, še zlasti: zakrament evharistije – od št. 271 do št. 294
      ter zakrament pokore in sprave – od št. 296 do št. 312.

      http://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html

      Bog vas obilno blagoslovi!

      Odgovori
  11. Miro says:
    13. decembra, 2013 at 16:53

    KJE SE DOGAJAJO NAJVEČJI ČUDEŽI?

    Našo spletno stran večkrat obiskujejo ljudje, trpeči zavoljo posledic grehov in hrepeneči po Božjem usmiljenju, a nemočni, da
    bi se odpravili k odrešujočemu izviru. Nekateri so že vse mogoče poskušali, tudi z raznimi alternativnimi terapijami, vendar je njihovo razočaranje na koncu samo še večje. Vzroki, da ne morejo pristopiti k zakramentu sv. spovedi (v mislih imam kristjane,
    ki so nekoč prejeli sv. krst, sv. birmo, druge zakramente) so različni: npr. razni predsodki, nerazumljiv strah, nepoznavanje sv. spovedi, podcenjevanje moči sv. spovedi, pretiran sram zavoljo grehov, češ kaj si bo o njih mislil spovednik in podobno.

    V takih primerih se je potrebno odločiti, koga bomo poslušali. Bomo poslušali glas Zapeljivca in Tožnika, to je tistega, ki nas najprej zapeljuje v greh, po grehu pa nas obtožuje in nas želi oddaljiti od Božjega usmiljenja? Ali bomo poslušali glas našega Odrešenika Gospoda Jezusa, ki nam hiti nasproti z božjim usmiljenjem?

    Ponovno razmislimo o besedah, ki jih je Usmiljeni Jezus zaupal sv. Favstini Kowalski: “Ko prihajaš k sveti spovedi, k izviru
    mojega usmiljenja, tedaj na tvojo dušo vedno priteče kri in voda, ki je privrela iz mojega Srca, in jo oplemeniti. Vsakokrat, ko
    prihajaš k sveti spovedi, se vsa potopi z velikim zaupanjem v moje usmiljenje, da bom lahko na tvojo dušo izlil obilje milosti.
    Ko prihajaš k spovedi, vedi, da jaz sam čakam nate v spovednici. Samo skrivam se za duhovnikom, vendar v duši sam delujem.
    Tu se beda duše srečuje z Božjim usmiljenjem. Povej ljudem, da iz tega izvira usmiljenja, lahko zajemajo milosti samo s posodo zaupanja. Če bo njihovo zaupanje veliko, moja radodarnost ne bo imela meja. Potoki moje milosti preplavljajo ponižne duše.
    Ošabni so vedno v uboštvu in bedi, ker se moja milost od njih obrača k ponižnim” (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, št. 1602).

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

    Odgovori
    • Gregor says:
      8. februarja, 2014 at 11:39

      Kako naj te nekdo odveže grehov če pa je v temi torej ni v Svetlobi srca-Boga-Luči,kako naj te nekdo odveže grehov,ki ni v srcu povezan z Bogom -Lučjo.Resnično resnično vam povem,da je cerkev popolnoma zgrešila svoj namen.Prenova v Duhu je pa edina rešitev in resnična očiščevalna dejavnost,vendar le redki voditelji prenove v Duhu delujejo za Jezusa ostali res da očiščujejo vendar se borijo za moč in oblast cerkve.Prebral sem nekaj Krščanskih knjig,ki so Rešiti kar je izgubljenega,Jezus me je poklical za svojo pričo,ti dve knjigi sta odlični vodnik po Duhovni poti saj njih pisci delujejo za
      Jezusa.Prebral sem pa tudi Jezus mi govori-odlična knjiga saj sem začutil resničnost sporočila.In ko sem bil na srečanju Prenove v Duhu je začel naštevati katerim stvarem naj se odpovemo,sem bil zelo razočaran ko je rekel odpovedujem se SAI BABI.Pred leti je nek duhovnik zapustil cerkev in se odpravil k SAI BABI in čez čas je rekel sedaj resnično ljubim Jezusa in še to bi dodal v Indiji bolje poznajo Jezusa kot na zahodu.V Sloveniji nisem še nikjer videl velikih slik Jezusa da bi jih bilo mogoče kupiti v Indiji slik od Jezusa kolkr češ in ta sem dobil 3 slike Jezusa ki je Odrešenik sveta,vendar je pa takih mojstrov mnogo,najbolj znani meni so:Jezus,saint Germain,Zmaga,Maitreja,Veliki Božanski Usmerjevalec,Buda,Sai Baba,EL morya,Hilarion,Marija,Marija magdalena,Kuan Yin,Nada,Meta,itd.

      Odgovori
  12. Obsojanja vredna says:
    8. decembra, 2013 at 21:22

    Sem verna, verujem. Imam grehe in ravno po današnji večerni maši, ki je bila namenjena Brezmadežnemu spočetju device Marije in po evengeliju sem se počutila čisto umazano. Do dna duše. Nikomur ne želim nič slabega, a imam ogromno grehov sploh po spolnosti z različnimi moškimi, in začela sem sovražit svoje telo, obtožujem se… Skratka nevzdržno postaja… Zakaj ne rečem ne, zakaj to , zakaj ono… Skratka danes je bila lepa maša in pridiga itd… Po koncu maše sem se skoraj sesula in pri zadnji pesmi jokala, mašnik je dal blagoslov vsem, ki so prejeli Njegovo telo. A jaz kljub skupinski spovedi na začetku maše nisem imela poguma ne srca, da bi sprejela Jezusovo telo, saj si tega na zaslužim. Je tako, da če ne opraviš temeljite spovedi ne smeš k obhajilu pri maši? In danes je rekel mašnik Bog vas blagoslovi in naj vam odpusti izvirne grehe (ali nekaj takega, čistega konca nisem popolnoma asledila, ker so mi oči že zalivale solze). Skratka prejeti Kristusovo telo se ne sme, če je opravljena samo skupinska spoved. Za spoved nimam poguma, sram me je, zelo me je sram… Ne morem o tem spregovoriti… Hvala za odgovor! Vse dobro želim!

    Odgovori
    • Melita says:
      8. decembra, 2013 at 23:24

      Ne boj se. Bog te ima rad, tako kot si. Ponuja ti roko, da ti pomaga, da te odreši. Ti jo samo sprejmi. Sveta spoved te bo osvobodila. To je veliko darilo. Verjemi, da je duhovnik tam v službi Njega, ki je neskončno usmiljen. Človeško je, da ti je nerodno, a prosi Svetega Duha, da ti pomaga iti preko sebe. Ko enkrat pustiš, da se greh ubesedi, ti bo veliko lažje. Vsi smo grešni in zakramenti so zato, da nam pomagajo vstati in iti naprej. Bog te ima rad! Zaupaj!

      Odgovori
      • martina says:
        10. decembra, 2013 at 8:08

        Le pogumno, draga gospa. Melita vam je tako lepo povedala. Pridružujem se njenim besedam. Potrebujete le pogum in trdno odločitev za zvesto hojo za Njim. On vas čaka in vabi z darom Njegovega usmiljenja.

        Odgovori
    • Administrator says:
      10. decembra, 2013 at 9:19

      Draga ” Obsojenja vredna”

      Jn 8,1-11
      1 Jezus pa je krenil proti Oljski gori. 2 Zgodaj zjutraj se je spet napotil v tempelj. Vse ljudstvo je prihajalo k njemu, on pa je sédel in jih učil. 3 Pismouki in farizeji so tedaj pripeljali ženo, ki so jo zalotili pri prešuštvovanju. Postavili so jo v sredo 4 in mu rekli: »Učitelj, tole ženo smo zasačili v prešuštvovanju. 5 Mojzes nam je v postavi ukazal take kamnati. Kaj pa ti praviš?« 6 To so govorili, ker so ga preizkušali, da bi ga mogli tožiti. Jezus se je sklonil in s prstom pisal po tleh. 7 Ko pa so ga kar naprej spraševali, se je vzravnal in jim rekel: »Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.« 8 Nato se je spet sklonil in pisal po tleh. 9 Ko so to slišali, so drug za drugim odhajali, od najstarejših dalje. In ostal je sam in žena v sredi. 10 Jezus se je vzravnal in ji rekel: »Kje so, žena? Te ni nihče obsodil?« 11 Rekla je: »Nihče, Gospod.« In Jezus ji je dejal: »Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne gréši več!«

      Jezus nam v Svetem pismu lepo pove da jo ne obsoja. S tem ko jo ne obsoja ji odpušča grehe in njena duša je postala lepa in čista, ker je tudi ona spoznala pot brez greha.

      Vsakemu je teško iti v spovednico, vendar samo malo poguma je potrebno. Ko opraviš spoved, se nasmeješ kako malo je potrebno prestopiti tak prag svojega razmišljanja in odpora do spovedi. Lahko izbereš za prvič nek oddaljen kraj za spoved, naprimer romarski kraj (Brezje, Ptujsko goro, Sveto goro, …). Pred Božičem bodo bolj povdarili spoved po cerkvah in bodo prišli duhovniki iz drugih krajev. Vsekakor bo večja možnost spovedi s tujimi spovedniki….

      Vsi ki se srečujemo na tej internetni strani smo grešniki s takimi in drugačnimi grehi. Mi ti bomo pomagali z našimi molitvami in darovanji pri maši, da boš lažje opravila spoved.

      Uspelo ti bo, tudi nam uspeva se spovedovat in si želimo biti boljši in brez greha.

      Želimo ti mi vsi vse dobro in lep, lep Božič.

      Odgovori
    • Gregor Benedik-Ezekiel says:
      9. februarja, 2014 at 13:52

      Osredotoči se na srce in si zastavi vprašanje kaj je vzrok moje sovražnosti do sebe in sprejmi misel,da je vsak vreden vsega Božjega obilja,ni ti treba nikamor hoditi saj Bog je v srcu in ga loh imenuješ kakor želiš in ko boš začutila svoja bremena jih odpusti odpusti sebi,vedi brez občutka srca ne gre.Npr.Toliko časa si v svoji sobi zastavljaj vprašanje kaj je vzrok mojih neskladji da boš dobila odgovor in da boš loh odpustila. hvala Ezekiel

      Odgovori
  13. obupana says:
    8. novembra, 2013 at 21:59

    Pozdravljeni! Imam veliko vprašanj. Verujem v Boga, sem poročena,imam dva otroka.Rada bi živela tako, kot nas uči Bog. Ampak je zelo težko. Ob nedeljah in zapovedanih praznikih grem k sveti maši, tudi kdaj med tednom. Vsakih nekaj mesecev grem k spovedi. Svojega moža imam rada, vendar ga včasih tudi sovražim. Je to greh? Ko se napije in mi govori kako sem ničvredna,mi meče naprej mojo vero, takrat ga komaj prenašam. Tako hrepenim po zakonu, kjer bi se z možem skupaj molila in bi se razumela,ali, da bi vsaj meni pustil, da bi svobodno verovala. Ko sva se poročila, ni bil tako proti Cerkvi, kot je zdaj. Imava dva otroka, vendar zdaj uporabljam kontracepcijske tabletke. Tudi to je greh?Ali je to smrtni greh, ce uporabljas kondome ali kontracepcijske tabletke? Ali smem iti k svetem obhajilu? Ali je vecji greh ce uporabljam kontracepcijo, ali je se hujse, ce zapustim moža in probam ziveti sama v najetem stanovanju_ Otroka bi bila mogoče lahko ob vikendu vseeno pri meni..Prosim vas, ce mi lahko svetujete, kaj naj storim. Veliko molim, prosim Boga za pomoč…

    Odgovori
    • Administrator says:
      10. novembra, 2013 at 0:04

      Pozdravljena “obupana”,
      če veruješ v Boga je to že prva pot po kateri želiš hoditi. Tudi Jezusu ni bilo lahko sprejeti križ, vendar ga je rade volje sprejel in šel v trpljenje….
      Prati cunje je težko, vendar kakor mati in žena jih moraš oprati, tako je tudi s sprejetjem vsakdanjih križev. Vsak križ/trpljenje se da omilit oziroma osmislit in sprejet in gre lažje. Da si redna pri maši je to zelo dobro.

      Priporoča se mesečna spoved, oziroma lahko tudi večkrat na mesec. Ko človek čuti sovraštvo je znak za spoved. Sovraštvo je greh, saj je v nasprotju z ljubeznijo. Ljudje, ki živijo v grehu se zelo radi spotikajo ob vero, cerkev,… Tvoj mož bo začel verovat, ko se boš ti še bolj odprla Bogu in pri sebi uredila, da ga boš ljubila brezpogojno, mu izkazovala ljubezen ne glede na njegovo govorjenje, dejanja, obnašanje….

      V današnjem času se ženske ne zavedajo dvojnega zla, ki ga povzročajo kontracepcijske tablete. Prvo zlo je da ti poruši hormonski sistem v telesu in od tu en kup bolezni, lahko celo raka. Drugo zlo je da vse prav vse kontracepcijske tabletke, spirale in podobno ubijejo otroka. (več si preberi tu: http://www.zavod-zivim.si/)

      Kontracepcija, ki ubije otroka posledično nosi greh ( ko se semenčece in jajčece združita je to novo bitje – otrok in v tem trenutku mu Bog vdahne dušo) . Vsak umor otroka je greh. Od tu pa veliko žensk se ne zaveda, da je v grehu.

      Vsak greh pa je prepreka za nadaljnjo dobro/ljubezen. Če smo v grehu smo podvrženi še k nadaljnjemu večjemu grehu. Spoved pa je sredstvo za prekinitev in brisanje greha. Ker pa je človek podvržen k temu da rad nasede grehu/slabostim se mora zavestno odrekati grehu/slabemu. Dane so nam možnosti, da se izogibamo grehu tako da:
      – vsak dan molimo
      – vsak dan prebiramo Sveto pismo
      – redno hodimo k spovedi
      – redno hodimo k maši in prejemamo obhajilo….

      Ko se dva poročita ( cerkveno) se zavezujeta, da bosta živela skupaj do konca… To potrdi tudi duhovnik pri obredu. Torej kar je Bog združil ni razdružljivo.

      Velikokrat se ne zavedamo, da si nismo sami izbrali partnerja za življenje, ampak nam je bil podarjen (Bog nam ga je podaril). Vendar smo ljudje tako slabotni, da polomimo kar smo obljubili in kar smo si želeli v dobrem….

      Izberi Boga in ljubezen skupaj z vsakdanjo molitvijo, premišljevanjem iz Svetega pisma, rednim obiskovanjem maše, obhajilom in spovedjo. Razcvetela se boš kakor lepa bela rožica, ki bo napolnjevala z vonjem in lepoto vso svojo okolico…

      Želim ti vse dobro, naj te Bog obilno blagoslovi

      Odgovori
      • obupana says:
        10. novembra, 2013 at 8:23

        Hvala za odgovor.Delam priblizno tako, ampak je vse samo se huje. Ali bi bilo bolje, ce bi se otrok rodil v sovraštvo? Ko jemljes kontracepcijske tabletke, se semencece sploh ne more oploditi z jajcecem, ker jajcece sploh ne dozori, tako da Bog sigurno ne more vdihniti duše necemu, kar ne obstaja. Ne vem kaj storiti!!?!lp

        Odgovori
      • obupana says:
        10. novembra, 2013 at 8:33

        ps
        Rada bi povedala, da uporaba kontracepcijskih tablet je greh, vendar morda ni smrtni greh, saj ne gre za umor, oziroma splav,za kar pravi nas duhovnik, da je posledica izobcenje iz cerkve. Ker pa preprecijo, da bi zivljenje sploh nastalo, pa je greh, ki se ga morda lahko izpovemo pri svojem duhovniku. Vendar ali se lahko spovem tega greha, ce pa vem, da bom verjetno se naprej delala isto, ker ne vidim druge resitve?

        Odgovori
        • Administrator says:
          10. novembra, 2013 at 22:05

          Čeprav ni naša stran namenjena temu, ti moram odkrito povedat, da so kontracepcijske tabletke abortivne (povzročajo splav). Njihovo delovanje leta nazaj je segalo na področje preprečevanja zanositve oziroma nezmožnosti spojitve semenčeca in jajčeca. Danes je to še korak naprej in vse kontracepcijske so abortivne. Zakaj, ker farmacevtska industrija si ne dovoli, da bi prišlo pri že oplojenih zarodkov, do ugnezditve v maternico….

          Raziskuj naprej v tej smeri. Poglej svoje tabletke na internetu kaj piše o njih. Farmacevtska industrija ne govori o tem na glas. Vendar zdravniki vejo kako delujejo te tablete in kakšni so stranski učinki… Pozanimaj se zakaj cepijo punce pri 11 letih zaradi materničnega vrata in raka…. (razlog so kontracepcijske tabletke)

          Izberi naravno metodo zaščite pouči se o njej…

          Dokler se lahko spoveduješ svojih grehov je kakor bi se umivala. Človek ima možnost se umazat, včasih gre v to zavestno, vendar vedno je čistilo, zato ga uporabljamo.

          Vedno je rešitev. Prosi Boga za rešitev, prosi ga z vsem srcem. Obrni se že na zgoraj navedeni naslov, saj imajo izkušnje v tej smeri. Imeti več otrok je tudi rešitev, saj lahko z vsem srcem izročiš otroka Bogu za njegove načrte in ga vzgajaš za Božji načrt…

          Bog te obilno blagoslovi

          Odgovori
  14. Njegova hči says:
    17. oktobra, 2013 at 9:27

    ne več kam naj se še obrnem, molim, prosim, se zahvaljujem, zame molite tukaj in molijo tudi drugi, redno prejemam zakramente, trudim se opravljati dobra dela po svojih zmožnostih, nikomur ne želim nič hudega, molim za vse ljudi, za vse potrebe, a meni se zdi, kot da se je ves svet obrnil proti meni, nek notranji glas mi ves čas govori, naj z nikomer ne govorim, da pač ne smem … ne vem, ali je to Njegov glas ali glas skušnjavca-ne morem prepoznati in zato mi je še toliko bolj težko, začelo me je izdajati lastno telo (začela sem gristi nohte, česar nikoli v življenju nisem počela …) trpim zaradi misli, ki se porajajo v moji glavi in tako zdaj ždim v svojem svetu, s svojimi mislimi, ki ne prinašajo nič lepega; prijatelji pa, kot, da so se “pogreznili”, nikjer jih ne srečam, da bi jih poklicala, mi notranji glas tega ne dovoljuje .. da sem se oglasila tukaj, je dal povod moj oče, ki mi je pred kratkim dejal: “moj otrok si, zato ti lahko nekaj povem .. “”vera, pa to..to ni “nič”, to je “lari fari”, sicer nimam nič proti, če si ti in tvoja družina “verna malo bolj od ostalih v naši žlahti ..”, to ni “nič”, tako so nas le učili, da boš vedela to je “lari fari” , Boga ni … v praksi to ni nič, ker so nas tako učili, svojim vnukom to ne morem tako povedati, tebi pa lahko, ker si moj otrok!!”” – meni je dobesedno vzelo glas, kar se mi od takrat pozna na tonu glasu, to me je zelo prizadelo. Če vero prejmemo po veri staršev … če jo je Bog kot zastonjski dar dal vsem, kdo in kaj sem torej jaz, da zviška gledam na te, ki po moje “verujejo manj”?? Ves čas, ko mi je govoril, sem klicala Svetega Duha! Po nekaj dneh sem o tem pogovoru povedala svojem možu. Rekel mi je, da se bo o tem, če Bog je, pogovoril z njim, prosila sem ga naj tega ne stori, naj zanj le moli, obljubil mi je, da bo upošteval to mojo željo.
    Vse bolj se mi zdi, da me je zajel val skušnjavca in me napada kjer je le mogoče … oprostite, morala sem dati ven, ker me “duši”, upam, da bom kdaj lažje dihala … prosim, molite zame in hvala Vam, ker ste si vzeli čas, da ste prebrali o moji “zmedi”.

    Odgovori
    • Joze says:
      17. oktobra, 2013 at 15:41

      Nisi edina, tudi jaz cutim podobno. Toliko je vprasanj zakaj….. vcasih komaj cakam da se srecam z Njim da se pogovoriva na 4 oci

      Odgovori
      • Miro says:
        18. oktobra, 2013 at 21:05

        MOLIMO K SVETEMU DUHU IN ODGOVORE NA VPRAŠANJA, KI NAS VZNEMIRJAJO, IŠČIMO PREDVSEM V BOŽJI BESEDI! (nekateri pomembnejši odlomki Svetega pisma, vir: Zakladi Svetega pisma)

        Vse Pismo je navdihnjeno od Boga
        in koristno za poučevanje,
        svarjenje, za poboljševanje
        in vzgojo v pravičnosti,
        da bi bil Božji človek popoln
        in pripravljen za vsako dobro delo.
        (2 Tim 3,16-17)

        Božja beseda je živa in dejavna,
        ostrejša kakor vsak dvorezen meč
        in zareže do ločitve duše in duha,
        sklepov in mozga
        ter presoja vzgibe in misli srca.
        (Heb 4,12)

        Blagor tistim, ki Božjo besedo poslušajo
        in se po njej ravnajo.
        (Lk 11,28)

        Kdor mene zaničuje in ne sprejema mojih besed,
        ima nad seboj sodnika;
        beseda, ki sem jo govoril,
        ta ga bo sodila poslednji dan.
        (Jn 12,48)

        Besedo, ki ste jo slišali in sprejeli od nas,
        ste sprejeli ne kot človeško besedo,
        ampak, kar resnično je, kot Božjo besedo,
        ki tudi deluje v vas, kateri verujete.
        (1 Tes 2,13)

        Pazite vendar, kako poslušate!
        Kdor namreč ima, se mu bo dalo,
        in kdor nima, se mu bo vzelo tudi to,
        kar se mu zdi, da ima.
        (Lk 8,18)

        Ostani pri tem, česar si se naučil in v veri sprejel,
        ker veš od koga si se naučil.
        Poznaš Sveto pismo
        in to ti more po veri v Jezusa Kristusa
        dati modrost, ki pelje v rešitev.
        (2 Tim 3,14-15)

        Vstopite skozi ozka vrata,
        kajti široka so vrata in prostorna je pot,
        ki vodi v pogubo, in veliko jih je,
        ki vstopajo po njej.
        Kako ozka so vrata in kako tesna je pot,
        ki vodi v življenje, in malo jih je,
        ki jo najdejo.
        (Mt 7,13-14)

        Trezni bodite in budni!
        Vaš nasprotnik hudič hodi okrog
        kakor rjoveč lev
        in išče, koga bi požrl.
        Uprite se mu, trdni v veri.
        (1 Pt 5,8-9)

        Gospod namreč zna pobožne rešiti iz preizkušnje.
        (2 Pt 2,9)

        Nihče, ki je preizkušan,
        naj ne govori: Bog me skuša.
        Boga namreč zlo ne more skušati
        in sam ne skuša nikogar.
        Vsakogar skuša njegovo lastno poželenje,
        ki ga vleče in zavaja.
        (Jak 1,13-14)

        Uprite se hudiču in bo od vas pobegnil.
        (Jak 4,7)

        Gospod vas more varovati pred padcem
        ter vas brez madeža
        postaviti pred svoje veličastvo.
        (Jud 1,24)

        Kdor pa bo vztrajal do konca, bo rešen.
        (Mt 24,13)

        Oklepajmo se neomajne izpovedi upanja,
        ker je on, ki je dal obljubo, vreden zaupanja.
        (Heb 10,23)

        Ne zavržite torej svoje zaupnosti,
        ki jo čaka veliko plačilo.
        (Heb 10,35)

        Bodi zvest vse do smrti
        in dal ti bom venec življenja.
        (Raz 2,10)

        Glej, pred tabo sem na stežaj odprl vrata,
        ki jih nihče ne bo mogel zapreti.
        Čeprav imaš majhno moč,
        si vendar ohranil mojo besedo
        in nisi zatajil mojega imena.
        (Raz 3,8)

        Trdno drži, kar imaš, da ti nihče ne odvzame venca.
        (Raz 3,11)

        Gospa, v tem primeru bi vam priporočil (to seveda velja tudi zame in za vse, ki se trudimo hoditi za Gospodom), da vztrajate na poti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka, redno premišljujete Božjo besedo, redno molite rožni venec (tudi za spreobrnjenje vašega očeta), še naprej prejemate sv. zakramente itd.

        V težavah se ne zapirajmo vase, temveč na široko odpirajmo srce Gospodu Jezusu, ki nas močno ljubi ter opravljajmo dela ljubezni in usmiljenja v odnosu do sočloveka! Vsak dan si poiščimo nekaj, s čimer bomo razveselili bližnjega in mu polepšali dan. Po Gospodovi besedi namreč vemo, da vse kar storimo bližnjemu, storimo tudi Gospodu Jezusu.

        Bog vas blagoslovi v moči Svetega Duha in vam na poti vere, upanja in ljubezni podari globok notranji mir!

        Odgovori
    • Nina says:
      3. novembra, 2013 at 15:32

      Zakaj nas Bog preizkuša? Zakaj dopušča, da trpimo?

      Odgovori
      • Administrator says:
        3. novembra, 2013 at 20:51

        Iz Kompendija (Katekizma katoliške cerkve) http://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html
        preberemo sledeče:

        314. Kakšen pomen ima Jezusovo sočutje z bolniki?

        1503-1505

        Jezusovo sočutje z bolniki in njegova številna ozdravljenja bolnikov so razločno znamenje, da je z njim prišlo božje kraljestvo in zato zmaga nad grehom, trpljenjem in smrtjo. S svojim trpljenjem in smrtjo je dal Jezus trpljenju nov smisel: če je zedinjeno z njegovim trpljenjem, more postati sredstvo očiščenja in odrešenja za nas in za druge.

        …………………………………………………
        Če poskusim malo na glas razmišljat:
        Vsak kdor okusi trpljenje in ga združi z Jezusovim trpljenjem zmaguje. Iz vsakega trpljenja se človek nekaj nauči, predvsem pa dozori. Vsaka preizkušnja nas utrjuje in naredi boljše. Kdor pa ne sprejema trpljenja ga naredi še slabšega. Bog ne preizkuša ljudi, ker Bog je ljubezen. Dopuščeno pa je satanu in hudobnim duhovom, da nas preizkušajo. V tej bitki se moramo odločit koga bomo klicali na pomoč, h komu se bomo obrnili.

        Znana je zadeva, da pri umiranju ali pri hudih boleznih se dobro vidi ali Boga kliče na pomoč ali ga preklinja. To pove kje je naše srce, pri Bogu ali proč od Boga. Bog vse ljudi ljubi in jim želi vse, vse dobro, vendar ne more človek priti k Bogu v raj, če si ga ne želi in ni pripravljen. Vsakemu je puščena svobodna volja za odločitev.

        Nekaterim je dana neka preizkušnja, ker so dovolj močni da jo prenesejo in pomagajo pri so-odreševanju. Tipični primer so bili mučenci. Duhovnik sveti Maksimilijan Kolbe se je prostovoljno javil za smrt v zamenjavo, da so pustili pri življenju so-ujetnika v taborišču….

        Odgovori
    • nevenka says:
      7. decembra, 2013 at 21:43

      Draga “obupana”
      Upanje je tisto, ki nikoli ne umre. Vedno moramo upati in zaupati v Božji poseg ob času, ki ga samo Bog pozna. Na nas je, da vztrajamo na poti svetosti, torej na poti, da se trudimo živeti 10 Božjih zapovedi. Res, kot starejša žena lahko rečem, da smo imeli težje situacije, ker nismo poznali naravnih metod urejevanja rojstev. Danes je to zelo raziskano in dostopno vsem zakoncem. Razumem te popolnoma, da je težko, ko imaš opravka z alkoholikom, ker sem šla sama skozi to kalvarijo. Posvetuj se, mogoče pa je kdo, ki bi s tvojim možem govoril o tem njegovem problemu. Mnogo je možnosti za zdravljenje, od anonimnih alkoholikov do bolnišničnega zdravljenja. Ko so pod vplivom alkohola je alkohol tisti, ki usmerja njihove misli, besede in dejanja in žal znajo biti tudi grobi.
      Da bi tvoja duša ne ostala v tistem “občutku sovraštva” pa stori vse, da mu lahko sproti odpustiš. Ko se sovraštvo naseli v dušo živiš pekel na zemlji. Sama sem dopustila, da je duh sovraštva prišel vame in trpljenje je bilo še večje od prejšnjega in veliko sem morala premoliti, da me je Jezus osvobodil.
      Potrudi se, da bi moža pripravila na zdravljenje in poskrbi, da bi otroci nosili čimmanj posledic te situacije.
      Ljubezen je da odpuščaš, ljubezen je da iščeš pomoč, ljubezen je, da poskrbiš za otroke in ljubezen je tudi, da ohraniš tvoje materinsko dostojanstvo in dostojanstvo žene. IŠČITE IN BOSTE NAŠLI, TRKAJTE IN SE VAM BO ODPRLO. BOG NAS NIKOLI NE PUSTI SAME IN ČETUDI MOŽ NE BI SPREJEL ZDRAVLJENJA BOŠ NAŠLA POMOČ KAKO REŠITI OTROKE IN SEBE.
      ZAKONSKA ZVEZA SKLENJENA PRED BOGOM JE SVETA IN NEDOTAKLJIVA IN SI REČEM, MOJ MOŽ SE BO PA PO TEJ ZVEZI REŠIL POGUBLJENJA.

      Odgovori
    • nevenka says:
      7. decembra, 2013 at 21:59

      Draga “njegova hči”
      Nismo še ozdravljeni vseh notranjih ran, zato se kaj rado zgodi, da se zapremo vase in da dovolimo, da na nas pritiska skušnjavec s prisilnimi mislimi ali glasovi.
      Ko sem doživljala tako notranjo zmedo in napad samomorilnih misli mi je duhovnik dejal:
      Vzemi rožni venec in moli za vsako jagodo JEZUS HVALA TI ZA ŽIVLJENJE. Moli tako dolgo, dokler ne boš začutila, da si svobodna. To sem storila in je delovalo. Zelo, zelo dolgo sem se zahvaljevala Jezusu za življenje in med to molitvijo tudi zaspala. Prebudila sem se svobodna. Misli ni bilo več. Še so se kasneje kdaj pojavile, pa sem jih takoj odpodila z zahvaljevanjem.
      Vsak imamo svobodno voljo, tudi naši najbližji in najdražji. Lahko molimo zanje po Mariji, da jim ona izprosi pri Sinu spreobrnjenje. Nismo vedno uslišani takoj ali kmalu, je pa molitev, ki je vedno uslišana, ker je Bogu vsaka duša dragocena.
      Sveta spoved je izvir odpuščanja, ozdravljenja in osvobojenja. Če je potrebno gremo tudi vsak teden.

      Odgovori
  15. žena says:
    10. oktobra, 2013 at 10:01

    rada bi opravila iskreno in temeljito sveto spoved, k zakramentu sprave sicer dokaj redno pristopam, vendar se mi zdi da to ni to – ne morem in ne morem se popolnoma odpreti kot bi želela, besede preprosto ne gredo z jezika, rada bi “vrgla” vse ven, pa ne gre,
    čeprav imam odličnega rednega spovednika (naj mu o tej svoji stiski povem)?, prosim za nasvet. Bog povrni.

    Odgovori
    • Administrator says:
      10. oktobra, 2013 at 20:33

      Pozdravljena,
      iskren pogovor z spovednikom je zelo, zelo velikega pomena. Zato ne boj se draga” žena”.
      Za dobro spoved je zelo, zelo modro si vzet listek in si zapisovat svoje grehe nekaj dni. Torej če ti pride pri premišljevanju katerikoli greh, ki misliš da se ga nisi še izpovedala ga zapiši. Spovedniku preberi vse svoje grehe in iskreno si želi, da ne želiš tega ponavljat. Želi si da si s tem opravila za vedno.

      Še ta stavek iz Svetega pisma:
      Jn 8,11 In Jezus ji je dejal: »Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne gréši več!«

      Odgovori
      • žena says:
        11. oktobra, 2013 at 7:38

        iskrena hvala za vse besede, ki mi vlivajo upanja, iz srca prosim molite zame, da bom zmogla narediti kot mi naročate, Bog Vas blagoslovi.

        Odgovori
  16. Miro says:
    6. oktobra, 2013 at 13:48

    VAŠE SRCE JE KOT ČUDOVIT CVET, KO PA PRIDE GREH, CVET UVENE

    Kaj je sveta spoved? Da bi se lahko bolj približali tej veliki skrivnosti Božjega usmiljenja, vam ponovno posredujem besede življenja iz pričevanja vidkinje Marije Pavlovič. Navedene so v knjigi dr. Slavka Barbarića “Daj mi svoje ranjeno srce”, ki na zanimiv način govori o zakramentu sprave ali sv. spovedi.

    “Med molitvijo sem kot podobo trikrat videla cvet. Prvikrat je bil čudovit, svež, živih barv. Veselila sem se. Potem sem videla ta cvet zaprt, uvenel, izgubil je lepoto. Užalostila sem se. Tedaj sem zagledala kapljico vode, ki je padala na uveneli cvet, in odprl se je. Ponovno sem ga zagledala v vsej njegovi svežini in lepoti. Poskušala sem dojeti, kaj naj bi ta podoba pomenila zame, a nisem mogla. Zato sem se odločila vprašati Marijo med prikazovanjem. Rekla sem ji: “Gospa moja, kaj pomeni tisto, kar sem videla med molitvijo?” Marija se je nasmehnila in rekla: “Vaše srce je kot cvet. Vsako srce je čudovito, polno lepote. Toda ko pride greh, cvet uvene, lepota izgine. Tista kapljica, ki je padla na cvet in ga oživila, je podoba spovedi. Kadar ste v grehu, si sami ne morete pomagati, ampak mora priti pomoč od zunaj.”

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

    Odgovori
    • Alpe says:
      6. oktobra, 2013 at 22:38

      Sigurno, da more priti pomoč od zunaj, kajti Satan ima proti človeku strašansko moč, tudi spovednik je samo človek, zato ti morajo pomoč nuditi višje sile, katerih se Satan boji, da ti pa take sile priskočijo na pomoč pa je potrebna iskrena molitev.

      In kadar molite, ne bodite kakor hinavci; ti namreč
      radi molijo stoje po shodnicah in uličnih vogalih, da se
      pokažejo ljudem. Resnično, povem vam, prejeli so
      svoje plačilo. Kadar pa ti moliš, pojdi v svojo sobo,
      zapri vrata in moli k svojemu Očetu na skrivnem. In
      tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil.

      Molitev = Rešitev
      Alpe

      Odgovori
      • Miro says:
        7. oktobra, 2013 at 16:33

        POGOJI ZA DOBRO OPRAVLJENO SPOVED

        Molitev je vsekakor prvi in nujni korak v življenju kristjana, ki po božji milosti čuti potrebo, da opravi sv. spoved. V molitvi se priporočimo Devici Mariji in Svetemu Duhu, da bi z božjo pomočjo lahko opravili dobro sv. spoved. Naslednji koraki so še: dobro si izprašam vest, grehe iskreno priznam spovedniku, obudim iskreno kesanje svojih grehov, naredim trden sklep o poboljšanju ter opravim naloženo pokoro. Tudi za sveto spoved je izjemno pomembno vse tisto, kar nas uči Gospod Jezus – torej celota njegovega učenja in ne samo posamezni odlomki. Da nam bo Usmiljeni Bog odpustil po zakramentu sv. spovedi, je zelo pomembno, da si tudi sami prizadevamo za uresničevanje Božje besede: “Bodite usmiljeni, kakor je tudi vaš Oče usmiljen! Ne sodite in ne boste sojeni. Ne obsojajte in ne boste obsojeni. Odpuščajte in vam bo odpuščeno” (Lk 6, 36-37).

        Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

        Odgovori
        • Alpe says:
          7. oktobra, 2013 at 19:23

          Bog vse vidi in vse ve, hoče samo to, da si sami priznamo greh in tega ne počnemo več. S tem ko bi vključili v to še drugega človeka, bi mu naložili samo breme, tega pa Bog noče. Da pa upustimo določen greh, pa moramo vase priklicati sveti duh, ko nas zapolni ni več prostora za hudičke in tako ozdravimo. Zato pa pišem, da je treba moliti tako, da mislimo kaj molimo, da si probamo razložiti besede, stavke molitve. V sv.pismu točno piše, da Bog ne gleda na našo zunanjost temveč na naša čustva in misli. Oče naš je sploh edina prava molitev in o tem bi morali razmišljati. Jezus ni rekel vi molite kakor je ta molitev ali molite podobno kot ta molitev, pisano je, da je rekel, vi takole molite.

          Odgovori
          • Miro says:
            7. oktobra, 2013 at 20:59

            Tudi sam priporočam, da več razmišljamo o molitvi Oče naš, ki nas jo je naučil Gospod Jezus in je edinstven vzor za vse druge naše molitve. Če kdo želi, si lahko več o tem, kaj vse obsega ta molitev, prebere v Kompendiju KKC (glej moje sporočilo – 25.9. v rubriki Prosim za molitev).

            Kar pa se tiče sv. spovedi, je prav tako še veliko nevednosti. Zato ponovno priporočam, da se vsak dan poglabljamo v premišljevanje Svetega pisma, pa tudi v Kompendij KKC, če želimo dobiti celovitejši vpogled, kaj pomeni milost odpuščanja naših grehov, ki nam jo pri sv. spovedi podarja naš Odrešenik – Gospod Jezus Kristus. Vendar tu navajam le en del Kompendija KKC, celotno verzijo pa si na na tej spletni strani lahko ogledate v
            rubriki Kompendij (glej zgoraj v desnem kotu).

            ZAKRAMENT POKORE IN SPRAVE

            296. Kako se imenuje ta zakrament?

            Imenuje se zakrament pokore, sprave, odpuščanja, spovedi, spreobrnjenja.

            297. Zakaj obstaja zakrament sprave po krstu?

            Novo življenje milosti, prejeto pri krstu, ni zatrlo slabotnosti človeške narave, tudi ne nagnjenja h grehu (se pravi poželjivosti). Zato je Kristus ustanovil ta zakrament za spreobrnjenje krščenih, ki so se z grehom oddaljili od njega.

            298. Kdaj je bil ustanovljen ta zakrament?

            Vstali Gospod je postavil ta zakrament, ko se je na velikonočni večer prikazal svojim učencem in jim rekel: “Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani” (Jn 20,22-23).

            299. Ali krščeni potrebujejo spreobrnjenje?

            Kristusov klic k spreobrnjenju še naprej odmeva v življenju krščenih. Spreobrnjenje je nenehna naloga za vso Cerkev, ki je sveta, a ima v svoji sredi grešnike.

            300. Kaj je notranja pokora?

            Notranja pokora je vzgib “strtega srca” (Ps 51,19), ki ga božja milost nagiba k temu, da odgovori na usmiljeno ljubezen Boga. Vključuje žalost ter odpor do storjenih grehov in trden sklep v prihodnje nič več ne grešiti, in zaupanje v božjo pomoč. Hrani se z upanjem na božje usmiljenje.

            301. V kakšnih oblikah se izraža pokora v krščanskem življenju?

            Pokora se izraža na zelo različne načine, zlasti s postom, z molitvijo in miloščino. Kristjan more te in mnoge druge oblike spokornosti uresničevati v vsakdanjem življenju, zlasti v postnem času in v petek, na dan pokore.

            302. Katere so bistvene prvine zakramenta sprave?

            Bistveni sta dve prvini: dejanje človeka, ki se spreobrne po delovanju Svetega Duha, in odveza duhovnika, ki v Kristusovem imenu podeli odpuščanje in določi način zadoščevanja.

            303. Katera so spokornikova dejanja?

            Spokornikova dejanja so: skrbno spraševanje vesti; kesanje, ki je popolno, kadar izvira iz ljubezni do Boga, in nepopolno, če temelji na drugih nagibih, ter vključuje sklep, nič več ne grešiti; izpoved, ki obstaja v priznanju grehov pred duhovnikom; zadoščevanje ali pokora, ki jo spovednik naloži spokorniku, da popravi škodo, katero je povzročil greh.

            304. Katerih grehov se je treba spovedati?

            Spovedati se je treba vseh še ne spovedanih velikih grehov, katerih se človek spomni po skrbnem spraševanju vesti. Spoved velikih grehov je edina redna pot, da dosežemo odpuščanje.

            305. Kdaj smo se dolžni spovedati velikih grehov?

            Vsak vernik, ki je prišel v leta razločevanja, se je dolžan spovedati svojih velikih grehov vsaj enkrat v letu, in prav gotovo pred prejemom svetega obhajila.

            306. Zakaj se je mogoče pri zakramentalni spovedi spovedati tudi malih grehov?

            Cerkev živo priporoča spoved malih grehov, tudi če ni nujna v strogem smislu. Spoved malih grehov nam pomaga pravilno oblikovati vest, se bojevati zoper zla nagnjenja, se dati Kristusu, da nas ozdravi, in napredovati v življenju Duha.

            307. Kdo je delivec tega zakramenta?

            Kristus je zaupal službo sprave svojim apostolom in njihovim naslednikom škofom, kakor tudi njihovim sodelavcem duhovnikom, ki postanejo zato orodje božjega usmiljenja in pravičnosti. Oblast opuščati grehe izvršujejo v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.

            308. Komu je pridržana odveza nekaterih grehov?

            Odveza za nekatere posebno velike grehe (kakor tudi za tiste, ki nakopljejo kazen izobčenja) je pridržana apostolskemu sedežu ali krajevnemu škofu ali od njiju pooblaščenim duhovnikom. V smrtni nevarnosti pa more vsak duhovnik odvezati od vsakega greha in od vsakega izobčenja.

            309. Ali je spovednik dolžan držati spovedno tajnost?

            Spričo kočljivosti in veličine te službe ter spričo ljudem dolžnega spoštovanja je vsak spovednik brez izjeme in pod zelo strogimi kaznimi dolžan ohranjati zakramentalni pečat, to je popolno tajnost glede grehov, za katere je zvedel v spovednici. /V slovenščini govorimo o “spovedni molčečnosti” – op. A. Strle, v: KKC 1467/.

            310. Katere učinke ima ta zakrament?

            Učinki zakramenta pokore so: sprava z Bogom in torej odpuščanje grehov; sprava s Cerkvijo; ponovna pridobitev stanja milosti, če je bilo izgubljeno; odpustitev večne kazni, nakopane s smrtnim grehom, ter vsaj delna odpustitev časnih kazni za greh; mir in vedrost vesti ter duhovna tolažba; povečanje duhovnih moči za krščanski boj.

            311. Ali je mogoče ta zakrament v nekaterih primerih obhajati s splošno spovedjo in skupno odvezo?

            V primerih velike potrebe (recimo v grozeči smrtni nevarnosti) se je mogoče zateči k skupnostnemu obhajanju sprave s splošnim priznanjem grehov in s skupno odvezo. Pri tem je treba upoštevati navodila Cerkve; spokorniki pa morajo imeti namen, da se bodo v zahtevanem času spovedali v posamični spovedi velikih grehov.

            Sicer pa zelo priporočam, da vsak dan poleg najodličnejše molitve Oče naš, ki je sicer že vključena v odlično molitev Rožnega venca, molimo tudi: Pridi, pridi Sveti Duh.

            Rožnovenska Mati Božja, prosi za nas!

  17. Gešnica says:
    4. oktobra, 2013 at 22:18

    Zbegana sem, ne najdem rešitve vedno globje tonem, bojim se, da bi pristala v peklu ali vicah, ne želim tja… Želim tja, ker je Moj BOg, Oče in Njegov Sin Jezus Kristus, Njegova Mati Marija, ki je od Svetega Duha spočela; ne pozabim na Joževa, angele in nadangele. Mi prosim lahko kdo pove, kje bi dobila/kupila Rožni venec, imamo ga doma, a želim blagoslovljenega. Želim vedeti kako naj pridem na pravo pot, molim Rožni venec Božjega Usmiljenja, zraven pa vseeno po tem delam grehe???? Zakaj? Čemu? Prosim Vas, ki veste odgovore kaj naj naredim poleg molitev? Hvala! Spovedi me je sram, ne zmorem… Sram me je. Je kje oltar, da bogu sama vse predam? Hvala. Bog, Jezus, Marija, angeli in nadangeli, prosim bodite z mano, tako zelo težko mi je!

    Odgovori
    • Alpe says:
      5. oktobra, 2013 at 10:14

      Pekel ni kraj grešnica, pekel je stanje duha. Očitno ti pekel že doživljaš. Ne verjemi, da iz pekla ni poti, je pot in to je Kristus. Kaj ti hočem povedati? Verjeti moraš samo Kristusu, Kristus je pa duh, pokliči ga v molitvi, da pride vate, da poleg tebe v tvojem telesu prebiva še on, preberi kakšno knjigo in probaj dojeti, kaj je govoril Jezus iz Nazareta v katerem je bil Kristus. Moli in kliči dobre duhove, da ti pomagajo, da te zapolnijo, kajti pekel ti povzročajo zlobni duhovi, hudički. Ko bodo prišli vate dobri duhovi se bodo zlobci odstranili, ker neprenesejo svetlobe. Moli in se reši.

      Naj te objame Kristus najčistejša ljubezen.

      Molitev je rešitev
      Alpe

      Odgovori
      • Magdalena says:
        5. oktobra, 2013 at 10:37

        Draga Grašnica!

        Vem, iz lastnih izkušenj, da te bo rešila samo iskrena spoved. Praviš, da te je sram. Kako to, saj v spovednici za župnikom stoji sam Jezus-Bog in čaka na tvoje kesanje. Praviš, če je kje kakšen oltar, da bi izročila vse Bogu. Pred oltarjem bi mu lahko vse izročila in ne bi bilo sramu, v spovednici te je pa sram. Premagaj ta sram in videla boš kakšno breme ti bo odvzeto po res iskreni spovedi. Lahka boš kot milni mehurček in boš imela občutek, da kar lebdiš v zraku. Tvoje srce bo napolnjevala neizmerna sreča in ljubezen, takšno moč dobiš pri tem zakramentu. Govorim iz lastnih izkušenj, zato pristopam k sveti spovedi vsak mesec za prvi petek in se zahvaljujem Gospodu za ta neizmerni zakrament.
        V molitvi se te bom spominjala in prosila Gospoda, naj ti da moči, da boš čim prej opravila dobro spved.
        Bog s teboj in z vsemi, ki se srečujemo na tej spletni strani.

        Odgovori
        • Miro says:
          5. oktobra, 2013 at 17:26

          Molitev je rešitev, kadar se ne opira zgolj na človekova lastna prizadevanja (osebna molitev je v življenju kristjana sicer zelo pomembna), ampak se odpira tudi zakramentom, v tem primeru sveti spovedi. Tak je tudi odličen odgovor in nasvet, ki ga je zapisala Magdalena. Hvala Bogu in njej za njeno pričevanje iz osebnih življenjskih izkušenj. Prosim, pridružimo se Magdaleni in skupaj molimo za omenjeni namen!

          Spoved je čudovit dar Božjega usmiljenja, ki ga kristjani sodobnega časa še vse premalo cenimo, ker se preveč opiramo na svoje moči, na nekakšno samoodreševanje v duhu New Age-a. Naša pripravljenost je sicer zelo pomembna, vendar noben kristjan zgolj s svojimi močmi ne more narediti koraka v spovednico in se odpreti Božjemu usmiljenju. Za to je potrebna božja milost, ki si jo lahko izprosimo le v ponižni molitvi. To milost vsi močno potrebujemo, saj smo vsi grešniki, vsak človek na tem svetu.

          USMILJENI JEZUS: “Ko prihajaš k sveti spovedi, k izviru mojega usmiljenja, tedaj na tvojo dušo vedno priteče kri in voda, ki je privrela iz mojega Srca, in jo oplemeniti. Vsakokrat, ko prihajaš k sveti spovedi, se vsa potopi z velikim zaupanjem v moje usmiljenje, da bom lahko na tvojo dušo izlil obilje milosti. Ko prihajaš k spovedi, vedi, da jaz sam čakam nate v spovednici. Samo skrivam se za duhovnikom, vendar v duši sam delujem. Tu se beda duše srečuje z Božjim usmiljenjem. Povej ljudem, da iz tega izvira usmiljenja lahko zajemajo milosti samo s posodo zaupanja. Če bo njihovo zaupanje veliko, moja radodarnost ne bo imela meja. Potoki moje milosti preplavljajo ponižne duše. Ošabni so vedno v uboštvu in bedi, ker se moja milost od njih obrača k ponižnim” (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, 1602).

          Na drugem mestu pa USMILJENI JEZUS pravi: “Kakor se pripravljaš v moji navzočnosti, tako se tudi spoveduješ meni; skrit sem za duhovnikom. Nikoli ne premišljuj, kakšen je duhovnik, v katerem se skril, in tako se pri spovedi odpri, kakor da si pred menoj, in tvojo dušo bom napolnil s svojo svetlobo” (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, 1725).

          Osebi, ki se je podpisala kot Grešnica, tudi sam, ki sem prav tako grešnik, iskreno želim, da bi v besedah življenja iz Dnevnika sv. Favstine našla dovolj potrebne luči in moči za odločilni korak na poti odrešenja. Molimo, da bi se k sveti spovedi, kot kopeli pri studencu Božjega usmiljenja, zatekali vsaj enkrat na mesec.

          Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

          Odgovori
          • Alpe says:
            5. oktobra, 2013 at 18:13

            Prišel je čas, prišla je vodnarjeva doba in ljudje bodo bolj in bolj poduhovljeni, konec je skrivalnic cerkve, vse kar je zatajeno iz krogov cerkve v teh stoletjih bo ugledalo luč. Kako sem vesel, da sem našel tisto staro sveto pismo v stari zapuščeni hiši, da sem lahko ugledal vsaj delček tega, kar v standardnih prevodih svetega pisma ni, skratka je zbrisano prirejeno v njihovo korist. Zelo veliko pripadnikov cerkve je na las podobno Farizejem v času Jezusa iz Nazareta in ve se da so bili ravno Farizeji tisti, ki so najbolj zasluženi, da je bil Jezus križan. Miro ti verjameš cerkvi, hvala Bogu nas je dosti , ki verjamemo Kristusu.
            Miro, kaj je z reinkarnacijo? A mogoče cerkev ni to brisala? Pa še koliko drugih pomembnih zapisev.
            Verjetno boš ponovno posredoval in boste brisali moje objave.

            Molitev = Rešitev
            Alpe

  18. Neja says:
    26. septembra, 2013 at 23:47

    Pozdravljeni,

    v dar sem dobila ogromno knjig z duhovno literaturo; Moliti s svetim Frančiškom, Čudeži še še dogajajo, Popolna podaritev samega sebe Kristusu po Mariji, Duhovni realizem Male Terezije, Jezus te ljubi, V znamenju Svete Trojice, Od končnega k večnemu, Moje veselje se dviga k tebi, Sveta Klara Asiška, Duhovnikom Marijinim ljubljenim sinovom in še in še; podarila mi jih je oseba, ki je iskala notranji mir, sebe, da bi izbrisala bolečino, ker ji je to kot pravi uspelo – in tudi videti je tako, mi je vse to podarila; pogovarjali sva se samo vse skupaj 3h – imam slabo vest. Poleg vsega mi je podarila knjigo Čudodelna svetinja in obesek svetinje, ki ga je sama nosila podarila mi ga je naj ga nosim, ali lahko nosim to svetinjo, kljub temu, da je varovala njo; poleg tega mi je podarila tudi obesek iz katedrale nadangela sv.Mihaela in še en obesek.. Rada bi ga nosila, a ne vem ali ga lahko… Vse to mi je bilo podarjeno, tudi kopije od prenove v Sv. Duhu do Ozdravitev družinskega debla , molitve itd itd… Ne vem zbegana sem ali je prav, da sem vse to sprejela, brezplačno po 3h poznanstva… Oseba je topla, prijazna… Ima nek čar..Govorila mi je tudi o prenovi v Sv. Duhu? Kako točno to poteka, kam se prijavit, kaj storit. Hvala za odgovore, res sem veliko napisala, ampak sem zbegana… Hvala za odgovor. Vse dobro vam želim!

    Odgovori
    • Miro says:
      30. septembra, 2013 at 17:56

      Neja, v vašem srcu je (še) precej takih in drugačnih vtisov; rečeno v prispodobi: kot v kozarcu, kjer se še ni vse dobro posedlo; zato tudi ne veste dobro, česa bi se oprijela. Ne si preveč “belit glave”! V takem stanju je najboljše, da vztrajate v redni molitvi in v branju Božje besede. Držite se tudi sv. spovedi in sv. maše. Vsak dan se zjutraj priporočajte Svetemu Duhu in v pravem trenutku vam bo pokazal, kako in s čim naprej po poti vere. Samo priporočam, izbira in odločitev je seveda vaša! Molimo za vas, da bi vam Gospod Jezus pomagal odkriti tisto pot, ki vam bo v hoji za Njim prinesla trajno srečo!

      Odgovori
  19. minako says:
    28. avgusta, 2013 at 12:48

    Pozdravljeni! Ker se z mamo večkrat prepirava in bi jaz resnično rada izboljšala odnos do nje, da se ne bom tako hitro razburila in jo krivila za mojo žalost, kaj v tistem trenutku moliti? Resnično bi rada, da bi namesto jeze in grdih besed izbrala molitev in se tako pomirila. Ali naj molim z svojimi besedami?

    Odgovori
    • Miro says:
      27. septembra, 2013 at 16:51

      Če se npr. vname požar v dnevni sobi, je potrebno zelo hitro reagirati, in sicer pravilno, če ne bo škoda
      porazna. Nekaj podobnega se dogaja, ko nas bližnji razdraži, razjezi … in se vname silovit požar v naši duši.
      Če bomo napačno reagirali in bližnjemu podkurili z enako ali celo še z večjo mero jeze, bomo naredili veliko
      škodo, včasih tudi nepopravljivo. Le-ta bo konec koncev najbolj škodovala prav nam, če nepremišljenega
      ravnanja ne bomo obžalovali pred Bogom, če ne bomo odpuščali, če se ne bomo skušali spraviti z bližnjim.

      Kaj storiti? Potrebna je predvsem duhovna čuječnost misli in srca. Že ob prvem “požarčku” vam priporočam,
      da z vero in zaupanjem v srcu tiho izrekate kratke molitvene vzklike, na primer: Gospod Jezus, Ti si zdravilni
      studenec Božjega usmiljenja! Ali: Gospod Jezus, vse izročam v Tvoje roke! Ali: Ti si moj Bog in moje vse! Ali:
      Vse premorem v Tebi, ki mi daješ moč! Ali: Usmiljeni Jezus, pridi z močjo Svetega Duha in pomiri moje srce!
      Lahko pa odprete Sveto pismo in sami poiščete primerno misel, ki vas duhovno najbolj nagovarja. Koliko časa
      tako moliti? Dokler se jeza popolnoma ne ohladi!

      Minako, Bog vas blagoslovi v prizadevanju za ohranitev notranjega miru!

      Odgovori
      • Miro says:
        27. septembra, 2013 at 17:55

        Da ne bo nesporazuma, bi rad ponovno poudaril, da nam bodo molitveni vzkliki zanesljivo
        prinesli Božji blagoslov, če jih bomo izrekali z živo vero in trdnim zaupanjem v srcu, pa tudi
        z gorečo ljubeznijo, osredotočeno na Njega, od katerega prihaja vsak dober dar. Kdor bi se
        morda želel podrobneje seznaniti s tovrstnim načinom molitve, si lahko prebere knjigo z
        naslovom “Pripoved ruskega romarja” s spremno besedo p. Marka Rupnika. Tu je odlično
        predstavljena kratka Jezusova molitev: Gospod Jezus Kristus, Božji Sin, usmili se mene
        grešnika! Kot je med drugim zapisal p. Rupnik, gre za molitev Gospodovega imena, za vero
        v moč imena, ki je čez vsa imena, “da se v Jezusovem imenu pripogne vsako koleno bitij v
        nebesih, na zemlji in pod zemljo” (Flp 2,9-10).

        Naj Usmiljeni Bog obilno blagoslovi vse bralce te spletne strani, ki verujejo in zaupajo v
        moč imena Gospoda Jezusa Kristusa – našega Odrešenika in Zveličarja!

        Odgovori
        • minako says:
          30. septembra, 2013 at 10:17

          G. Miro hvala vam za odgovor, ki me je opogumil vztrajati v veri, tudi takrat ko te prizadenejo tisti, ki jih imaš najraje. Redno prebiram vaše prispevke in vam resnično iz srca želim vse dobro. Ta internetna stran je zame pravi BLAGOSLOV. Prosim samo še za molitev za jutršnji dan, ker je zame pomemben za nadaljno zaključitev študija.

          Odgovori
    • Tina says:
      25. februarja, 2014 at 18:27

      prosim te jezus in marija pomagaj ti da bi bili starši dobri znjo in sestra.

      Odgovori
  20. Miro says:
    30. julija, 2013 at 20:04

    KAKŠNE BODO MOJE, TVOJE ROKE, KO SE BOVA TISTI DAN ZNAŠLA PRED BOGOM?

    Francoski apostol gobavcev Raol Follereau je v svoji knjižici Ljubezen bo rešila svet zapisal, da se mu je sanjalo
    o nekem človeku, ki je prišel pred Gospodov sodni stol in dejal: “Moj Bog, spolnjeval sem tvoje zapovedi, storil
    nisem nič nečastnega, nisem bil hudoben in nevaren. Gospod, moje roke so čiste.” Bog mu odvrne: “Seveda,
    seveda so čiste, popolnoma čiste so, so pa tudi popolnoma prazne.”

    Ta primer v knjigi MISLI SRCA (priporočam v branje in premišljevanje) omenja tudi Silvester Čuk in na koncu
    zastavi naslednje vprašanje: “In kakšne bodo moje, tvoje roke, ko prideva pred Boga?

    Molimo: Gospod Jezus, prosim Te, da bi spoznal in v srcu začutil, da ni čistosti brez ljubezni, kakor tudi ni ljubezni
    brez čistosti. Prosim Te še za milost, da bi tudi dejansko zaživel v duhu svetega Evangelija.

    Odgovori
  21. Sonce says:
    12. julija, 2013 at 9:37

    Zanima me kako blagoslavljati hrano? Prosim, če lahko navedete kakšen primer.
    Jezus je blagoslovil hrano, zanima me kakšne besede je izrekel?

    Želim vam lep dan, Sonce.

    Odgovori
    • Administrator says:
      22. julija, 2013 at 21:29

      Malo bolj pozno, pa vendar nekaj primerov.

      primer: Dobri Bog blagoslovi to hrano, ki jo prejemamo. Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu kakor je bilo v začetku tako zdaj in vekomaj amen.

      primer: Gospod blagoslovi te jedi. V imenu Očeta in Sina in Svetega duha amen.

      Če imamo blagoslovljeno vodo, s to blagoslovljeno vodo poškropimo jedi ali hrano.

      Odgovori
  22. Miro says:
    12. junija, 2013 at 18:02

    KAJ NAM SPOROČAJO EVHARISTIČNI ČUDEŽI?

    Pričujejo nam predvsem o Kristusovi navzočnosti v evharistiji, da bi lažje verovali v to skrivnost, ki močno
    presega človekove sposobnosti dojemanja, razumevanja, spoznavanja … nevidnih “stvari”. Med evharističnimi
    čudeži, ki se dogajajo iz nedoumljive Božje ljubezni do grešnega človeka, tokrat posebej omenimo:

    EVHARISTIČNI ČUDEŽ V LUDBREGU

    “V mestecu LUDBREG, v kapeli grofov Batthyany na Hrvaškem, je leta 1411 med mašo duhovnik podvomil v
    resnično Jezusovo navzočnost pod podobama kruha in vina. Takoj po spremenjenju se je vino spremenilo v
    kri. Duhovnik je posodico s krvjo dal vzidati v glavni oltar in je šele pred svojo smrtjo razodel čudežni dogodek.
    Takoj so začeli prihajati številni romarji. Relikvija je bila pozneje nekaj let v Rimu. Papež Leon X. jo je večkrat
    v procesiji nosil po mestu. Leta 1513 je izdal posebno bulo, s katero je dovolil javno češčenje. Relikvijo so vrnili
    na Hrvaško. Posebna komisija, ki se je 1500 sestala v Ludbregu, je ugotovila, da se je v zvezi z relikvijo zgodilo
    več čudežnih ozdravljenj. Tisoči romarjev častijo še danes to dragoceno relikvijo v romarski cerkvi predragocene
    Krvi, ki je bila sezidana 1994. leta. Celotedensko češčenje imajo prvi teden v septembru in ga imenujejo Sveta
    Nedilja. Takrat nosijo čudežno relikvijo v slovesni procesiji. Popolnoma nepokvarjena kri je shranjena od leta
    1721 v posebno dragoceni monštranci augsburške šole, dar grofice Eleonore Batthyany-Strattman” (iz knjižice
    p. Antona Nadraha, Evharistični čudeži, Stična 2009).

    Več o evharističnih čudežih tudi na spletni strani:

    http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/84CB69663522F285C1257029002E8E11?OpenDocument

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

    Odgovori
  23. Miro says:
    8. junija, 2013 at 15:06

    KAJ POMENI POSVETITEV JEZUSOVEMU IN MARIJINEMU SRCU? ZAKAJ HKRATNA POSVETITEV
    OBEMA SRCEMA? KAJ, PA TUDI KOGA, S POSVETITVIJO MARIJI IZROČIMO JEZUSU?

    Odgovore na ta in druga podobna vprašanja si lahko poiščemo in preberemo na zanimivi in duhovno zelo bogati
    spletni strani:

    http://www.sticna.com/

    Odgovori
  24. Miro says:
    6. junija, 2013 at 19:37

    ZAKAJ LJUDJE MARSIKDAJ NE MOREMO PREPOZNATI NITI NAJBOLJ PREPROSTIH NAUKOV BOŽJE BESEDE IN NE UVIDIMO, DA PRINAŠAJO TISTO SREČO, KI NIKOLI NE MINE?

    Kako je mogoče, da mnogi ljudje tudi po več kot dva tisoč letih krščanstva, po tolikih stoletjih romanja Cerkve, po številnih pričevanjih apostolov, svetnikov, mučencev …, po številnih prikazovanjih Device Marije, čudežih … tudi v današnjem času še vedno umirajo žejni in lačni v neposredni bližini odrešenjskih studencev? Zato, ker je človekova sposobnost spoznavanja hudo prizadeta zaradi izvirnega greha, njegovih posledic, osebnih grehov … Če človek ne zajema vode iz odrešenjskih studencev Božje besede, ne more razločevati, kaj je zanj resnično dobro in kaj resnično slabo z vidika večnosti!

    Pomagajmo si s prispodobo. Brezmejno morje Božje besede ima različne globine – od plitvin do nedosegljivih globočin. Ko se sprehajamo ob obali lahko nekateri že v plitvinah opazijo številne dragocene bisere, drugi pa tega, kljub gledanju, nikakor ne moremo opaziti. Zakaj? Zato, ker se je na naših “notranjih očeh” (oči srca) nabrala umazanija grehov!

    Poglejmo si, kaj o tej temi na nekaterih mestih pravi Kompendij Katekizma katoliške Cerkve, in sicer pod naslovom PADEC (od 73. do 78. točke).

    KAKO RAZUMEMO STVARNOST GREHA?

    Greh je prisoten v zgodovini človeka. Takšna stvarnost se razjasni samo v luči božjega razodetja in zlasti v luči Kristusa Odrešenika vseh, ki je dal, da se je še bolj pomnožila milost tam, kjer se je pomnožil greh.

    KAJ JE PADEC ANGELOV?

    Ta izraz pove, da so bili satan in drugi zli duhovi, o katerih govorita Sveto pismo in izročilo Cerkve, najprej dobri angeli, ki jih je ustvaril Bog. A postali so zlobni, ker so s svobodno in nepreklicno izbiro odklonili Boga in njegovo kraljestvo; tako so začeli pekel. Padli angeli skušajo pridružiti človeka svojemu uporu zoper Boga; a Bog v Kristusu zagotavlja svojo gotovo zmago na hudičem.

    V ČEM OBSTAJA PRVI ČLOVEKOV GREH?

    Skušan od hudiča je človek pustil umreti v svojem srcu zaupanje do svojega Stvarnika, in nepokoren Bogu, hotel biti “kakor Bog” brez Boga in mimo Boga (1 Mz 3,5). Tako sta Adam in Eva takoj izgubila milost prvotne svetosti in pravičnosti zase in za vse ljudi.

    KAJ JE IZVIRNI GREH?

    Izvirni greh, v katerem se rodijo vsi ljudje, je stanje pomanjkanja prvotne svetosti in pravičnosti. Je greh, ki smo si ga “nakopali”, ne “storili”; je stanje rojstva, ne osebno dejanje. Zaradi enote izvira vseh ljudi izvirni greh prehaja na Adamove potomce s človeško naravo “ne po posnemanju, ampak po razmnoževanju”. To prenašanje izvirnega greha je skrivnost, ki je ne moremo v polnosti razumeti.

    KATERE DRUGE POSLEDICE POVZROČA IZVIRNI GREH?

    Posledica izvirnega greha je, da je človeška narava, ne da bi bila povsem pokvarjena, ranjena v svojih naravnih močeh, podvržena nevednosti, trpljenju, gospostvu smrti, in nagnjena h grehu. To nagnjenje imenujemo concupiscentia – poželjivost.

    KAJ JE STORIL BOG PO PRVEM GREHU?

    Po prvem grehu je bil svet preplavljen z grehi, a Bog ni zapustil človeka v oblasti smrti, marveč mu je – v “protoevangeliju” (1 Mz 3,15) – skrivnostno oznanil zmago nad zlom in dvig iz padca. To je prvo oznanilo odrešujočega Mesija. Zato bo padec imenovan celo srečna krivda, ker “je bila vredna imeti takšnega in tako velikega Odrešenika” (Velikonočna vigilija).

    Tako stvarnost greha in njegove posledice pojasnjuje Kompendij KKC, ki zajema pri najčistejših izvirih Božje besede (pa tudi na drugih mestih KKC je o tem veliko govora). Kaj pa mi? Za nov začetek v moči Svetega Duha najprej molimo: Gospod Jezus, prosim Te, očisti moje srce v molitvi, v osebnem izpraševanju vesti in kesanju ter v zakramentu svete spovedi!

    Odgovori
  25. Tina says:
    28. maja, 2013 at 23:47

    Gospod, nisem vedela, da lahko prijateljstvo tudi boli. Že nekaj časa sem v situaciji, ko svojih notranjih občutij ne morem podeliti s svojo prijateljico. Kar naenkrat se je zgodilo, da zame nima več časa, do stvari o katerih je tekel najin pogovor je postala nevtralna, kot, da je ne zanima/m nič več … to me boli, zelo me boli; ko jo vprašam kaj je narobe, pravi, da nič. Gospodu izročam najin odnos. Bojim se in strah me je vsega, ker ne morem več zaupat. Gospod, pomagaj mi.

    Odgovori
    • Administrator says:
      1. junija, 2013 at 22:08

      Draga Tina, poskušaj svoje notranje občutke deliti z duhovnikom, ki te bo razumel in če boš opravila spoved pri njem ti bo podelil še blagoslov. Vedi da po blagoslovu odleti veliko težav proč.

      Odgovori
      • Tina says:
        3. junija, 2013 at 22:15

        Iskrena hvala za vzpodbudo, molim v ta namen, da bi zmogla duhovniku v zakramentu svete spovedi ali v pogovoru povedati o svojih najglobljih čutenjih, stiskah in skrbeh. Bogu hvala za duhovnike.

        Odgovori
  26. Miro says:
    28. maja, 2013 at 17:48

    Da ne bo napačnih pogledov, še enkrat o temi pozitivnega mišljenja:

    V KAKŠNI LUČI NAJ KRISTJAN GLEDA NA POZITIVNO MIŠLJENJE?

    Pozitivno mišljenje v duhu Božje besede je gotovo velik božji dar človeku. Ko uporabljamo ta odlični dar,
    pa je potrebna previdnost, da ne bi zapadli v malikovalski odnos do daru. Slavimo samo Boga-Stvarnika,
    njegove darove pa uporabljajmo po pameti – v skladu z božjo voljo! Če pa darove uporabljamo samovoljno,
    ali jih celo zlorabljamo, se hitro oddaljimo od božjih blagoslovov in zapademo v nesrečo. Tako se je treba
    zavedati, da pozitivno mišljenje, še ni odrešenje! Sami s svojim mišljenjem se namreč ne moremo odrešiti.
    Lahko pa nam dobre, pozitivne misli, usklajene z duhom Božje besede, zelo pomagajo, da hodimo po poti
    vere in upanja in ljubezni – v živem osebnem odnosu do Gospoda Jezusa Kristusa, ki edini odrešuje!

    Ker je ta tema tema v razmerah, ko se kristjanom vsiljujejo pogledi New Age-a, občutljiva, priporočam,
    da se seznanimo tudi z odličnim stališčem dr. Marjana Turnška, podanim v starejšem članku Družine.

    http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/5ECB79BA861E712EC1257156003236E1?OpenDocument

    Odgovori
  27. minako says:
    27. maja, 2013 at 19:24

    Dolgo sem zbirala pogum, da postavim vprašanje in povem svoje mnenje glede tega. Trudim se živeti po krščanski veri in za Kristusa, ki mi vsak dan daje toliko dobrega! Mislim tudi, da je bila Božja Volja, da sem že v času gimnazijskih let naletela na knjigo: Norman V. Peale: Moč pozitivnega življenja. Mogoče se sliši smešno, vendar mi je ta knjiga tako približala Boga, pomagala mi je da sem dobila vero vase in v Boga, da je pri njem vse mogoče. In vedno, ko se znajdem v težavah posežem po teh knjigah. Zdi se mi, da ni kot katerakoli druga knjiga, ki govori, da moramo pozitivno razmišljati, ampak, da moramo vse skrbi in križe, ki jih nosimo, zaupati Bogu in on bo poskrbel za nas. Želela sem le podati svoje izkušnje in me zanima, če poznate to knjigo in kakšno je vaše mnenje? Vem, da ničesar ne nadomesti molitve in Svetega Pisma, vendar mi je ta knjiga tudi bila iztočnica za prebiranje Svetega pisma.

    Odgovori
    • minako says:
      27. maja, 2013 at 19:32

      Se opravičujem, vendar je točen naslov knjige: Moč pozitivnega mišljenja

      Odgovori
      • Miro says:
        27. maja, 2013 at 22:09

        Strinjam se z vašimi pogledi o tej knjigi, ki jo je izdala Mohorjeva družba, Celje. Ameriški pisatelj duhovnih knjig Norman Vincent Peale je v duhovnem pogledu res izjemen človek, velik dobrotnik človeštva. Njegove knjige so po vsem svetu izšle v milijonskih nakladah in mnogim pomagale na poti vere in zaupanja v Božjo pomoč.

        Bi pa pri tem svetoval previdnost, saj je tudi v mnogih drugih podobnih knjigah govora o pozitivnem mišljenju, vendar mnogokrat brez kakršne koli povezave z Bogom, od katerega ta dar v resnici izhaja.
        Pri presojanju o tem, katere knjige nam prinašajo zrna resnice, zapisane v Svetem pismu, katere pa ne, je potreben dar razločevanja, ki nam ga lahko podari le Sveti Duh.

        Bogu hvala, da N. V. P. v omenjeni knjigi na pozitivno mišljenje gleda kot na božji dar človeku, in to v kontekstu Svetega pisma, kjer je zapisana Božja beseda. Ta Beseda pa ni samo vknjižena, ampak se je tudi učlovečila, je in se imenuje – Gospod Jezus Kristus.

        Minako, želim vam vso srečo v Gospodu Jezusu, ki nas celostno odrešuje od najhujše nesreče, t. j. od strahote greha, in sicer za polno svobodo, nesluteno srečo in čisto ljubezen z Njim ne samo na tem svetu, ampak za celo večnost!

        Odgovori
        • minako says:
          28. maja, 2013 at 8:47

          Gospod Miro, najprej vam iskrena hvala za želje in odgovor. Ko sem lani v hudi duševni stiski brskala po internetu in po “naključju” naletela na to internetno stran, je bil to zame ponovni znak, da mi je Bog bliže, kot pa se jaz zavedam. Zdaj to stran redno obiskujem in mi vedno znova vliva upanje in pogum v Boga. Zelo toplo mi je pri srcu, ker vidim koliko ljudi čuti Boga na podoben način kot jaz. Opazila sem, da v mojem kraju veliko ljudi hodi k maši iz navade ali pa zato, ker je za njih Bog nekdo z brado, ki te kaznuje, če si grešen. Pa tudi med prijatelji ta tema ni preveč dobrodošla, pa četudi jih štejemo nekaj čez 25 let in bi glede tega lahko že imeli neko mnenje. Edino z eno prijateljico se lahko pogovarjam o veri in upanju. Kar želim povedati je, da sem vesela, da ta stran obstaja in da smo si ljudje tako blizu. Ko preberem katerokoli objavo, vedno podarim vsaj misel na tega človeka in njegovo stisko. To čutim tako, kot, da bi mi prijateljica izpovedala svojo stisko in moje srce joče, upa in se veseli z vami vsemi. Gospod Miro, vaše objave in molitve obrišejo solzo srcu, ki včasih neutolažljivo joče. Vem, da ste vi in vsi mi skupaj samo ljudje, z vso čisto in umazano prtljago, pri tem pa nas še združuje vera v Kristusa.
          Glede drugih knjig o pozitivnem mišljenju se tudi strinjam z vami. Ker sem imela to izkušnjo. Ko sem, že pred leti, iskala odgovore na mojo stisko in moje neutolažljivo srce, sem prebrala kar nekaj teh knjig o pozitivnem mišljenju. In nobena mi ni dala takšnega zadoščenja, kot pa knjige N. V. P. (prebrala sem samo dve). Ko sem jo brala drugič, sem na vsaki stani tako jokala, saj sem spoznavala, da ima Bog res preštete lase na moji glavi. Ko se pogovarjam z ljudmi, ugotavljam, da jih večina veruje v Boga, a ne zaupa pa v to, da bo On tisti, ki bo poskrbel za nas, ko vse drugo zataji in da se vedno zgodi Božja volja, pa naj imamo mi še toliko znanja in materialnih sredstev.
          Preko te knjige sem tudi spoznala, da Sveto pismo, ni neka stara knjiga, ki bi bila uporabna pred tisoče leti, vendar je uporabna tukaj in zdaj, v času interneta, pametnih telefonov in facebooka. Tudi za današnje stiske in težave v njej najdemo odgovore in spodbude.
          Ne želim delati reklame ali pa kritizirati karkoli in kogarkoli. Z vami sem želela le deliti moje mišljenje, izkušnje in čustva.

          Odgovori
  28. Miro says:
    20. maja, 2013 at 18:16

    SV. JANEZ BOSKO: “ALI HOČETE, DA VAM GOSPOD PODELI MNOGO MILOSTI?”

    “Pojdite ga pogosto obiskat. Če pa hočete, da vam jih da malo, tedaj ga le redkokdaj obiščite. Hočete, da
    vas bo hudobec napadal? Poredkoma obiščite presveto Rešnje telo. Želite, da bi bežal od vas? Pogostoma
    obiščite Jezusa. Hočete hudobca premagati? Zatecite se k Jezusovim nogam. Vas je volja, da bi podlegli?
    Opustite obisk Najsvetejšega. Dragi moji, obiskovanje presvetega Rešnjega telesa je najpotrebnejše orožje,
    da premagamo hudobnega duha. Zato pogosto obiskujte Jezusa in hudobec vam ne bo mogel do živega.”
    (iz knjige p. Antona Nadraha “Molite takole”)

    Sv. Janez Bosko, prosi za nas!

    Odgovori
  29. Miro says:
    18. maja, 2013 at 16:11

    ABA MAKARIJ HROMEMU: “VSTANI IN GA DOHITI!”

    Aba Makarij, imenovan tudi Veliki, je bil Egipčan, rojen okrog leta 300; najprej je bil gonjač kamel v Wadi
    en Natrun, Dolini solitra, in je trgoval s solitrom. Bil je posvečen v duhovnika in je živel in živel kot samotar
    v vasi, po lažni obtožbi pa je – čeprav se je izkazalo, da je nedolžen – odšel v puščavo. Občudoval je Antona
    Velikega in ga vsaj dvakrat obiskal. Bil je eden od ustanoviteljev puščavskega življenja v Sketis, kjer ni bival
    vedno na enem mestu, ampak je potoval naokrog … (iz knjige Izreki svetih starcev, Mohorjeva družba, Celje
    2002).

    Neki človek v Egiptu je imel hromega sina. Prinesel ga je v celico aba Makarija in ga jokajočega pustil pri
    vratih ter se oddaljil. Starec je prišel pogledat, videl otroka in mu rekel: “Kdo te je prinesel sem?” Reče: “Moj
    oče me je vrgel sem in odšel.” Starec mu reče: “Vstani in ga dohiti!” Takoj je ozdravel in dohitel svojega očeta
    in odšla sta na svoj dom (Izreki svetih starcev).

    MOLIMO: Gospod Jezus, v svetem Evangeliju me poučuješ, da je duhovna hromost bistveno hujša kot telesna.
    Velikokrat me življenje s stiskami in preizkušnjami meče na tla. Usmili se mene grešnika, da se bo moje hromo
    srce odprlo odrešenjskim žarkom Božjega usmiljenja. Prosim te za milost in moč, da se bom s Teboj napotil v
    tvoj večni dom. Hvala ti za vse, kar si že in boš še naredil za moje odrešenje in večno srečo!

    Odgovori
  30. Radovedna says:
    17. maja, 2013 at 13:00

    Zakaj je kontracepcija (tablete, kondomi, maternični vložki…), torej vsa tista, ki ne sledi naravnemu ciklusu greh? Zdi se mi, da bi po eni strani Cerkev morala slediti človeškemu napredku, saj že v začetku Sv. pisma piše naj si na nek način podredita Zemljo – torej naj stremita k napredku, boljšemu življenju…

    Prav tako gre pri večini ostalih grehov za odločitev posameznika, pri kontracepciji pa sta vedno prisotna dva človeka – torej tudi krivda ne more naprtena samo eni osebi, saj sta njuni mišljenji glede tega lahko različni.

    Se pa seveda zavedam, da ima vsa hormonska kontracepcija tudi negativne stranske učinke.

    Odgovori
  31. Miro says:
    14. maja, 2013 at 17:55

    ZAKAJ SO SVETNIKI LAHKO DELALI ČUDEŽE OZIROMA JIH JE V RESNICI BOG IZVRŠIL PO NJIH?

    Na eno od njihovih temeljnih duhovnih lastnosti, ki je sprostila ljubečo čudežno moč delovanja Svetega Duha
    opozarja tudi naslednja pripoved, zapisana v zanimivi knjigi Izreki svetih starcev (Mohorjeva družba, Celje,
    2002).

    BOŽJI SLUŽABNIK JE NAREDIL KRIŽ IN ŽENSKO ODPUSTIL: POJDI IN BOG TE BO POZDRAVIL!

    Neka ženska je imela v prsih bolezen, ki se imenuje rak, in ko je slišala o abu Longinu, je poskušala priti do
    njega. Takrat je živel v Enatonu, to je devet milj zahodno od Aleksandrije. Ko ga je ženska iskala, je naneslo,
    da je ta blaženi ob morju nabiral les, in ko je naletela nanj, mu je rekla: “Aba, kje se mudi aba Longin, Božji
    služabnik?” Ni namreč vedela, da je to on. On pa ji je rekel: “Kaj hočeš od tega sleparja? Ne hodi k njemu,
    kajti slepar je! Sicer pa, kaj je to, kar imaš?” Ženska mu je pokazala bolezen. Naredil je križ nad tem mestom
    in jo odpustil z besedami: “Pojdi in Bog te bo ozdravil! Kajti Longin ti ne more nič koristiti.” Ženska je odšla
    z zaupanjem v te besede in je v trenutku ozdravela. Pozneje je pripovedovala nekaterim o dogodku, in ko je
    navedla starčeve značilnosti, je izvedela, da je bil tisti starec sam aba Longin.

    MOLIMO: Gospod Jezus, nauči nas prave ponižnosti v srcu – tiste ponižnosti, ki v živi veri skrušeno priznava:
    Ti si moj Bog in moje vse!

    Odgovori
    • Miro says:
      15. maja, 2013 at 17:04

      KAKO JE MOGOČE, DA JE SVETNIK OZDRAVLJAL BOLNIKE ŽE S TEM, ČE SO SE DOTAKNILI
      NJEGOVE OBLEKE?

      V zvezi z vprašanjem, od kod so svetniki črpali moč za čudežna dela, je zanimiv tudi naslednji primer,
      naveden v knjigi “Človekov DA Bogu”(Chiara Lubich):

      Cezarij pripoveduje o redovniku, ki se na zunaj ni prav nič razlikoval od drugih, a je dosegel tako svetost,
      da je ozdravljal bolnike že s tem, če so se dotaknili njegove obleke. Njegov predstojnik se je temu čudil in
      ga je nekega dne vprašal, kako da dela take čudeže … Ta je odgovoril, da se tudi sam čudi in ne ve, kako.

      “Kakšno pobožnost pa gojite?” je nadaljeval opat. Dobri redovnik je odgovoril, da ne dela ničesar ali pa
      prav malo, vedno pa zelo skrbi, da hoče samo tisto, kar hoče Bog … “Blaginja,” je rekel, “me ne navdušuje
      in nadloga me ne potare … vse moje molitve imajo en sam namen: naj se v meni popolnoma spolni
      njegova volja.”

      Predstojnik je nadaljeval: “In niste bili prav nič nejevoljni zaradi škode, ki nam jo je zadnjič povzročil
      tisti naš sovražnik, ko je zažgal posestvo, kjer sta bila naše žito in naša živina, in nam s tem vzel možnost
      za preživljanje?” – “Ne, oče,” je odvrnil, “nasprotno, Bogu sem se za to zahvalil … Saj vem, da Bog vse ve
      ali dopušča v svojo slavo in v naše večje dobro. Tako živim vedno zadovoljen z vsem, kar se zgodi.”

      Ko je opat to slišal in videl, kako je ta duša popolnoma eno z božjo voljo, se ni več čudil, da dela take
      čudeže.

      MOLIMO: Gospod Jezus, ponižno Te prosim, podari mi duha hvaležnosti in potrebnih moči v vseh
      okoliščinah mojega življenja, da bom vedno in povsod hotel samo tisto, kar hočeš Ti.

      Odgovori
  32. Miro says:
    13. maja, 2013 at 17:06

    MOLITVE IMAJO IZJEMNO VREDNOST!

    Znano je, da poznamo različne vrste molitve, kot so npr. ustna molitev, spontana molitev, premišljevalna molitev
    itd. Vse oblike molitve imajo za naše duhovno, duševno in telesno življenje izjemno vrednost, saj očiščujejo naše
    srce, bogatijo naš osebni odnos z Gospodom Jezusom, nam pomagajo, da se odpiramo delovanju Svetega Duha,
    da v nas rastejo kreposti vere, upanja, ljubezni … prinašajo tudi mnoge koristi za naše telo … O tem bi lahko še in
    še pisali.

    KATERA PA JE NAJVIŠJA OBLIKA MOLITVE?

    To je nedvomno mašna daritev z obhajilom! Poglejmo, kaj je o tej veličastni skrivnosti v knjigi “Molite takole” med
    drugim zapisal p. Anton Nadrah:

    “Jezus se pri tej skrivnosti za nas daruje. V to darovanje priteguje vso Cerkev. Vsi smo sodarovalci. Nebeškemu
    Očetu darujemo Jezusa, skupaj z njim pa sami sebe in vso Cerkev. Še prej poslušamo božjo besedo. Na koncu
    prejmemo najvišji božji dar – Jezusa samega v svetem obhajilu. Tako je mašna daritev z obhajilom najvišja oblika
    molitve, ki je sploh možna na zemlji. Jezus nas – če pravilno pripravljeni dejavno sodelujemo – popolno pritegne v
    svojo predanost Očetu. Čustveno lahko kdo bolj doživi kakšno drugo obliko molitve, npr. meditacijo. Vendar v luči
    vere vemo, da nobena druga še tako popolna molitev ne more doseči mašne daritve. Vrednost mašni daritvi daje
    Jezus in njegov Sveti Duh, ki je prav pri evharistični skrivnosti še na poseben način dejaven.”

    Zahvalimo se Gospodu Jezusu za številne milosti, ki nam jih podarja pri obhajanju svete maše!

    Odgovori
  33. Miro says:
    12. maja, 2013 at 20:00

    KAKŠNO MESTO V MOJEM ODNOSU Z BOGOM ZAVZEMA LITURGIČNA MOLITEV, PREDVSEM SVETA MAŠA?
    KAKO SE NAJ NAUČIM MOLITI IN KAKO NAJ V MOLITVI RASTEM? KAKŠEN JE POMEN LITURGIJE?

    Na ta vprašanja je oktobra lani med katehezo pri splošni avdienci podal odličen odgovor papež Benedikt XVI., ki je
    sedaj, kot je znano zaslužni papež. Poglobimo se v njegovo tehtno razmišljanje o molitvi.

    http://sl.radiovaticana.va/storico/2012/10/03/pape%C5%BE_med_splo%C5%A1no_avdienco_o_liturgiji:_moliti_pomeni_moliti_/slv-626645

    Odgovori
  34. Administrator says:
    11. maja, 2013 at 22:26

    Partner ali mož ( žena)?

    Velikokrat se pojavlja beseda partner na teh naših straneh. Velikokrat se sprašujem kako ljudje ne dojemajo bistva zakonskega in izvenzakonskega življenja. Ali gre lahko v izvenzakonskem življenju dobro?
    Za katoličana je poroka velika vrednota. Iz tega sledi, da veliko manj v zakonu grešijo. Že če vzamemo samo spolnost je tu razlika. Izvenzakonski partnerji so neprenehoma v smrtnem grehu zaradi spolnosti. Spolnost v zakonu pa ni greh. Greh, ki se dogaja v izvenzakonski skupnosti, pušča posledice, tudi na drugih področjih življenja. Hudobni duh ima več možnosti zavajanja. Bilo bi zelo zanimivo narediti statistiko med poročenimi in izvenzakonskimi skupnostimi. Vsekakor je že poznano iz različnih virov, da življenje po Božjih zapovedih prinaša več miru in ljubezni v družino…družine so bolj odprte in preproste… Človek lahko živi tudi z manj dobrinami in je zato bolj srečen….

    Odgovori
  35. Miro says:
    11. maja, 2013 at 12:39

    KAJ MENIJO NEKATERI ZNANSTVENIKI O ZDRAVILNIH UČINKIH MOLITVE?

    V branje priporočam zanimiv, sicer že starejši članek o zdravilnih učinkih molitve (Družina, 2006). Gotovo ne sodi
    med hitro “pokvarljivo blago”. Glede na obravnavano temo ohranja svojo vrednost tudi za danes in jutri.

    http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/8F5AE2B2F2BEE09CC1257110003637A2?OpenDocument

    Odgovori
    • Alpe says:
      12. maja, 2013 at 16:18

      Odličen članek.

      Kaj nam Jezus razlaga v zgodbi?
      del zgodbe:

      Kadar nečisti duh odide iz človeka, hodi po suhih
      krajih in išče pokoja, in ko ga ne najde, pravi: ,Vrnil se
      bom v svojo hišo, od koder sem izšel.’ In ko pride, jo
      najde prazno, pometeno in okrašeno. Tedaj gre in si
      privzame sedem drugih duhov, hujših ko je sam, in
      gredo vanjo in ondi prebivajo; in končno stanje tega
      človeka je hujše od prejšnjega.

      Z iskreno molitvijo pokličimo Svetega duha, da pride prebivat v našo hišo ( v našega duha) in v njej ne bo prostora za nečiste duhove. Nečisti duhovi, ki so Satanova vojska nam delajo škodo, se lepijo na našega duha, nam povzročajo bolezni, skratka za vse so krivi oni.

      Zato vam pišem Molitev = Rešitev

      Kaj pravi prerok Izaija?

      ,Glej, služabnik moj, ki sem ga izvolil, moj ljubljenec, ki ga
      je vzljubila moja duša! Dal mu bom svojega duha in oznanil
      bo pravico narodom: Ne bo se prepiral in ne bo vpil in nihče
      ne bo slišal na ulicah njegovega glasu.
      Nalomljenega trsta ne bo prelomil in tlečega stenja ne bo
      ugasnil,
      dokler pravice ne dovede do zmage: in vanj bodo upali
      narodi.’

      Torej v Jezusu se nahaja duh Boga.

      Pokličimo z molitvijo vase dobre duhove, kot naprimer Jakobovega duha vztrajnosti, Salomonovega duha modrosti, Davidovega duha poguma in iznajdljivosti itd. Pokličimo Svetega duha, duha nad vsemi duhovi!

      Molitev = Rešitev
      Alpe

      Odgovori
  36. Miro says:
    28. aprila, 2013 at 20:49

    KAKO SI PRAVILNO RAZLAGATI TROJNO RAZSEŽNOST ČLOVEKOVE NARAVE?

    Trojno razsežnost človekove narave – duša, duh, telo – celostno, torej v polnosti, utemeljuje edino
    Sveto pismo, kjer je zapisana Božja beseda, ki pa ni samo zapisana, ampak se je tudi utelesila oz.
    še bolje rečeno učlovečila kot Božji Sin. Da bi se lahko bolj približali skrivnostim trojne razsežnosti
    človekove narave, poleg poglabljanja v Sveto pismo priporočam tudi, da si preberemo priloženi
    članek, objavljen že pred leti v tedniku Družina.

    http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/D4F09AD3270740A4C12574A4003AC289?OpenDocument

    Odgovori
  37. Miro says:
    27. aprila, 2013 at 10:42

    KAJ JE V RESNICI POTREBNO ZA ČLOVEKA?

    Svet nas dan za dnem vsiljivo zasipa s tisočerimi sporočili o tistem, kar naj bi človek domnevno
    nujno potreboval za svoje življenje (oglasi, reklame, vsiljevanje izdelkov, storitev …, potrošništvo,
    spodbujanje k raznovrstnim zavarovanjem itd.). V resnici je ogromno tega, kar človek sploh ne
    potrebuje. Svet v nenehnem hlastanju za dobički manipulira s človekovo duševnostjo in pri tem
    ustvarja lažne želje in umetne potrebe po človekovem kopičenju materialnih dobrin in koristi.

    Svetniki so popolnoma drugače razmišljali in delovali, saj so bili z vero in zaupanjem zasidrani v
    Božji ljubezni. Med njimi je zelo svetla zvezda, nenehno sijoča Božje usmiljenje, tudi sv. Janez Bosko.
    Preberimo si, kaj je o tem svetniku v knjigi Kristusove priče zapisal gospod Stanko Lorber. V tem
    kratkem življenjepisu bomo našli tudi odgovor na vprašanje: Kaj je v resnici potrebno za človeka?

    SV. JANEZ BOSKO, DUHOVNIK, USTANOVITELJ SALEZIJANCEV

    Najplemenitejše delo pred Bogom je delo za zveličanje duš. V tem delu se je izredno odlikoval
    sveti Janez Bosko, ustanovitelj salezijancev in soustanovitelj Hčera Marije Pomočnice. Bil je velik
    vzgojitelj in eden izmed najbolj gorečih častilcev Marije Pomočnice kristjanov. Zaradi njegove
    gorečnosti za vse to si izprašajmo svojo vest, vse, kar nam očita, pa obžalujmo, da bomo svete
    skrivnosti dostojno in vredno obhajali.

    ŽE KOT OTROK JE POSEBNO LJUBIL BOŽJO MATER MARIJO

    Božji izvoljenec sveti Janez Bosko je bil iz revne družine, a zelo talentiran, priden in pobožen, pa
    tudi duhovit in šegav. Že kot otrok je posebno ljubil Božjo Mater Marijo in pogosto prejemal sveto
    obhajilo. Kot duhovnik je vse svoje življenje posvetil vzgoji mladine, predvsem najbolj zapuščene.
    Postal je pravi apostol mladine. Vodilo njegove vzgoje je bila ljubezen in načelo, da se je treba
    potruditi predvsem za to, da mladega človeka pravočasno vpelješ v krščansko življenje. Mlade je
    spodbujal tudi za duhovniške poklice.

    LE ENO JE POTREBNO: REŠITI DUŠO!

    Ustanovil je redovno družbo salezijancev in bil soustanovitelj družbe Hčera Marije Pomočnice.
    Ključ do njegovih uspehov je bil razen njegovega svetniškega življenja zlasti njegovo zaupanje v
    Božjo previdnost in v Marijo Pomočnico kristjanov. Ravnal pa se je po geslu: “Le eno je potrebno:
    rešiti dušo!” Umrl je 31. januarja leta 1888 v Torinu v Italiji. Po njegovem zgledu tudi mi častimo
    Marijo Pomočnico kristjanov ter se zavedamo svoje soodgovornosti za krščansko vzgojo in s tem
    za časno in večno srečo mladine.

    Sveti Janez Bosko, prosi za nas!

    Odgovori
    • Alpe says:
      28. aprila, 2013 at 6:15

      Večina ljudi ne loči duše in telesa, v glavnem mislijo da so telo. Potrebno bi bilo narediti več na tem, da bi ljudje ugotovili, kaj je duša. Naša duša je tisto kar mi mislimo, tako si nekako razlagam to vprašanje. Kar mislimo to tudi govorimo in delamo in po govorjenju in dejanjih spoznamo kakšna je naša notranjost.

      Molitev = Rešitev

      Alpe

      Odgovori
      • Administrator says:
        28. aprila, 2013 at 20:57

        Težava je v tem, da ljudje kar v današnjem času lahko vidijo ali otipajo, to za njih obstaja. Zato je vsakemu jasno kaj je telo. Duše pa ne vidiš, je ne moreš fizično otipat. Torej moraš imet vero v to, da duša v človeku obstaja…. Ko človek stopi na pot vere, ko je v težavah in spozna, da ni samo telo, potem pa počasi zaveda in dojema, da obstaja še nekaj več v njem in okoli njega…

        Odgovori
  38. Miro says:
    18. aprila, 2013 at 20:20

    KAKO LAHKO POMAGAMO ŽALOSTNIM IN POTRTIM?
    (Iz knjige Živite v ljubezni, p. Anton Nadrah)

    “Pravijo, da je depresija, to je duševna potrtost, najbolj razširjena bolezen. Vsak človek je kdaj
    potrt in brez volje. Tudi mi sami nismo imuni pred žalostjo in pobitostjo.

    Sebi lahko pomagamo s tem, da v žalosti ne mislimo nase, ampak da se posvečamo bližnjemu.
    Zato velja: Čeprav smo potrti, razveseljujmo druge! Čim manj bomo grebli po sebi, čim manj se
    bomo ukvarjali s seboj, tem lažje nam bo.

    Če bomo iskali druge, ako bomo šli naproti bližnjemu, ki nas potrebuje, bomo našli tudi sebe. Če
    bomo druge razveseljevali, bomo tudi sami veseli. Veselje je odraz Božje navzočnosti v človeku.

    Skušajmo druge spraviti v dobro voljo, preden nas bodo oni spravili v slabo! Prehitimo jih! Bog
    nam bo pri tem pomagal.

    Karkoli delamo, lahko obračamo v veselje. Že v besedi smo bolj prepričljivi, če smo polni veselja.

    Če smo sami, osamljeni, pojdimo iskat tiste, ki so še bolj osamljeni in zapuščeni! Bog želi, da
    drug drugemu pomagamo, da smo sončni žarek v še tako gosti megli! Naše poslanstvo je druge
    razveseljevati.”

    Tako p. Nadrah o tem, kakšno duhovno držo naj zavzamemo v žalosti in v čem je ključ rešitve z
    božjo pomočjo. Če sam primerjam, kako sem se počutil pred posredovanjem tega sporočila in
    kako sedaj, ko ga končujem, lahko tudi v tem primeru pričujem, da nas Bog vedno prehiteva z
    ljubeznijo in veseljem. Zato vam nobene “metode” za povečanje veselja v Bogu ne morem bolj
    priporočiti kot je ravno ta, o kateri piše p. Nadrah. Poskusite tudi sami in se prepričajte, da te
    besede niso “iz trte izvite”!

    Odgovori
  39. Miro says:
    8. aprila, 2013 at 16:34

    PAZLJIVO SI PREBERIMO, KAJ PRAVI KOMPENDIJ KATEKIZMA KATOLIŠKE CERKVE O ZAKRAMENTU
    SVETEGA ZAKONA (povzetek, utemeljen na Svetem pismu, izraža Gospodovo voljo glede zakona):

    KAKŠEN JE BOŽJI NAČRT ZA MOŽA IN ŽENO?

    Bog je ljubezen. Človeka je ustvaril iz ljubezni in ga poklical k ljubezni. Ker ju je ustvaril kot moža in ženo, ju je poklical h globokemu občestvu življenja in medsebojne ljubezni, tako da “nista več dva, ampak eno” (Mt 19,6). Bog ju je blagoslovil in jima rekel: “Bodita rodovitna in se množita” (1 Mz 1,28).

    ČEMU JE BOG USTANOVIL ZAKON?

    Zakonsko zedinjenje moža in žene, ki ga je utemeljil Stvarnik in ga obdaril z njenimi lastnimi zakonitostmi, je po svoji naravi usmerjeno na občestvo in blagor zakoncev, kakor tudi na roditev in vzgojo otrok. Po prvotnem božjem načrtu je zakonsko zedinjenje nerazvezljivo, kakor potrjuje Jezus Kristus: “Kar je Bog združil, tega naj človek ne ločuje” (Mr 10, 9).

    NA KAKŠEN NAČIN GREH OGROŽA ZAKON?

    Zaradi prvega greha, ki je povzročil tudi prelom od Stvarnika obdarjenega občestva med možem in ženo, zakonsko zvezo zelo pogosto ogrožata nesloga in nezvestoba. Kljub temu Bog v svojem neskončnem usmiljenju podarja možu in ženi svojo milost, da bi uresničila zedinjenje svojih življenj po prvotnem božjem načrtu.

    KAJ UČI STARA ZAVEZA O ZAKONU?

    Bog zlasti s šolo starozavezne postave in prerokov pomaga svojemu ljudstvu, da postopoma zori v spoznanju enosti in nerazvezljivosti zakona. Zakonska zaveza Boga z Izraelom je priprava in predpodoba nove zaveze, katero je Jezus Kristus, Božji Sin, sklenil s svojo nevesto, Cerkvijo.

    KATERO NOVOST JE KRISTUS PODARIL ZAKONU?

    Jezus Kristus ponovno vzpostavlja od Boga hoteni začetni red. Poleg tega daje milost, da bi živeli zakon v novem dostojanstvu zakramenta, namreč kot znamenje njegove zaročniške ljubezni do Cerkve: “Možje, ljubite svoje žene, kakor je Kristus ljubil Cerkev” (Ef 5,25).

    ALI JE ZAKON OBVEZNOST ZA VSE?

    Zakon ni obveznost za vse. Bog posebej pokliče nekatere može in žene, da hodijo za Gospodom Jezusom po poti devištva ali celibata zaradi nebeškega kraljestva. Odpovedo se veliki dobrini zakona, da bi skrbeli za to, kar je Gospodovega, da bi skušali njemu ugajati. Tako postanejo znamenje popolne prednosti, kakršna pripada Kristusovi ljubezni, in gorečega pričakovanja njegove vrnitve v slavi.

    KAKO SE OBHAJA SKLENITEV ZAKONA?

    Ker sklenitev zakona postavi oba zakonca v javni življenjski stan v Cerkvi, je njeno liturgično obhajanje javno, pred duhovnikom (ali drugo za to pooblaščeno pričo Cerkve) in drugimi pričami.

    KAJ JE ZAKONSKA PRIVOLITEV?

    Zakonska privolitev je volja, ki jo izrazita mož in žena, da se drug drugemu dokončno podarita z namenom, da živita zvesto in rodovitno zavezo ljubezni. Zakon nastane s privolitvijo, ki je zato neobhodno nujno potrebna in nenadomestljiva. Da je zakon veljaven, mora privolitev imeti za predmet resnični zakon, in biti zavestno ter svobodno človeško dejanje, ki ne sloni na sili ali prisili.

    KAJ JE POTREBNO, KADAR EDEN OD ZAKONCEV NI KATOLIČAN?

    Mešani zakoni (zakoni med katoličani in krščenimi nekatoličani) potrebujejo dovoljenje cerkvene oblasti. V primeru različnosti vere (zakoni med katoličanom in nekrščenim) je za veljavnost potreben spregled. V vsakem primeru je bistvenega pomena, da zakonca ne izključujeta prevzema bistvenih namenov in lastnosti zakona in da katoliški zakonec potrdi obveznosti, da ohrani vero ter zagotovi krst in katoliško vzgojo otrok. Te obveznosti morajo biti poznane tudi drugemu zakoncu.

    KATERI SO UČINKI ZAKRAMENTA ZAKONA?

    Zakrament zakona ustvari med zakoncema trajno in izključno vez. Bog sam zapečati privolitev zakoncev. Zato sklenjeni in izvršeni zakon med krščenima ne more biti nikoli razvezan. Poleg tega ta zakrament podeli zakoncema potrebno milost, s katero si v zakonskem življenju in pri odgovornem sprejemanju in vzgoji otrok med seboj pomagata k svetosti.

    KATERI GREHI ZELO NASPROTUJEJO ZAKRAMENTU ZAKONA?

    Takšni grehi so: prešuštvo; mnogoženstvo, ki je v protislovju z enakim dostojanstvom moža in žene kakor tudi z enostjo in izključnostjo zakonske ljubezni; zavračanje rodovitnosti, ki prikrajša zakonsko življenje za dar otrok; ločitev, ki je v nasprotju z nerazvezljivostjo zakona.

    KDAJ CERKEV DOPUŠČA FIZIČNO LOČITEV ZAKONCEV?

    Cerkev dopušča fizično ločitev zakoncev, kadar je njuno sožitje iz zelo težkih razlogov praktično postalo nemogoče, čeprav želi, da se spravita. Vendar dokler soprog živi, nista svobodna, da bi sklenila nov zakon, razen če je njun zakon neveljaven in ga cerkvena oblast razglasi za neveljavnega.

    KAKŠEN ODNOS IMA CERKEV DO LOČENIH IN PONOVNO POROČENIH?

    V zvestobi do Gospoda Cerkev ne more priznati kot zakon zvezo ločenih in civilno poročenih. “Kdor se loči od svoje žene in se oženi z drugo, prešuštvuje z njo. In če se ona loči od svojega moža in se omoži z drugim, prešuštvuje” (Mr 10,11-12). Cerkev posveča tem ljudem pozorno skrb in jih vabi k življenju iz vere, k molitvi, delom ljubezni do bližnjega in h krščanski vzgoji otrok. Vendar tako dolgo, dokler traja ta položaj, ki objektivno nasprotuje božji postavi, ne morejo prejemati zakramentalne odveze, pristopati k svetemu obhajilu in opravljati nekaterih cerkvenih nalog.

    ZAKAJ SE KRŠČANSKA DRUŽINA IMENUJE TUDI DOMAČA CERKEV?

    Zato, ker družina izraža in uresničuje občestveno in družinsko naravo Cerkve kot božje družine. Vsi družinski člani v skladu z lastno vlogo uveljavljajo krstno duhovništvo in prispevajo k temu, da družina postaja skupnost milosti in molitve, šola človeških in krščanskih kreposti in kraj prvega oznanjevanja vere otrokom.

    Celotno besedilo Kompendija KKC si lahko preberete na spletni strani:

    http://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html

    Odgovori
  40. Miro says:
    6. aprila, 2013 at 13:15

    Da bi se lahko bolj približali skrivnostim PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA, priporočam, da se skušamo
    poglobiti tudi v globoke misli priložene Okrožnice, prave duhovne zakladnice:

    http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/knjigarna/EC3F9F2F9E46C063C1257185003E942B/$FILE/CD-113-ZA-INTERNET.PDF

    Odgovori
  41. Alpe says:
    6. aprila, 2013 at 5:49

    »Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje, ima večno življenje. Jaz sem kruh življenja. Vaši očetje so jedli
    v puščavi mano in so pomrli. To je kruh, ki prihaja iz nebes, da tisti, ki od njega jé, ne umre. Jaz sem živi kruh,
    ki sem prišel iz nebes. Če kdo jé od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za
    življenje sveta« (Janez 6, 47-51).

    Jaz sem kruh življenja. Tukaj jaz pomeni Jezusovo dušo. In kdor bo jedel od njegove duše , bo živel večno. Kruh, ki pa ga bo dal on, ( on – Jezusova duša) je njegovo fizično telo.

    Človek nebi smel enačiti telesa in duše, kdor misli, da je telo je mrtev oziroma spi.

    Molitev = Rešitev

    Alpe

    Odgovori
    • Miro says:
      6. aprila, 2013 at 10:43

      Čeprav smo o tem že pisali, predlagam, da si glede SKRIVNOSTI EVHARISTIJE še enkrat preberemo
      daljši odlomek iz Svetega pisma in se v nadaljevanju seznanimo tudi z daljšim komentarjem biblicista. Ni
      pa to edini odlomek, ki se dotika teh skrivnosti, ampak v Svetem pismu obstaja še več drugih pomembnih
      besedil, ki jih je prav tako treba korektno upoštevati.

      BOŽJA BESEDA:

      Judje so tedaj godrnjali nad njim, ker je rekel: »Jaz sem kruh, ki je prišel iz nebes,« in so govorili: »Ali
      ni to Jezus, Jožefov sin? Njegovega očeta in mater poznamo. Kako more zdaj govoriti: ›Iz nebes sem prišel.‹«
      Jezus je odgovoril in jim dejal: »Ne godrnjajte med seboj! Nihče ne more priti k meni, če ga ne pritegne
      Oče, ki me je poslal, in jaz ga bom obudil poslednji dan. Pri prerokih je zapisano: Vsi se bodo dali poučiti
      Bogu. Vsak, kdor posluša Očeta in se mu da poučiti, pride k meni. Ne rečem, da bi bil kdo videl Očeta: samo
      tisti, ki je od Boga, on je videl Očeta. Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje, ima večno življenje. Jaz
      sem kruh življenja. Vaši očetje so jedli v puščavi mano in so pomrli. To je kruh, ki prihaja iz nebes, da tisti,
      ki od njega jé, ne umre. Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo jé od tega kruha, bo živel vekomaj.
      Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta.«

      Judje so se tedaj med seboj prepirali in govorili: »Kako nam more ta dati svoje meso jesti?« Jezus jim je
      tedaj rekel: »Resnično, resnično, povem vam: Če ne jeste mesa Sina človekovega in ne pijete njegove krvi,
      nimate življenja v sebi. Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil
      poslednji dan. Kajti moje meso je resnična jed in moja kri resnična pijača. Kdor jé moje meso in pije mojo
      kri, ostaja v meni in jaz v njem. Kakor je mene poslal živi Oče in jaz živim po Očetu, tako bo tudi tisti, ki
      mene jé, živel po meni. To je kruh, ki je prišel iz nebes, ne tak, kakršnega so jedli vaši očetje in so pomrli:
      kdor jé ta kruh, bo živel vekomaj.« To je povedal, ko je učil v shodnici v Kafarnáumu. (Jn 6, 41-59).

      Za omenjeno besedilo iz Svetega pisma je biblicist dr. France Rozman v knjigi Razloženi evangeliji (izšla
      leta 1995) napisal naslednji komentar:

      ŽIVETI MOREMO LE V MOČI JEZUSOVEGA KRUHA

      Judje so tedaj godrnjali nad Jezusom, ker jim je rekel, da je on sam kruh življenja. Godrnjanje je bilo
      značilno judovsko izražanje nejevolje nad božjim delovanjem. V Sinajski puščavi so godrnjali nad božjim
      delovanjem, ki se je kazalo v Mojzesovem ukrepanju. Zdaj so godrnjali nad Jezusovim istenjem z Očetom.
      Njim takrat še ni bila znana skrivnost Jezusovega nadnaravnega spočetja. Jezusu pa tudi ni bilo do tega,
      da bi jih o tem prepričeval, temveč je hotel, da bi se ob njegovih delih sami prepričali, da ga je res Bog
      poslal.

      Jezus je tedaj resno nastopil proti njihovemu godrnjanju. Ker je Božji Sin, je njihovo godrnjanje zoper
      njega godrnjanje zoper božje delovanje; to pa je človeku v obsodbo. Oče takih ne pritegne k Jezusu in takih
      ne bo obudil poslednji dan. Jezus je tako jasno povedal, da se nihče ne more sam spreobrniti in se zveličati
      iz svojih moči. Pritegniti ga mora Oče. Spreobrnjenje je seveda človekovo svobodno delovanje, vendar
      človek ne more storiti tega kadarkoli, ampak ga mora Bog pritegniti. To se ne zgodi avtomatično, tako da bi
      človek sledil Bogu brez volje. Bog ga pritegne tako, da spodbudi njegovo voljo in jo naredi pokorno božjemu
      vzgibu. Vera je torej dar božje milosti; človek pa mora s to milostjo sodelovati. Samo taka vera zagotavlja
      zveličanje.

      Z izjavo, da se bodo “vsi dali poučiti Bogu”, zagotavlja, da Bog ne bo dal ljudem samo spoznanja, temveč tudi
      milost, da bodo verovali vanj. To se je že začelo. Kdor je sprejel Jezusa in v njegovem nauku prepoznal Boga,
      mu je Bog dal milost, da je tudi veroval v Jezusa. Jezus je najbolj zanesljiva pot do Boga. Vsako drugo
      spoznanje Boga vodi pravzaprav mimo Boga.

      V trditvi “Jaz sem kruh življenja” je poudarek na jaz. Jezus s tem obrača pozornost nase in pravi: samo jaz
      in nihče drug sem kruh življenja. Kar je kruh za telesno življenje, je Jezus za duhovno. Kakor kruh vzdržuje
      telesno življenje, tako vzdržuje Jezus duhovno življenje. On sam je vir takega življenja, nad katerim smrt
      nima več nobene oblasti (prim. Rim 6,9). To je nadnaravno ali božje življenje in je tako neminljivo in večno,
      kot je Bog neminljiv in večen. Samo v povezanosti z Jezusom je človek večen.

      Jezus ne misli na telesno smrt, ko pravi: “Tisti, ki uživa ta kruh, ne umrje”, temveč na večno smrt, na
      pogubljenje. Kdor uživa njega, ki se je imenoval “kruh, ki prihaja iz nebes”, bo živel v novi svet, ki prihaja,
      to je v večnost. Pogubljeni oziroma mrtvi pred Bogom pa niso samo tisti, ki so že umrli, temveč so lahko
      tudi tisti, ki še živijo, toda če ne uživajo tega kruha, so mrtvi pred Bogom.

      JEZUS NAM DAJE SAM SEBE V HRANO

      Zdaj Jezus namenoma uporablja za nebeški kruh, o katerem je do zdaj govoril, besedo meso. S tem je
      razločno povedal, da ni dovolj, če se mu samo notranje in duhovno pridružimo, temveč se mu moramo
      pridružiti po čisto določenem fizičnem dejanju: jesti moramo njegovo meso in piti njegovo kri. Tvarnost
      tega dejanja je tako poudaril, da je pravzaprav rekel: kdor grize (izv. trogon) moje meso, čeprav prevajamo:
      kdor jé moje meso. Uporabil je besedo, ki izraža dejansko, ne samo čustveno ali razumsko povezanost z
      njim. Hrana se tako priliči (asimilira) človeku, da postane z njim eno. Prebavljena preide v kri, in ta jo
      raznaša po telesu; kri pa je človekovo življenje.

      Tako ima človek, ki uživa meso Sina človekovega in pije njegovo kri, večno življenje. Njega bo Jezus obudil
      poslednji dan. V teh izjavah je dvočasovnost: sedanjost (če kdo jé ta kruh) in prihodnost (bo živel vekomaj).
      Prehod od sedanjosti k prihodnosti pa kaže na Jezusovo smrt. V njej bo dal svoje meso, to se pravi, svoje
      življenje ali samega sebe za življenje sveta. Šele njegovo na križu darovano in od mrtvih vstalo življenje bo
      njegovo meso za življenje sveta. V Jezusovo življenjsko daritev je treba verovati. Obljuba “bo živel vekomaj”
      velja samo za tistega, ki veruje, da je Jezus s svojo smrtjo in vstajenjem odrešil svet. Potrebna je vera v
      Jezusa odrešenika. Razlog za človekovo nesmrtnost ni to, da ima človek duhovno dušo, ki ne more razpasti,
      temveč je človekova povezanost z Jezusom, ki je nesmrten. Od mrtvih vstali Jezus živi tako, da smrt nad njim
      nima več nobene oblasti (Rim 6,9), tako tudi nad tistim ne, ki je po veri povezan z njim.

      To potrdi Jezus z besedami: “Tako bo tudi tisti, ki uživa mene, živel po meni.” Življenje, ki se je rodilo iz tako
      velike žrtve, kot je Jezusova smrt na križu, ne more biti zaprto vase in namenjeno samo sebi. To življenje se
      pretaka v tiste, ki uživajo meso Sina človekovega in zato živijo po njem.

      Naj nas pri poglabljanju v skrivnosti svete evharistije vedno spremlja molitveni vzklik: Božje usmiljenje,
      neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, vate zaupamo!

      Odgovori
      • Alpe says:
        6. aprila, 2013 at 11:37

        Janez si je zlomil nogo. Kako pravilno reče?

        1. Zlomil sem si nogo
        ali
        2. Moje telo ima zlomljeno nogo.

        Kaj je pravilno?

        Povem vam, da je samo 2. odgovor pravilen, kajti Janez je tisto kar on misli, kar pa on misli tudi govori ali piše in navsezadnje to tudi udejanji. Janez je duša v tem telesu, lahko pa Janez tudi uživa kruh življenja, ki je Jezus in ga ima v sebi.

        Zato je Jezus tudi govoril Oče je v meni in jaz sem v Očetu.

        Ne trdim pa, da ga ni v košku kruha, tudi tam je prisoten.

        Molitev = Rešitev
        Alpe

        Odgovori
        • Miro says:
          6. aprila, 2013 at 12:57

          Če se v molitvi ponižno ne priporočamo Svetemu Duhu, se skrivnostim svete evharistije
          ne moremo približati, ker je za naše slabotno srce enostavno preveč Luči, da bi jo mogli prenesti!

          KRUH, KI DAJE ŽIVLJENJE – MISLI O SVETI EVHARISTIJI
          (citirane le nekatere misli, ki jih je zbral Wilhelm Muhs)

          V oltarnem zakramentu je zaobjeta vsa skrivnost našega odrešenja.
          (Tomaž Akvinski)

          Evharistična daritev je izvir, središče in vrhunec celotnega krščanskega življenja.
          (Janez Pavel II.)

          Evharistija nam je dana zato, da bi postali istega telesa in iste krvi s Kristusom.
          (Ciril Jeruzalemski)

          Evharistija postane za nas ne samo hrana za naše duše, ampak tudi spodbuda
          ljubezni do bratov, ki potrebujejo pomoč, razumevanje in solidarnost.
          (Pavel VI.)

          Skrivnost, ki zmede človeški razum: življenje se hrani s smrtjo. Samo v evharistiji
          se življenje hrani z Življenjem. (Helder Camara)

          Ne recite mi, da ste grešniki in da si zato ne upate pristopiti k svetemu obhajilu!
          Bilo bi tako, kot če bi rekli,da ste preveč bolni in da zato nočete ne zdravnikov
          ne zdravil. (Janez Vianney)

          Evharistija je vrhunec, h kateremu teži delovanje Cerkve, in hkrati izvir, iz katerega
          prihaja vsa njena krepost in moč. (Enzo Lodi)

          Udeležba pri Kristusovem telesu in njegovi krvi povzroči samo to, da se spreminjamo
          v tisto, kar jemljemo. (Leon Veliki)

          Medtem ko so jedli, je vzel kruh, ga blagoslovil, razlomil, jim ga dal in rekel: “Vzemite,
          to je moje telo.” Nato je vzel kelih, se zahvalil, jim ga dal in vsi so pili iz njega. In rekel
          jim je: “To je moja kri zaveze, ki se preliva za mnoge.” (Evangelij po Marku)

          Poklekniti pred evharističnim kruhom in vinom pomeni, da smo pripravljeni sprejeti
          odrešenje, ki prihaja v konkretnosti edinstvenega zgodovinskega, absolutnega in
          neizbrisljivega dogodka: Jezusa iz Nazareta. (Giuseppe Betori)

          Ko se hranimo z Jezusovim telesom in njegovo krvjo, postajamo njegovo telo in njegova
          kri. Vendar nas lahko njegov duh oživlja in vlada v nas samo toliko, kolikor smo udje
          njegovega telesa. (Edith Stein)

          Evharistija je zdravilo nesmrtnosti, protistrup za smrt, hrana večnega življenja v
          Jezusu Kristusu. (Ignacij Antiohijski)

          Jezus je Beseda, ki je postala meso. Jezus je kruh življenja. Jezus je žrtev, darovana na
          križu. Jezus je žrtev darovana za grehe sveta. (Mati Terezija)

          Ko se hudemu duhu posreči, da oddalji dušo od svetega obhajila, je dosegel svoj cilj.
          (Terezija iz Lisieuxa)

          Če Jezus, Božji zdravnik, v vseh zakramentih zdravi naše duhovne bolezni, jih zdravi
          toliko bolj v zakramentu evharistije, ki vsebuje njegovo božjo in njegovo človeško
          naravo in je izvir vsake milosti. (Albert Veliki)

          Vsaka molitev je prošnja za kruh in evharistija je kruh. Naše življenje zahteva eno samo
          stvar: zemeljsko in nebeško hrano. Evharistija vsebuje njega, ki daje vse, “živi kruh, ki
          je prišel iz nebes.” (Antonin Dalmace Sertillanges)

          PROŠNJA ZA MOLITEV: Molimo za vse naše sestre in brate in nasploh za vse ljudi
          dobre volje, da bi vsi spoznali, da je naš odrešenik Gospod Jezus Kristus – živi kruh iz
          nebes, ki se nam iz čiste ljubezni podarja pri obhajanju svete evharistije, za nas in za
          naše odrešenje!

          BOŽJE USMILJENJE, ki nam daješ nesmrtno življenje, zaupamo vate!

          Odgovori
  42. Miro says:
    5. aprila, 2013 at 17:41

    JEZUS NAM DAJE SAM SEBE V HRANO!

    Je Gospod Jezus s tem, ko pravi, “jaz sem kruh življenja”, mislil: jaz sem nauk življenja? Odgovor se glasi: Ne.
    Se besedo iz njegovega nauka “kruh” res da, razlagati na različne načine? Odgovor se glasi: Ne.

    Ponovno poglejmo del besedila iz Svetega pisma, ki govori o tej veliki evharistični skrivnosti:

    »Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje, ima večno življenje. Jaz sem kruh življenja. Vaši očetje so jedli
    v puščavi mano in so pomrli. To je kruh, ki prihaja iz nebes, da tisti, ki od njega jé, ne umre. Jaz sem živi kruh,
    ki sem prišel iz nebes. Če kdo jé od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za
    življenje sveta« (Janez 6, 47-51).
    (daljši svetopisemski odlomek – Janez 6, 41-59 – je v tej rubriki naveden že v mojem sporočilu z dne 1. 4. 2013)

    Sedaj pa se z vero v srcu poglobimo v zanesljivo razlago tega odlomka, ki jo je v knjigi Razloženi Evangeliji
    zapisal biblicist dr. France Rozman:

    “Jezus namenoma uporablja za nebeški kruh, o katerem je do zdaj govoril, besedo meso. S tem je razločno
    povedal, da ni dovolj, če se mu samo notranje in duhovno pridružimo, temveč se mu moramo pridružiti po
    čisto določenem fizičnem dejanju: jesti moramo njegovo meso in piti njegovo kri. Tvarnost tega dejanja je
    tako poudaril, da je pravzaprav rekel: kdor grize (izv. trogon) moje meso, čeprav prevajamo: kdor jé moje
    meso. Uporabil je besedo, ki izraža dejansko, ne samo čustveno ali razumsko povezanost z njim. Hrana se tako
    priliči (asimilira) človeku, da postane z njim eno. Prebavljena preide v kri, in ta jo raznaša po telesu; kri pa je
    človekovo življenje. Tako ima človek, ki uživa meso Sina človekovega in pije njegovo kri, večno življenje. Njega
    bo Jezus obudil poslednji dan. V teh izjavah je dvočasovnost: sedanjost (če kdo jé ta kruh) in prihodnost (bo
    živel vekomaj). Prehod od sedanjosti k prihodnosti pa kaže na Jezusovo smrt. V njej bo dal svoje meso, to se
    pravi, svoje življenje ali samega sebe za življenje sveta. Šele njegovo na križu darovano in od mrtvih vstalo
    življenje bo njegovo meso za življenje sveta. V Jezusovo življenjsko daritev je treba verovati. Obljuba bo živel
    vekomaj velja samo za tistega, ki veruje, da je Jezus s svojo smrtjo in vstajenjem odrešil svet. Potrebna je vera
    v Jezusa odrešenika. Razlog za človekovo nesmrtnost ni to, da ima človek duhovno dušo, ki ne more razpasti,
    temveč je človekova povezanost z Jezusom, ki je nesmrten. Od mrtvih vstali Jezus živi tako, da smrt nad njim
    nima več nobene oblasti (Rim 6,9), tako tudi nad tistim ne, ki je po veri povezan z njim. To potrdi Jezus z
    besedami: “Tako bo tudi tisti, ki uživa mene, živel po meni.” Življenje, ki se je rodilo iz tako velike žrtve, kot je
    Jezusova smrt na križu, ne more biti zaprto vase in namenjeno samo sebi. To življenje se pretaka v tiste, ki
    uživajo meso Sina človekovega in zato živijo po njem.«

    BOŽJE USMILJENJE, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori
    • Miro says:
      5. aprila, 2013 at 18:28

      Še dopolnilo k odgovoru na prvo vprašanje. Je Gospod Jezus s tem, ko pravi, “jaz sem kruh življenja”, mislil: jaz
      sem nauk življenja? Odgovor se glasi: Ne. Jezus je resnično živi evharistični kruh iz nebes. O sebi je dejal tudi:
      “Jaz sem pot, resnica in življenje.” Tako nam Jezus hkrati podarja tudi globok evangeljski nauk življenja, ki nam
      more, če verujemo in spolnjujemo božjo voljo, prinesti večno življenje v Bogu, ki je popolno usmiljenje in ljubezen.
      Pri tem je gotovo bistvena človekova povezanost z Jezusom, ki je nesmrten in nam iz čiste ljubezni podarja svoje
      Telo in svojo Kri, ki sta resnična hrana in resnična pijača za človekovo večno življenje – to je čudoviti dar svete
      evharistije!

      Odgovori
      • Miro says:
        5. aprila, 2013 at 21:30

        In še dopolnilo k odgovoru na drugo vprašanje, da ne bo nesporazuma. Se besedo iz njegovega
        nauka “kruh” res da, razlagati na različne načine? Odgovor se glasi: Ne. V omenjenem odlomku
        iz Svetega pisma beseda kruh res pomeni samo Kristusovo telo, ki se nam daje v hrano. Tu se
        beseda kruh ne more razlagati na različne načine, s kakšnimi drugimi pomeni.

        Drug pomen pa ima beseda kruh ob neki drugi priliki, ko se Jezus pogovarja s svojimi učenci in
        jih svari pred farizejsko in saducejsko miselnostjo:

        Ko so učenci šli na drugo stran, so pozabili s seboj vzeti kruh. Jezus jim je rekel: »Pazíte in
        varujte se farizejskega in saducejskega kvasa!« Oni pa so med seboj razpravljali in govorili:
        »Kruha nismo vzeli s seboj.« Jezus je to vedel in rekel: »Maloverni, zakaj govorite med seboj:
        ›Kruha nimamo.‹ Ali še vedno ne razumete in se ne spominjate petih hlebov za pet tisoč mož
        in koliko košar ste nabrali? In sedmih hlebov za štiri tisoč mož in koliko košev ste nabrali?
        Kako da ne razumete, da vam nisem rekel o kruhu: ›Varujte se farizejskega in saducejskega
        kvasa!‹« Takrat so šele doumeli, da ni rekel, naj se varujejo krušnega kvasa, temveč
        farizejskega in saducejskega nauka (Mt 16, 5-1).

        Skratka, v prvem primeru je kruh pravo resnično Kristusovo telo, ki se nam daje v hrano
        za večno življenje (sveta evharistija), v drugem primeru pa je s kruhom mišljena farizejska
        in saducejska miselnost, pred katero nas Jezus zelo svari, da ji ne bi podlegli.

        Prosimo Gospoda Jezusa v molitvi za razsvetljenje v luči Svetega Duha, saj sami tu z razumom
        ne moremo popolnoma nič dojeti. Na omenjene božje skrivnosti lahko po božji milosti zremo le
        z verujočim in ljubečim srcem!

        Odgovori
    • Alpe says:
      5. aprila, 2013 at 22:45

      Ne jej samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz božjih ust.

      Molitev = Rešitev

      Alpe

      Odgovori
      • Miro says:
        5. aprila, 2013 at 23:46

        Da, res je tako. “Človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja
        iz Božjih ust« (Mt 4,4). Za življenje še zdaleč niso dovolj samo navadni kruh, materialne
        dobrine itd., ampak predvsem Božja beseda, ki se po božji milosti lahko posluša in kot
        posvečeni kruh večnega življenja (Telo Kristusovo) deli in uživa ravno pri sveti evharistiji
        (samo, če smo v posvečujoči milosti!). Sv. maša, če jo kristjan pravilno obhaja, se potem
        nadaljuje v življenju s spolnjevanjem božje volje, še zlasti s konkretnimi deli usmiljenja
        in ljubezni do bližnjega.

        Naj Bog obilno blagoslovi vse obiskovalce te spletne strani!

        Odgovori
  43. Miro says:
    2. aprila, 2013 at 16:59

    »MULTIVITAMINSKE TABLETE«, ki jih na seminarjih za duhovno prenovo priporoča pater James Manjackal,
    so: vsakodnevna osebna molitev, premišljevanje Svetega pisma, obhajanje svete evharistije (vključno s prejemom
    sv. obhajila), družinska molitev in vključitev v molitveno skupino (upam, da sem jih po spominu prav povzel).

    Odgovori
  44. Miro says:
    1. aprila, 2013 at 15:11

    KDAJ JE MOLITEV REŠITEV?

    Na tej spletni strani sem večkrat zasledil: Molitev = Rešitev. Lepo zapisano – kratko in jedrnato! S tem se
    popolnoma strinjam, vendar le, če na omenjeno “formulo” ne gledamo preveč ozko oz. enostransko. Kdaj je
    molitev rešitev? Vedno, ko je svobodno odprta tudi za povezavo z drugimi močnimi odrešenjskimi sredstvi,
    kot so še zlasti poslušanje Božje besede, izvrševanje Božje volje, sveta spoved, obhajanje svete evharistije,
    zatajevanje samega sebe, telesna in duhovna dela usmiljenja, izvrševanje kreposti. Tako pojmovana molitev
    lahko po božji volji postane ne samo rešitev za tak ali drugačen človekov problem, ampak je po božji milosti
    tudi odrešitev za večno življenje, kar je daleč najbolj pomembno, saj gre za našo večno ljubezen in srečo v
    Bogu.

    Ko smo že pri “formulah” sem se spomnil tudi učinkovitega obrazca, ki ga je na seminarju v Mariboru pred
    leti priporočil ameriški karizmatik p. Robert DeGrandis (vsekakor tudi na drugih srečanjih po svetu):

    Slavljenje + Evharistija + Odpuščanje = Ozdravljenje!

    Kot je dejal, gre za takšno ali drugačno, duhovno, psihološko, čustveno ali fizično ozdravljenje. To je dokazal
    s številnimi presenetljivi deli ozdravljenja, ki jih je izvršil v imenu Gospoda Jezusa Kristusa. Vendar, da ne bo
    nesporazuma: Ozdravlja in odrešuje samo Odrešenik Jezus, karizmatik je le orodje v Njegovih rokah!

    Odgovori
    • Alpe says:
      1. aprila, 2013 at 17:01

      Takrat so učenci pristopili posebej k Jezusu in rekli:
      »Zakaj ga mi nismo mogli izgnati?« Jezus jim je rekel:
      »Zaradi vaše nevere.« In rekli so: »Gospod, pomnoži
      nam vero!« Jezus je pa rekel: »Resnično, povem vam,
      če imate vero kakor gorčično zrno, bi lahko rekli tej
      murvi: ,Izruj se s korenino in se presadi v morje’, in
      poslušna bi vam bila. In če bi rekli tej gori: .Prestavi se
      od tod tjakaj* — prestavila bi se in nič bi vam ne bilo
      nemogoče. Ta rod se pa ne izžene drugače ko z molitvijo
      in postom.«

      Ta rod (Ta vrsta zlih duhov.)

      Torej: Molitev + Post

      To sta dva načina za ozdravljenje, je Jezus uporabljal še druge metode pa ne vem, verjetno da.

      Molitev = Rešitev
      Alpe

      Odgovori
      • Miro says:
        1. aprila, 2013 at 18:22

        To vsekakor drži, kar ste zapisali, saj je iz Svetega pisma. Kot pa sem že večkrat zapisal na tej spletni strani, je potrebno korektno upoštevati tudi druge dele Svetega pisma, sicer zaidemo v miselnost New Age-a. Tako drži tudi to, da nam Gospod Jezus Kristus poleg močne molitve (Oče naš) podarja tudi druge izjemno pomembne darove, med katerimi bi izpostavil še zlasti sv. spoved (poleg molitve izjemno pomembna za čiščenje duše) ter dar sv. evharistije (izjemno pomembna dušna hrana).

        Vse to izhaja iz žive Božje besede in nauka Cerkve, dosledno utemeljenega na Svetem pismu in apostolskem izročilu. To so močna odrešenjska sredstva, ki nam pomagajo, da vztrajamo v molitvi in postu ter si lahko v tej moči prizadevamo tudi za druge kreposti, še zlasti za usmiljenje do bližnjega.

        Poznam kar veliko primerov, ko so kristjani opustili zakramente in se začeli sami “odreševati” v duhu New Age-a. Kaj se je zgodilo? Nazadnje je njihova vera močno oslabela in so opustili tako molitev kot post. So se pa toliko bolj zatekli v objem tuzemskih sredstev “odreševanja”. Vendar jih to nikakor ne more nasititi, saj so naše duše ustvarjene za neskončno ljubezen v Bogu, ki ne mine.

        V kolikor se želite v polnosti seznaniti s temeljnimi resnicami vere, upanja in ljubezni, bi vam poleg premišljevanja Svetega pisma v branje priporočil tudi Katekizem katoliške Cerkve.

        Bog vas obilno blagoslovi v nadaljnjem iskanju Gospoda Jezusa, ki je Pot, Resnica in Življenje!

        Odgovori
        • Miro says:
          1. aprila, 2013 at 19:16

          Molimo k Svetemu Duhu in razmislimo še o naslednjem pomembnem delu besedila Svetega pisma, ki se dotika skrivnosti svete evharistije (sicer je glede tega še cela vrsta besedil, ki jih je, kot že rečeno, prav tako potrebno upoštevati v kontekstu celotnega Svetega pisma):

          BOŽJA BESEDA:

          Judje so tedaj godrnjali nad njim, ker je rekel: »Jaz sem kruh, ki je prišel iz nebes,« in so govorili: »Ali ni to Jezus, Jožefov sin? Njegovega očeta in mater poznamo. Kako more zdaj govoriti: ›Iz nebes sem prišel.‹« Jezus je odgovoril in jim dejal: »Ne godrnjajte med seboj! Nihče ne more priti k meni, če ga ne pritegne Oče, ki me je poslal, in jaz ga bom obudil poslednji dan. Pri prerokih je zapisano: Vsi se bodo dali poučiti Bogu. Vsak, kdor posluša Očeta in se mu da poučiti, pride k meni. Ne rečem, da bi bil kdo videl Očeta: samo tisti, ki je od Boga, on je videl Očeta. Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje, ima večno življenje. Jaz sem kruh življenja. Vaši očetje so jedli v puščavi mano in so pomrli. To je kruh, ki prihaja iz nebes, da tisti, ki od njega jé, ne umre. Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo jé od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta.«
          Judje so se tedaj med seboj prepirali in govorili: »Kako nam more ta dati svoje meso jesti?« Jezus jim je tedaj rekel: »Resnično, resnično, povem vam: Če ne jeste mesa Sina človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate življenja v sebi. Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan. Kajti moje meso je resnična jed in moja kri resnična pijača. Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ostaja v meni in jaz v njem. Kakor je mene poslal živi Oče in jaz živim po Očetu, tako bo tudi tisti, ki mene jé, živel po meni. To je kruh, ki je prišel iz nebes, ne tak, kakršnega so jedli vaši očetje in so pomrli: kdor jé ta kruh, bo živel vekomaj.« To je povedal, ko je učil v shodnici v Kafarnáumu. (Jn 6, 41-59).

          Gospod, hvala Ti za Božjo besedo, ki se dotika skrivnosti svete evharistije!

          Odgovori
          • Alpe says:
            4. aprila, 2013 at 22:37

            Lahko pa, da je s tem ko pravi jaz sem kruh življenja, mislil jaz sem nauk življenja. Saj veste, da pravi tudi o farizejskem kvasu. Ravno besedo kruh se iz njegovega nauka, da razlagati na različne načine.

            S tem nočem nikogar odvrniti od evharistije, to so samo moji pomisleki.

            Molitev = Rešitev

            Alpe

  45. Miro says:
    1. aprila, 2013 at 9:36

    SVETA EVHARISTIJA – RESNIČNA NEBEŠKA HRANA

    Ljudje sodobnega časa se veliko ukvarjamo z vprašanji zdrave prehrane za telo, pozabljamo pa na nujno potrebno
    hrano za dušo in duha. Silno hrepenimo po zdravju, veselju, sreči …, vendar vse to mnogokrat iščemo na napačnih
    poteh oz. v zgrešenih smereh. Zato namesto božjih blagoslovov velikokrat žanjemo razočaranje in nezadovoljstvo.

    Pred kratkim sem naletel na že malce starejši, a še vedno zelo aktualni prispevek patra Silva Šinkovca, v katerem je
    med drugim zapisal tudi naslednje resnične besede življenja, tesno povezane z našim odrešenjem: “Nikjer nam ni
    dano prejeti večjih milosti, kot pri Sveti evharistiji. Zato ne zapuščajmo Svetih hramov in ne prezirajmo tega daru.
    Tu prejemamo resnično nebeško hrano.”

    http://silvo-sinkovec.rkc.si/index.php/content/display/534

    Odgovori
  46. Miro says:
    31. marca, 2013 at 19:50

    KAJ JE OZDRAVLJENJE, KAJ JE ODREŠENJE?

    Na tem področju je v novejšem času veliko zmede in zmot, še zlasti pri t. i. novodobnih pogledih, ki jih širi New Age.
    Žal se občasno tudi na tej spletni strani pojavljajo nekateri zelo poenostavljeni pogledi na vero, molitev, ozdravljenje,
    ki nimajo prave povezave z živo Božjo besedo.

    Če, denimo, omenim samo en vidik: Osebna molitev je izjemno pomembna! Vendar zgolj osebna molitev brez resnega zakramentalnega življenja in dobrih del (življenje v moči sv. krsta in sv. birme, sv. spoved, sv. maša, dela usmiljenja v
    odnosu do sočloveka itd.) je kakor medlo utripajoča svetilka brez pravega vira napajanja.

    Pri človeku je potrebno upoštevati trojno razsežnost njegove narave – telo, duša, duh – o čemer govore tudi cerkveni
    očetje. V knjigi “Rešiti, kar je izgubljeno”, ki sem jo že priporočil v branje, je ta trojna razsežnost lepo predstavljena,
    hkrati pa opisana tudi pot do notranjega ozdravljenja.

    Kot pravi v omenjeni knjigi čilska karizmatičarka Nelly Astelli Hidalgo, je Gospodov način ozdravljanja popolnoma
    drugačen od zdravniškega. “Zdravnik zdravi telo, psihiater dušo, duhovnik duha. Edini, ki skrbi za vse moje bitje, je
    Jezus Kristus. In to je čudež notranjega ozdravljenja!”

    Če se želite bolj poglobiti v zahtevna vprašanja glede vere, zdravja, odrešenja, krščanske skupnosti, pastorale zdravja, ozdravljenja pri Kristusu, zakramenta odrešenja, humanosti itd., vam v branje priporočam tudi strokovni članek dr.
    Jožeta Štupnikarja (poiščite na Googlu: Cerkev-skupnost, ki ozdravja).

    Kot strokovnjak za pastoralo zdravja dr. Štupnikar poudarja, da ozdravljenje še ne pomeni odrešenja. “Za kristjana je odrešenje stanje osvobojenosti vsake slabosti in zla. Je izkušnja občutja, ko ozdravlja Bog …”

    Pridi, pridi Sveti Duh!

    Odgovori
  47. Alpe says:
    31. marca, 2013 at 14:26

    Kam gre tema ko se luč prižge? Zanimivo vprašanje, verjetno gre po kotih. Je pa zanimivo, da ne moreš pripeljati toliko teme, da bi premagala luč. Tema je, ko pa prižgemo luč pa izgine. Torej prižgimo luč.

    Molitev = Rešitev

    Alpe

    Odgovori
  48. Miro says:
    28. marca, 2013 at 22:00

    KAJ JE GREH?

    “Greh je čisto nekaj drugega, kot ljudje navadno mislijo. Naš glavni greh je v tem, da odklanjamo Božjo ljubezen. Od tistega trenutka, ko se zavedamo, da nas Bog ljubi, začenjamo spoznavati, da ne smemo vsega delati,” pojasnjuje čilska karizmatičarka Nelly Astelli Hidalgo v knjigi Rešiti, kar je izgubljeno. V kolikor vas zanima, kako hudo greh rani človekovega duha in dušo, in kako z molitvijo odpirati pot do notranjega ozdravljenja in duhovne rasti v Jezusu, vam to knjigo v branje zelo priporočam.

    Pridi, pridi Sveti Duh in nam pomagaj k spoznanju o Božji ljubezni!

    Odgovori
  49. Miro says:
    26. marca, 2013 at 18:30

    KAJ JE ČUDEŽ?

    Prisluhnimo razlagi p. Antona Nadraha, ki jo podaja v knjižici V šoli najsvetejših src 12, Evharistični čudeži: To je dogodek v vidni naravi, ki ga ne moremo razložiti z naravnimi zakoni. Povzroči ga Bog, zato so čudeži priče za bivanje Boga in potrjujejo resničnost tega, kar nas uči naša vera. To velja tudi za evharistične čudeže. Povzroča jih navzoči Jezus, ki nas ljubi in nam hoče samo dobro.

    Za potrditev vere v sveto evharistijo je dovolj en sam popolnoma izpričan čudež, ki jasno dokazuje Kristusovo navzočnost in delovanje v tem zakramentu Božje ljubezni. Na podlagi takšnega čudeža bomo lažje z apostolom Tomažem izpovedali vero: “Moj Gospod in moj Bog!” (Jn 20,28).

    KATERI JE NAJZNAMENITEJŠI, NAJBOLJE DOKAZANI IN ZATO NAJBOLJ PREPRIČLJIVI EVHARISTIČNI ČUDEŽ?

    P. Anton Nadrah: Zgodil se je v Italiji v mestu Lanciano v takratni cerkvi sv. Legoncijana in Domicijana. Danes je na tem mestu nova cerkev sv. Frančiška Asiškega iz leta 1258. Davnega leta 750 je neki menih reda sv. Bazilija daroval sv. mašo. Dvomil je o dejstvu, da je v posvečeni hostiji resnično navzoče telo našega Gospoda in da je v kelihu resnično njegova kri.

    KRUH SE JE SPREMENIL V ŽIVO MESO IN VINO V PRAVO KRI

    Po posvetilnih besedah se je kruh spremenil v živo meso in vino v pravo kri. Kri se je strdila v pet kepic, ki tehtajo skupaj 15,85 gramov. Prav toliko tehta tudi ena sama kepica, kar je naravno nerazložljivo in je zato poseben čudež. S tem izrednim dejstvom je Bog nazorno pokazal resnično Jezusovo navzočnost tako v enem samem delu kot v vseh skupaj.

    Relikvije tega čudeža so danes shranjene v dragoceni srebrni in kristalni umetniško izdelani monštranci iz 18. stoletja v cerkvi sv. Frančiška. Za zgornjim steklenim delom monštrance, ki ima v premeru 69 mm, se vidi hostija, ki je postala in ostala meso. Na spodnji strani monštrance je v pokritem kelihu iz stekla, 10 cm premera, pet kepic strjene krvi.

    Leta 1970, 18. novembra, je po naročilu Pacifica Perantonija, nadškofa nadškofije Lanciano, specialist mednarodnega slovesa histolog profesor dr. Edoardo Linioli začel z znanstvenim raziskovanjem dragocenih relikvij. Izbran je bil, ker je na univerzi v Sieni predaval anatomijo in analize človeškega tkiva ter je bil izveden v kemiji in klinični mikroskopiji. Posvetoval se je tudi s profesorjem Bertellijem, docentom za analize človeškega tkiva na univerzi v Sieni.

    MESO IN KRI STA PRAVO ČLOVEŠKO MESO IN KRI

    Dne 4. marca 1971 je predstavil svoje študijske izsledke, ki so bili presenetljivi: Meso in kri sta pravo človeško meso in kri. Meso je tkivo srčne mišice. Tudi že pri omenjenem najnovejšem čudežu v kraju Sokolka na Poljskem je tako (opomba: p. Nadrah v omenjeni knjižici omenja vrsto evharističnih čudežev in med njimi tudi ta čudež na Poljskem). Meso in kri spadata v skupino AB, ki je značilna za prebivalce Svete dežele. Kri ima značilnosti sveže krvi. Zanimivo je, da tudi na torinskem platnu ohranjena kri spada v skupino AB. Histološka raziskava je pokazala, da v relikvijah ni nobene konzervatorične snovi, ki bi varovala pred razpadanjem.

    NAREJENIH JE BILO KAR 500 POIZKUSOV!

    Poznejše preiskave so se začele 1973 in so trajale 15 mesecev. Bilo je narejenih kar 500 poizkusov! Pri njih je sodelovalo več strokovnjakov, ki so ugotovili, da ne gre za mumificirano tkivo, ampak za živo tkivo, ki klinično reagira. Proteini, navzoči v strjeni krvi, so razdeljeni kot v sveži človeški krvi. Če bi to kri utekočinili, bi jo lahko vbrizgali vsak trenutek kakemu človeku. To pomeni, da sta meso in kri iz leta 750 prav takšna, kakor da bi bila danes vzeta od kakega živega človeka. Razprava o teh raziskavah je izšla decembra 1976 v New Yorku in Genfu. Ugotovila je, da tega pojava ni mogoče znanstveno razložiti.

    SRČNO TKIVO UMIRAJOČEGA ČLOVEKA PRIBLIŽNO TRIDESETIH LET

    Ganljivo je dejstvo, da je meso, ki je nastalo iz hostije, enako srčni mišici, levemu srčnemu prekatu, kakor da pripada Jezusovemu človeškemu srcu. Vidijo se arterije, vene in živec. Preiskava je pokazala, da gre za srčno tkivo umirajočega človeka približno tridesetih let. Mikroskopska analiza je razodela, da je nerazložljivo, kako je bilo odvzeto tkivo. Nikakor ni moglo iti za izrezanje, ki bi bilo narejeno s človeško roko, tudi ne z bisturijem ali skalpelom in ne z laserjem, ker ni nobena celica ranjena.

    MESO IN KRI NE KAŽETA ZNAMENJA KAKŠNE SPREMEMBE

    Poleg tega se je pokazalo, da niti meso niti kri ne kažeta znamenja kakšne spremembe, čeprav evharistične relikvije vseskozi niso bile spravljene v hermetično zaprtih posodah! Ta rezultat je vzbudil začudenje med znanstveniki in zdravniki. Znanstvene raziskave o evharističnem čudežu, ki se je zgodil pred mnogimi stoletji, so dokazale vernim in tudi nevernim živo navzočnost Jezusa v sveti evharistiji.

    (kot že rečeno, navajam iz knjižice p. Antona Nadraha, Evharistični čudeži, 2009; in še opomba: daljše besedilo p. Nadraha sem zaradi boljše preglednosti razdelil z mednaslovi, ki pa so strogo vzeti iz njegovega besedila.)

    Molimo tokrat s tako močno vero, kot nas to uči eden od vzklikov Božjemu usmiljenju, ki se dotika omenjenih skrivnosti, ki nepredstavljivo močno presegajo človekov razum: BOŽJE USMILJENJE, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

    Odgovori
  50. Administrator says:
    21. marca, 2013 at 23:11

    Krščanska ( rimokatoliška) vera kaj je to. Kaj je bistvo te vere.

    Da nebi preveč razglabljali kaj je to, se poglobimo v molitev vera, ki nam na kratek in jasen način pove bistvo. Preberimo jo počasi in ob tem razmišljajmo, kaj prebiramo:

    Verujem v Boga Očeta vsemogočnega, stvarnika nebes in zemlje. In v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega, Gospoda našega; ki je bil spočet od Svetega Duha, rojen iz Marije Device; trpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, umrl in bil v grob položen; šel pred pekel, tretji dan od mrtvih vstal; šel v nebesa; sedi na desnici Boga Očeta vsemogočnega; od ondod bo prišel sodit žive in mrtve. Verujem v Svetega Duha; sveto katoliško Cerkev, občestvo svetnikov; odpuščanje grehov; naše vstajenje in večno življenje. Amen.

    Odgovori
  51. Miro says:
    19. marca, 2013 at 19:15

    Kaj storiti, če nas mučijo tesnoba, potrtost, nezadovoljstvo, žalost, depresija …? Začnimo pozabljati nase in intenzivno moliti za ljudi, ki so v še hujših stiskah kot smo sami! Da bi se lahko bolj seznanili s pomenom molitve, z njenimi učinki na duševnost itd., ter lažje našli izhod iz težav, vam v branje in razmišljanje priporočam priloženi članek iz Družine. Čeprav je bil objavljen že pred leti, ni nič izgubil na aktualnosti; kvečjemu je ob vseh težavah, s katerim se danes ljudje srečujemo, danes še bolj aktualen, kot je bil leta 2006.

    http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/C0A21A4E835E41C9C12571E10036814E?OpenDocument

    Odgovori
  52. Patricija says:
    17. marca, 2013 at 21:00

    Mi lahko prosim napišete, če se kateri duhovnik v Sloveniji ukvarja z molitvami nad posameznikom za ozdravljenje družinskega debla ? Sem iz Štajerske, če morda veste, če je kdo bolj ‘specializiran’ za te stvari na našem koncu ali pa kjerkoli drugje, Hrvaška itd.
    Hvala, hkrati pa se zahvaljujem g. Miru in g. administratorju, da nas usmerjata in napišeta spodbudne besede. Tudi jaz molim za posameznike na tej strani.

    Odgovori
    • Miro says:
      18. marca, 2013 at 17:27

      Patricija, Gospod Jezus vas zelo ljubi! Želi vam odpreti pot v srečo, v tisto srečo, ki nikoli ne mine in jo lahko z Njegovo pomočjo odkrijete globoko v srcu in v srečanju z Najsvetejšim zakramentom! Gledano z mojega vidika bi vam svetoval, da se preko Prenove v Duhu povežete s karizmatičnim duhovnikom Tonijem Kmetom, v zadnjem času zelo preizkušanem v trpljenju. Prosim molimo za tega dobrega duhovnika, ki je že mnogim ljudem pomagal in bo tudi vam lahko, če se boste odločili za srečanje z njim. Priporočil pa bi vam tudi, da iz Štajerske poromate h Kraljici Miru na Kurešček, kjer je duhovno zelo živahno; občasno molijo tudi za ozdravljenje notranjih ran in družinskega debla. Poiščite v priloženem napovedniku, kdaj bodo spet tovrstne molitve in se po molitvi k Sv. Duhu sami odločite, kaj bi bilo za vas najboljše. Mogoče vam bo še kdo od obiskovalcev te spletne strani sporočil kak uporaben nasvet.

      Bog z vami v vsakem trenutku!

      http://www.salve.si/ig/napovednik.htm

      Odgovori
    • Administrator says:
      18. marca, 2013 at 21:31

      Ker si iz štajerske ti bo najbrž najbližje to: http://prenova.rkc.si/prenovamaribor.html

      Če bi ti lahko res priporočal od navedenega, bi ti priporočal gospoda T.K.

      Sicer če se ti ne mudi, bi ti tudi priporočal po veliki noči romanje v Međugorje s Prenovo. Imajo zelo bogato srečanje in odklopiš vse in se resnično posvetiš sebi in Bogu. Ne bo ti žal, vrnila se boš polna moči, kakor še nikoli… poglej si tu in sicer na 17 strani: http://prenova.rkc.si/mesecnikprenova/2013/pdf/marec.pdf

      Vse dobro

      Odgovori
  53. Miro says:
    14. marca, 2013 at 16:04

    Na kaj bi se moral vsak kristjan, vključno z mojo malenkostjo, najprej spomniti, preden v svojem srcu obsodi bližnjega? Na svoje prejšnje grehe! Bi potem še obsodil bližnjega?

    Molimo: Gospod, prosim Te, vlij mi potrebnih moči, da danes začnem znova!

    Odgovori
  54. milena says:
    12. marca, 2013 at 14:56

    obračam se na vas z eno prošnjo
    mi lahko priporočate katero devednevnico za namen notranjega miru za mlado osebo?

    Odgovori
  55. Miro says:
    11. marca, 2013 at 21:02

    KAKŠNA SREDSTVA MORAMO UPORABLJATI, DA BOMO LAHKO NAPREDOVALI V LJUBEZNI?
    (povzeto iz knjige Živite v ljubezni, p. Anton Nadrah)

    Drugi vatikanski koncil nas uči, da je prvi in najpotrebnejši dar ljubezen, s katero Boga ljubimo nad vse in bližnjega zaradi njega. Da pa bi lahko ljubezen kakor dobro seme v duši zrastla in prinašala sadove, koncil našteva sedem sredstev:

    1. poslušanje Božje besede
    2. izvrševanje Božje volje
    3. pogosto prejemanje zakramentov, zlasti evharistije
    4. udeleževanje svetih opravil
    5. stanovitno prizadevanje za molitev in zatajevanje samega sebe
    6. dejavna služba bratom
    7. izvrševanje vseh kreposti

    Najpomembnejše je izvrševanje Božje volje; vsa sredstva moramo namreč uporabljati po Božji volji in toliko, kolikor je Božja volja.

    Sv. Janez Krizostom naglaša pomen molitve: “Nobena stvar tako ne pospešuje naše rasti v kreposti kakor pogosto pogovarjanje z Bogom v molitvi.”

    Sv. Janez od Križa pravi: “Kakor hitro prenehamo moliti, se bodo razbohotila naša slaba nagnjenja in terjala svoje. Hudobni duh se boji tistega, ki je v molitvi povezan z Bogom, prav tako kakor Boga samega.”

    Sv. Maksimiljan Kolbe je rekel: “Molitev je najmočnejše sredstvo, ki dušam prinaša mir, jih osrečuje in približuje Božji ljubezni. Molitev prenavlja svet. Molitev je pogoj za prenovo življenja v sleherni duši.”

    Odgovori
  56. Resnica says:
    11. marca, 2013 at 8:34

    Zanima me kaj pomeni blagoslov? Kako blagosloviš hrano?

    Za odgovor se vam prav lepo zahvaljujem in lep dan želim.

    Odgovori
    • Miro says:
      11. marca, 2013 at 16:46

      Hrano lahko blagoslovimo z naslednjo preprosto molitvijo (najboljše s svojimi besedami, ki prihajajo iz srca): Gospod Jezus, prosim Te, blagoslovi to jed v moči Svetega Duha, da mi bo v dušni in telesni blagor! Če pa nas je pri mizi več, potem takole molimo: Gospod Jezus, prosimo Te, blagoslovi ta jedila v moči Svetega Duha, da nam bodo v dušni in telesni blagor! To je seveda samo primer, kako naj bi ljudje molili. Da bo pa ta molitev pred Gospodom res iskrena, je nujno, da z lačnimi ljudmi redno delimo svoj kruh (npr. s prostovoljnimi prispevki v ta namen)!

      Če bi ljudje vedno molili tako pred jedjo kot po jedi (zahvala Gospodu za hrano, ki smo jo zaužili po Njegovi dobroti!) ter z revnimi delili svoj kruh, sem prepričan, da bi bili po Božji dobroti obvarovani marsikatere bolezni, med nami pa bi bilo več dušnega in telesnega zdravja.

      Zame osebno pomeni BLAGOSLOV nekaj najbolj notranjega, kar mi iz trenutka v trenutek podarja Gospod Jezus … Podarja mi vero, upanje, ljubezen, varstvo, toplino, skrb, nenehno navzočnost … Še več: iz čiste ljubezni mi podarja samega sebe pri sv. maši … Komu? Meni grešniku! Več pa ne morem opisati z besedami, ker se tega ne da primerno izraziti!

      Lahko pa vam posredujem pomembnejše dele KOMPENDIJA, povzetka Katekizma katoliške Cerkve, ki se dotikajo skrivnosti blagoslova (le nekatere dele, saj je v Kompendiju še cela vrsta pojasnil, ki so zelo povezana s to skrivnostjo):

      – V liturgiji nas Oče obsipa s svojimi BLAGOSLOVI v svojem učlovečenem Sinu, ki je za nas umrl in vstal, in izliva v naša srca Svetega Duha. Hkrati Cerkev poveličuje Očeta s češčenjem, hvaljenjem in zahvaljevanjem ter prosi za prihod njegovega Sina in Svetega Duha.

      – Zakramentali so sveta znamenja, ki jih je ustanovila Cerkev; po njih so posvečene različne življenjske okoliščine. Zakramentali vsebujejo molitev, ki jo spremljajo znamenje križa in druga znamenja. Med zakramentali zavzemajo pomembno mesto BLAGOSLOVI, ki so hvaljenje Boga in molitev za njegove darove, kakor tudi posvetitve oseb in posvetitve predmetov za bogoslužje.

      – Slavljenje je človekov odgovor na božje darove: slavimo Vsemogočnega, ki nas prvi BLAGOSLAVLJA in napolnjuje s svojimi darovi.

      Bog vas blagoslovi v moči Svetega Duha!

      Odgovori
  57. Miro says:
    10. marca, 2013 at 21:24

    V odgovor osebi, ki je danes zastavila nekaj vprašanj! Kot že rečeno, si lahko odgovore na vaša vprašanja poiščete v Katekizmu katoliške Cerkve, samo potruditi se je treba. Skupaj se priporočimo Svetemu Duhu za blagoslov pri premišljevanju tako Božje besede kot tudi KKC in drugih dokumentov Cerkve!

    MOLITEV K SVETEMU DUHU (sv. Avguštin)

    Pridi v mene, Sveti Duh,
    Duh modrosti:
    podari mi notranje oči in ušesa,
    da me ne bodo vezala
    na materialne stvari,
    ampak vedno iskala duhovno realnost.
    Pridi v mene, Sveti Duh,
    Duh ljubezni: dolivaj vedno več
    prave ljubezni v moje srce.
    Pridi v mene, Sveti Duh,
    Duh resnice: dovoli mi,
    da dosežem spoznanje resnice
    v vsej njeni polnosti.
    Pridi v mene, Sveti Duh,
    živa voda, ki priteka iz gore
    za večno življenje:
    daj mi milost, da pridem k tebi
    občudovat obraz Očeta
    v življenje in radost brez konca.
    Amen.

    Odgovori
  58. Resnica says:
    10. marca, 2013 at 10:05

    Je Bog Jezusa poslal na zemljo zato, da nam pokaže pot iz pekla?

    Odgovori
    • Miro says:
      10. marca, 2013 at 13:08

      Bog je Odrešenika Jezusa poslal na zemljo zato, da nas osvobodi grehov in nam podari novo življenje v moči Svetega Duha, da bi se tako z Njegovo pomočjo izognili strahotam pekla in dosegli večno življenje sreče in ljubezni v Bogu. Iz pekla, kjer vlada večno sovraštvo “vseh zoper vsakega” in “vsakega zoper vse”, pa na žalost ni več poti nazaj!

      Odgovori
      • Resnica says:
        10. marca, 2013 at 17:08

        Pravijo, da je Bog tako ljubeč, da nas ima tako rad in navsezadnje ma rad tudi Satana in ga še vedno spodbuja, da se spreobrne in vrne nazaj. Torej Satan je vladar pekla in če ga Bog nagovarja, da se spreobrne in vrne nazaj, more obstajati tudi pot.

        Odgovori
        • Miro says:
          10. marca, 2013 at 19:22

          Tolmačenje, ki ga podajate, nikakor ne drži! Resnica je, da Usmiljeni Bog neizmerno ljubi vsakega človeka, tudi še tako hudega grešnika, neizmerno pa sovraži greh. Bog po Devici Mariji, svetnikih, Cerkvi … vsakega grešnika nenehno vabi k spreobrnjenju in pokori, da bi ga rešil pred peklom in ga privedel v nebesa, to je v stanje večne sreče in ljubezni. Hkrati pa Bog neizmerno sovraži zlo, ki ga pooseblja prav Satan z njegovimi padlimi angeli. Bistveno je, da se zavedamo, da je za grešnike sedaj čas milosti in usmiljenja, vice so očiščevanje duš, v katerih je vedno upanje in tudi obstaja pot za rešitev v večno veselje, pekel pa je strahotno stanje večnega sovraštva, brezupa, zavrženosti …, iz katerega ni več nobene poti!

          To je v grobem le nekaj misli, ki še zdaleč ne izčrpajo vprašanja, ki ste ga tu izpostavili. Zato vam priporočam, da si vzamete čas za redno vsakodnevno poglabljanje v živo Božjo besedo (Sveto pismo). Ta tema je odlično predstavljena tudi v Katekizmu katoliške Cerkve (KKC), kjer je izčrpno pojasnjeno, od kod zlo, kaj je izvirni greh, od kod trpljenje, kako deluje hudi duh, kakšne so posledice greha, kako Usmiljeni Bog v zgodovini odrešuje grešnega človeka itd. Povzetek KKC-Kompendij si lahko preberete na spletni strani:

          http://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html

          Bog vam podari razsvetljenje v moči Svetega Duha!

          Odgovori
  59. Miro says:
    8. marca, 2013 at 16:42

    Gospod Jezus o skrivnosti sv. evharistije: “Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, gotovo ne bo lačen, in kdor veruje vame, ne bo nikoli žejen” (Jn 6, 34-35). Kaj o nedoumljivem bogastvu svete evharistije (svete maše), ki je čudež vseh čudežev, pravi Kompendij, to je povzetek Katekizma katoliške Cerkve?

    ZAKRAMENT EVHARISTIJE

    Kaj je evharistija?

    Evharistija je daritev Kristusovega telesa in krvi. Gospod Jezus je postavil evharistijo, da bi daritev na križu mogla trajati skozi vse čase, dokler ne pride. Tako je svoji Cerkvi zaupal spomin svoje smrti in svojega vstajenja. Evharistija je znamenje edinosti, vez ljubezni, velikonočna gostija, v kateri se prejema Kristus, duša napolnjuje z milostjo in daje poroštvo večnega življenja.

    Kdaj je Jezus Kristus postavil evharistijo?

    Postavil jo je na veliki četrtek, “tisto noč, ko je bil izdan” (1 Kor 11,23), ko je s svojimi apostoli obhajal zadnjo večerjo.

    Kako jo je postavil?

    Potem, ko je zbral svoje apostole v dvorani zadnje večerje, je Jezus vzel v svoje roke kruh, ga razlomil, jim ga dal in rekel: “Vzemite in jejte od tega vsi: To je moje telo, ki se daje za vas.” Potem je vzel v svoje roke kelih z vinom in rekel: “Vzemite in pijte iz njega vsi: To je kelih moje krvi nove in večne zaveze, ki se za vas in za vse preliva v odpuščanje grehov. To delajte v moj spomin.”

    Kaj pomeni evharistija v življenju Cerkve?

    Evharistija je vir in višek vsega krščanskega življenja. V evharistiji dosegata svoj vrhunec dejavnost, s katero Bog posvečuje nas, in naše češčenje, ki ga izkazujemo Bogu. Presveta evharistija obsega ves duhovni zaklad Cerkve: Kristusa samega, naše velikonočno Jagnje. Evharistija označuje in uresničuje občestvo božjega življenja in edinost božjega ljudstva. Z obhajanjem evharistije se že zedinjamo z nebeškim bogoslužjem in imamo vnaprej delež pri večnem življenju.

    Kako se imenuje ta zakrament?

    Neizčrpno bogastvo tega zakramenta se izraža v različnih imenih, ki vsakokrat poudarjajo posebne vidike. Najbolj običajna imena so: evharistija, sveta maša, Gospodova večerja, lomljenje kruha, evharistično obhajanje, spomin Gospodovega trpljenja, smrti in vstajenja, sveta daritev, sveta in božja liturgija, svete skrivnosti, najsvetejši oltarni zakrament, sveto obhajilo.

    Kakšno mesto ima evharistija v božjem odrešenjskem načrtu?

    V stari zavezi je evharistijo naznanjal zlasti vsakoletni velikonočni obed, ki so ga Judje vsako leto obhajali z opresniki (nekvašeni hlebi kruha) v spomin na naglico ob osvoboditvenem odhodu iz Egipta. Jezus naznanja evharistijo v svojem nauku in jo postavi med obhajanjem velikonočnega obeda s svojimi učenci pri zadnji večerji. Cerkev, zvesta Gospodovemu naročilu: “To delajte v moj spomin!” (1 Kor 11,24), je evharistijo vedno obhajala, zlasti v nedeljo, na dan Jezusovega vstajenja.

    Kako se obhaja evharistija?

    Obhajanje evharistije ima dva velika dela, ki sestavljata eno samo bogočastno dejanje: besedno bogoslužje, ki obsega razglašanje in poslušanje božje besede, ter evharistično bogoslužje, ki vsebuje darovanje kruha in vina, evharistično molitev ali anaforo z besedami spremenjenja in obhajilo.

    Kdo obhaja evharistijo?

    Evharistijo obhaja veljavno posvečeni duhovnik (škof ali duhovnik), ki deluje v osebi Kristusa, Glave, in v imenu Cerkve.

    Kateri so bistveni in nujno potrebni darovi za obhajanje evharistije?

    Bistveno in nujno potrebna sta pšenični kruh in vino iz trte.

    V kakšnem smislu je evharistija spomin Kristusove daritve?

    Evharistija je spomin (memoriale) v smislu, da ponavzočuje in udejanja daritev, ki jo je Kristus daroval Očetu na križu enkrat za vselej za človeštvo. Daritvenost evharistije se kaže v samih besedah postavitve: “To je moje telo, ki se daje za vas … To je kelih moje krvi nove in večne zaveze, ki se za vas preliva” (Lk 22,19-20). Daritev na križu in evharistična daritev sta ena sama daritev. Žrtveni dar in darovalec je isti, le način darovanja je različen: krvav na križu, nekrvav v evharistiji.

    Kako je Cerkev deležna evharistične daritve?

    V evharistiji postane Kristusova daritev tudi daritev udov njegovega telesa. Življenje vernikov, njihovo poveličevanje, njihovo trpljenje, njihova molitev in njihovo delo: vse to je zedinjeno s Kristusovim hvaljenjem, trpljenjem, molitvijo in delom. Kot daritev se evharistija daruje tudi za vse žive in rajne, v odpuščanje grehov vseh ljudi in za to, da si izprosimo od Boga duhovnih in časnih dobrin. Tudi nebeška Cerkev je združena s Kristusovo daritvijo.

    Kako je Jezus navzoč v evharistiji?

    Jezus Kristus je navzoč v evharistiji na edinstven in neprimerljiv način. Navzoč je namreč resnično, stvarno in bistveno: s svojim telesom in svojo krvjo, s svojo dušo in svojim božanstvom. V evharistiji je torej ves Kristus, Bog in človek, navzoč na zakramentalen način, to je pod evharističnima podobama kruha in vina.

    Kaj pomeni transsubstanciacija?

    Spremenjenje bistva (transsubstantiatio) pomeni spremenjenje vsega bistva kruha v bistvo Kristusovega telesa in vsega bistva vina v bistvo njegove krvi. To spremenjenje se izvrši v evharistični molitvi z učinkovitostjo Kristusove besede in z delovanjem Svetega Duha. Čutno zaznavne značilnosti kruha in vina, torej “evharistični podobi”, pa ostaneta nespremenjeni.

    Ali lomljenje kruha razdeli Kristusa?

    Lomljenje kruha ne razdeli Kristusa. Ves Kristus je navzoč v vsaki od podob in ves v vsakem njunem delu.

    Do kdaj traja Kristusova evharistična navzočnost?

    Kristusova evharistična navzočnost traja tako dolgo, dokler obstajata evharistični podobi.

    Kakšno češčenje gre zakramentu evharistije?

    Temu zakramentu gre tako med mašo kakor tudi zunaj nje božje češčenje (latria). Cerkev namreč s kar največjo skrbnostjo shranjuje posvečene hostije, jih prinaša bolnikom in drugim osebam, ki se ne morejo udeležiti svete maše, jih izpostavlja slovesnemu češčenju vernikov in jih prenaša v procesijah. Cerkev vabi vernike k pogostnemu obisku in češčenju Najsvetejšega zakramenta, ki je shranjen v tabernaklju.

    Zakaj je evharistija velikonočna gostija?

    Evharistija je velikonočna gostija, ker nam Kristus, ki na zakramentalen način uresničuje svojo velikonočno skrivnost, podarja svoje telo in svojo kri kot hrano in pijačo ter nas združuje v svoji daritvi s seboj in med seboj.

    Kaj pomeni oltar?

    Oltar je simbol Kristusa samega, ki je navzoč kot daritvena žrtev (oltar – daritev na križu) in kot nebeška hrana, ki se nam daje (oltar – evharistična miza).

    Kdaj Cerkev obvezuje vernike k udeležbi pri sveti maši?

    Cerkev obvezuje vernike, da se udeležujejo svete maše vsako nedeljo in zapovedane praznike. Priporoča jim, da se je udeležujejo tudi druge dneve.

    Kdaj je treba prejeti sveto obhajilo?

    Cerkev priporoča vernikom, ki se udeležijo svete maše, da prejmejo tudi sveto obhajilo, če so pripravljeni, kakor se zahteva. Cerkev predpisuje to obveznost vsaj o veliki noči.

    Kaj je potrebno za prejem svetega obhajila?

    Za prejem svetega obhajila mora biti človek polno včlenjen v katoliško Cerkev in v stanju milosti, se pravi, da se ne sme zavedati nobenega smrtnega greha. Kdor se zaveda, da je storil velik greh, mora prejeti zakrament sprave, preden pristopi k obhajilu. Pomembni so tudi duh zbranosti in molitve, upoštevanje posta, ki ga Cerkev predpisuje, in telesna drža (kretnje, obleka) kot znamenje spoštovanja do Kristusa.

    Katere sadove prinaša sveto obhajilo?

    Sveto obhajilo poveča naše zedinjenje s Kristusom in z njegovo Cerkvijo, ohranja in obnavlja življenje milosti, prejete pri krstu in pri birmi, ter nam daje rasti v ljubezni do bližnjega. Ko nas krepi v ljubezni, izbrisuje male grehe ter nas varuje pred prihodnjimi smrtnimi grehi.

    Kdaj je mogoče podeliti sveto obhajilo drugim kristjanom?

    Katoliški nositelji cerkvene službe dovoljeno podeljujejo sveto obhajilo pripadnikom vzhodnih Cerkva, ki niso v polnem občestvu s katoliško Cerkvijo, če ti zanj prosijo popolnoma svobodno in so pripravljeni, kakor se zahteva.

    Kar zadeva člane drugih cerkvenih skupnosti, katoliški nositelji cerkvene službe dovoljeno podeljujejo sveto obhajilo tistim kristjanom, ki spričo težke stiske sami od sebe zanj prosijo, so pripravljeni, kakor se zahteva in izpovedujejo katoliško vero glede zakramenta evharistije.

    Zakaj je evharistija “poroštvo prihodnje slave”?

    Zato, ker nas napolnjuje z vsakršno milostjo in vsakršnim nebeškim blagoslovom, nas krepi za romanje tega življenja in nam vzbuja hrepenenje po večnem življenju. Evharistija nas že zdaj zedinja s Kristusom, ki je šel na Očetovo desnico, z nebeško Cerkvijo, s presveto Devico in vsemi svetniki.

    V evharistiji “lomimo en kruh, ki je zdravilo nesmrtnosti, protistrup, da ne bomo umrli, temveč živeli v Jezusu Kristusu za vedno (sveti Ignacij Antiohijski).

    Zahvalimo se: Gospod Jezus, prisrčna Ti hvala za nedoumljivo bogastvo svete maše!

    Odgovori
    • Alpe says:
      8. marca, 2013 at 17:39

      O pravem namenu pri dobrih delih.

      Glejte, da dobrih del ne boste opravljali pred
      ljudmi,sicer ne boste imeliplačila pri svojem Očetu, ki je v nebesih.
      Kadar torej daješ miloščino, ne trobi pred seboj, kakor delajo
      hinavci po shodnicah in po ulicah, da bi jih ljudje
      hvalili. Resnično, povem vam, prejeli so svoje plačilo.
      Kadar pa ti daješ miloščino, naj ne ve tvoja levica, kaj
      dela tvoja desnica, da bo tvoja miloščina na skrivnem;
      in tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil.
      In kadar molite, ne bodite kakor hinavci; ti namreč
      radi molijo stoje po shodnicah in uličnih vogalih, da se
      pokažejo ljudem. Resnično, povem vam, prejeli so
      svoje plačilo. Kadar pa ti moliš, pojdi v svojo sobo,
      zapri vrata in moli k svojemu Očetu na skrivnem. In
      tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil.
      In kadar se postite, ne bodite čemerni kakor
      hinavci; grdijo si namreč obraze, da bi ljudem
      pokazali, da se postijo. Resnično, povem vam, prejeli
      so svoje plačilo. Kadar se pa ti postiš, pomazili svojo
      glavo in si umij obraz, da ne pokažeš ljudem, da se
      postiš, ampak svojemu Očetu, ki je na skrivnem. In
      tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil.

      Molitev = Rešitev

      Alpe

      Odgovori
  60. k says:
    22. februarja, 2013 at 14:20

    Smisel življenja. Muči me, težave. Kaj se zgodi po smrti, zakaj mora vsak človek umreti? Vedno mislim, da sem vsak dan bližje smrti. Strah me je. Ni varnosti. Vsak človek je tu le določen čas. Grozno je. Lepo je živeti – čudovit dar, ampak so tudi prelomnice, ki jih ne razumeš. Kaj početi v takem primeru, molitev. Počutim se blazno. Kje so umrli, zakaj jih ni več v telesni obliki, da si lahko še z njimi. Ljudje…. smo tukaj, da si pomagamo. Včasih te prešine, da se s smrtjo rešiš vsega, in je potem bolje, ker na koncu vse to čaka. Občutje krize. Od kje take misli, ko ti slabo dela na psiho. Kaj se potem zgodi, kaj počneš. So odgovori na ta vprašanja. Vsakega živega človeka čaka tudi to. Kje so tisti, ki so živeli pred 200 leti itd. ?

    Odgovori
    • Administrator says:
      25. februarja, 2013 at 14:51

      Ljudje si stalno zastavljamo ta vprašanja in kaj po smrti…
      Torej če še nisi prebral/a knjige: zadela me je strela ( http://www.molitev.net/gloria-polo/ ) ali mogoče življenje po življenju – raymond moody ( knjigo dobiš v knjižnicah) naj povem na kratko. Človek, ko umre gre skozi svetlobni tunel in se sreča z osebo/bitjem/ Bogom, ki je neskončno ljubeča. V tistem trenutku je odločitev kaj bo naprej. Primeri v zgornjih knjigah ki sem jih navedel nam povedo, da se lahko vrnemo nazaj v svoje telo. Lahko pa je tudi odločitev da ostanemo v večnosti, torej se ne vračamo več v svoje telo. Kar nam je znano iz različnih pričevanj ljudi, ki so doživeli srečanje izven svojega telesa je da se jim je odvrtel kakor filem njihovo življenje od rojstva do smrti. Pri tem pa so videli vse dobro in slabo kar so naredili in iz tega se odločajo ali bodo šli v večno srečo ( raj) ali večno nesrečo (pekel). Je pa zelo malo ljudi, ki gredo direktno v raj, zato je kot nek popravni izpit prostor/stanje v katerem morajo določen čas prebit (vice).

      Torej vsak od nas bi si moral vsakodnevno prizadevat za dobro. Kristjani imamo možnost, da hodimo k spovedi in s tem čistimo svoje grehe/slabosti in na koncu življenja imamo malo ali nič grehov. Človek, ki krščansko živi ima možnost živeti v svetosti/dobrem, če redno hodi k spovedi, maši, prejema obhajilo, moli, prebira Sveto Pismo,…

      Strah, nesmisel, groza,… niso od Boga. Od Boga je veselje, mir, ljubezen,…

      Človek ki ima veliko nemira v sebi pomeni, da nosi veliko breme v sebi. Vsak prav vsak lahko odloži to breme. Križani Jezus je sprejel vsa naša bremena in nas osvobaja. Jezus je tista odrešilna bilka, ki nas vse želi imet srečne v večnosti. Torej če si kristjan, prvi korak je da greš k spovedi, ter nato hodiš vsako nedeljo k maši in obhajilu ter živiš in si prizadevaš za dobro.

      Tako bo minil ves strah v tebi in se bo v tebi naselil mir, veselje, ljubezen…

      Odgovori
      • Alpe says:
        3. marca, 2013 at 19:45

        Samo moli in razmišljaj o čem moliš, ko boš dovolj dolgo vstrajal , boš na vsa vprašanja že poznal odgovor. Ko moliš bodi z mislimi pri Bogu, potrudi se, da misli ne uhajajo na posvetne zadeve, kmalu boš začutil resnično umirjenost. K maši in spovedi pa po želji.

        Lp, Alpe

        Molitev = Rešitev

        Odgovori
        • Miro says:
          7. marca, 2013 at 20:14

          Molitev je dihanje duše in je nedvomno nujno potrebna za naše življenje. Ni pa pomembna samo molitev. Kot je za naše telesno življenje poleg dihanja potrebno tudi prehranjevanje in umivanje, pa še kaj, sta za naše duhovno življenje nujno potrebna tudi sv. maša in sv. spoved, pa tudi drugi zakramenti … Le-te resnični kristjan ne prejema le po želji (kakor komu paše),
          ampak predvsem iz ljubezni do Gospoda Jezusa. Zakaj? Zato, ker nas že prej prehiteva in k temu močno nagiba Gospodova ljubezen!

          Odgovori
          • Alpe says:
            8. marca, 2013 at 7:26

            Ja seveda čimveč ljudi k maši, da ti s pušco pod nos pomolijo. Kar spomni se Jezusovih besed ” zastonj ste prejeli, zastonj dajajte ”. Spominjate me na kakšnega reinkarniranega Farizeja.

            Molitev= Rešitev

  61. Administrator says:
    17. februarja, 2013 at 21:27

    Po zelo dolgem času sem si ogledal filem. Bil je krut, zelo krut. Današnji filmi vsebujejo ogromno, ogromno nasilja, preklinjanja…. To je smrt za dušo in telo.
    Če opišem svoje občutke, ves sem vznemirjen, razdražen, nemiren, telo mi drhti od vsega razburjenja….

    Če pomislim koliko ljudi danes gleda take nasilne filme, se moram samo zamislit koliko škode naredi v vsakem človeku. Kako so se ljudje navadili na take filme. Take filme bi morali ukiniti. Vendar “denar” je tisti, ki hoče take filme, hoče krvi, hoče nasilje, hoče da je človek obseden s takimi zadevami, da je uklenjen v ta začarani krog. Prav tako so vse nasilne igre, ki jih danes igrajo otroci in odrasli na računalniku in internetu.

    Priznat moram, da je že več kakor 20 let odkar sem gledal take filme, zasvojen sem bil s takimi krutimi morilskimi filmi….
    Bog me je odrešil in danes razumem kako dober je bil do mene.

    Izberi tudi ti pot do Boga išči ga, išči ga in mu izroči vse. Podaril ti bo mir, veselje in vse dobro.
    Izklopi televizijo, izklopi računalnik, išči Boga, išči Boga.

    Bog hvala ti za to izkušnjo. Spomnil se te bom v svojih molitvah, tebe ki si zasvojen z računalnikom, z televizijo, z igrami. Bog pripravlja izhod zate.

    Dragocena Jezusova kri na križu prelita usmili se nas. Usmili se nas.

    Odgovori
  62. Miro says:
    13. februarja, 2013 at 22:32

    Kaj lahko konkretno storim v tem postnem času? Možnosti je res ogromno, samo odločiti se je treba in zaupati v božjo pomoč, da sklep tudi uresničim. Danes so me močno nagovorile besede evangeljsko zelo razgledanega duhovnika, ko je v pridigi med drugim govoril tudi o tem, kaj imajo v kapelah Matere Terezije: samo preprost križ na steni, zraven pa so napisane Jezusove besede: ŽEJEN SEM. Te besede so izjemno globoke in vsebujejo ogromno pomenov, ki jih seveda razlagajo biblicisti. V bistvu gre za to, da je Gospod “nebes in zemlje” zelo žejen naše ljubezni, kar je nedoumljivo, še zlasti, če pomislimo, da je Bog nadvse svet, mi pa smo le ubogi grešniki.

    Ena od čudovitih priložnosti, da bi v tem postnem času konkretno odgovorili na omenjene Jezusove besede je tudi v tem, da bomo, – če le hočemo in se tako sami svobodno odločimo – vsak dan naše delo in molitve opravljali z namenom zadoščevanja Jezusovemu presvetemu Srcu in Marijinemu brezmadežnemu Srcu. In to predvsem iz ljubezni do njunih Src, pa tudi za naše osebno spreobrnjenje in spreobrnjenje drugih grešnikov, ki ne morejo moliti in se osvoboditi sebičnosti ter škodljivih vplivov sveta in hudega duha.

    Naj dobri Bog vsem, ki ste prebrali te vrstice, podari duha zadoščevanja in veliko božjih blagoslovov v tem postnem času!

    Odgovori
  63. Miro says:
    8. februarja, 2013 at 11:00

    Svetopisemski strokovnjaki so prišli do zanimive ugotovitve, da so besede “NE BOJTE SE!” v Svetem pismu v taki ali drugačni obliki zapisane kar 366 krat, torej za vsak dan v letu in še enkrat zaradi prestopnega leta. Navedimo samo en primer. “Kaj se bojite, maloverni?” pravi Jezus prestrašenim učencem, ki z njim v čolnu potujejo preko razburkanega jezera. In ko že kaže, da se bo njihov čoln potopil, Jezus pomiri veter in jezero, torej človeku grozeče sile (Mt, 8, 23-27).

    Kaj nam s to podobo človeškega bivanja hoče povedati živa Božja beseda? Kako je s strahom in zaupanjem v našem življenju? Kot v svoji knjigi “Skupnost bere Matejev evangelij” (z zelo obširnimi komentarji evangeljskih odlomkov) med drugim razlaga znani biblicist Silvano Fausti, sta strah in zaupanje nasprotni čustvi, ki se borita za človekovo srce. “Prvi ga hromi, drugo mu pomaga hoditi. Ko raste eno, upada drugo in obratno. Na nas je, da spodbujamo zaupanje in držimo strah na vajeti. Ta izvira iz zavesti o omejenosti in računa na to, kar sami zmoremo, ono pa izvira iz spoznanja, da je Bog naš Oče in računa na to, kar more on …”

    Na drugem mestu pa Fausti piše: “Če hočemo doseči drugi breg, je treba odvzeti demonskost morju, breznu in sami smrti. To je tisto, kar dela Gospod, ki “spi” in “se zbudi”, ki umre in vstane, da bi dokončno porušil zid, ki ločuje našo resničnost smrti od njegove želje po življenju.”

    Gospod Jezus, prosimo Te, okrepi nas v veri in zaupanju v tvojo pomoč, ki je z nami v vsakem trenutku tudi na razburkanem morju!

    Odgovori
  64. minako says:
    16. januarja, 2013 at 12:57

    Pozdravljeni! Kar nekaj časa skoraj vsak dan obiskujem to internetno stran in pri večerni molitvi prosim za vse obiskovalce te strani. Iščem utehu in pot do Boga, zato sem se odločila, da bi pričela brati SVETO PISMO, a ne vem kje in kako začeti, katera je dobro napisana? Doma imamo tisto z slikami, a ni nobene razlage zraven. Do zdaj sem prebirala duhovne knjige, a me še ni katera posebej nagovorila.

    Odgovori
    • Administrator says:
      16. januarja, 2013 at 21:12

      Ta je najbolj primerna: http://www.svetopismo.si/prodaja/katalog/ssp.htm
      Izberi kar navadno vezavo, je cenejša. V Svetem pismu imaš na vsaki strani spodaj najrazličnejše opombe. Na začetku posameznih pisem je razlaga posameznega pisma….

      Običajno ljudje prebirajo Sveto pismo tako, da prosijo Boga, da jim nekaj spregovori skozi Sveto pismo in nato naključno nekje odprejo Sveto pismo in tam preberejo, kar je napisano in o tem razmišljajo, kar so prebrali…

      Odgovori
      • minako says:
        17. januarja, 2013 at 15:46

        Najlepša hvala za odgovor. Ko bom dosegla zastavljen cilj si jo bom kot nekakšno nagrado kupila. Bogu hvala, za to internetno stran!

        Odgovori
        • Nevenka says:
          22. januarja, 2013 at 20:19

          Ko sem bila sama na začetku, kako naj se lotim branja Sv. pisma, mi je duhovnik svetoval naj začnem brati evangelij po Luku. Najlepše opisuje Jezusovo rojstvo pa tudi vse drugo zelo preprosto. Pomembno je, da srečamo Jezusa, ko nam spregovori v Sv. pismu.
          Kasneje beri ostale evangeliste po vrsti.
          Za začetek ti ne priporočam branja Stare zaveze, temveč kasneje, ko boš Novo zavezo že dobro poznala. Šele ko poznamo Novo zavezo lahko dojemamo Staro. Če pa želiš brati tudi Staro zavezo, potem ti svetujem Psalme.
          Naj ti Gospod daje obilnega duha Modrosti pri branju.

          Odgovori
        • Administrator says:
          24. januarja, 2013 at 7:41

          @minako

          Ko bom dosegla zastavljen cilj si jo bom kot nekakšno nagrado kupila.

          Za Sveto pismo je vredno vzet kredit. Se zelo, zelo obrestuje. :)

          Odgovori
  65. Administrator says:
    31. decembra, 2012 at 21:52

    Marijini prazniki

    Cerkveni koledar pozna naslednje Marijine praznike:

    1. januar – Božja mati
    23. januar – zaroka Device Marije
    11. februar – Lurška Mati Božja
    16. marec – Mati usmiljenja
    25. marec – Gospodovo oznanjenje Mariji (Anunciata)
    16. april – Mati dobrega svéta
    6. maj – Srednica vseh milosti
    8. maj – Pompejska Mati Božja
    14. maj – Kraljica in Mati na Vejni
    24. maj – Pomočnica kristjanov
    30. maj – obiskovanje Matere Božje
    9. junij – Mati milosti Božje
    20. junij – Marija Tolažnica (Konsolata)
    dan po binkoštih – Mati Cerkve
    dan po Jezusovem srcu – Marijino brezmadežno srce, Svetogorska Mati Božja
    16. julij – Karmelska Mati Božja
    5. avgust – Marija Snežna (Nives)
    15. avgust – Marijino vnebovzetje (veliki šmaren)
    22. avgust – Marija Kraljica
    26. avgust – Čenstohovska Mati Božja
    8. september – Marijino rojstvo (mali šmaren)
    12. september – Marijino ime
    15. september – Žalostna Mati Božja (Sočutna, Marija Sedem žalosti)
    19. september – Salettska mati Božja
    24. september – Rešiteljica jetnikov (Mercedes)
    7. oktober – Rožnovenska Mati Božja
    13. oktober – Fatimska Mati Božja
    21. november – Marijino darovanje
    27. november – Brezmadežna s čudodelno svetinjo
    8. december – Marijino brezmadežno spočetje
    10. december – Loretska mati Božja
    12. december – Gvadalupska Mati Božja
    18. december – Pričakovanje poroda Device Marije

    Odgovori
  66. Kras says:
    29. decembra, 2012 at 21:30

    Lepo prosim , če mi lahko kdo sporoči, kje bi kupila knjigo od gospoda James-a Manjacala, knjiga govori o notranjem duhovnem ozdravljenju?
    Hvala in vse dobro Vam želim.

    Odgovori
  67. Miro says:
    19. decembra, 2012 at 22:07

    Kaj naj si mislimo o dramatičnih napovedih o skorajšnjem koncu sveta, s katerimi nas v zadnjem času “bombardirajo” svetovni mediji? Osvetljuje jih BOŽJA BESEDA: “Za tisti dan ali uro pa ne ve nihče, ne angeli v nebesih ne Sin, ampak samo Oče” (Mr 13, 32). In kaj je v resnici najbolj bistveno in nujno, pa človek žal v življenju tolikokrat prezre? To, kar nam v zvezi s tem še sporoča BOŽJA BESEDA: “Pazite in bedite, ker ne veste, kdaj pride ta čas!” (Mr 13, 33)

    Gospod Jezus, hvala Ti za odrešujočo Luč božje besede!

    Odgovori
  68. Miro says:
    15. decembra, 2012 at 13:13

    MOLITEV NAJ SE PRELIVA V DEJAVNO EVANGELJSKO ŽIVLJENJE!

    Na kaj bodimo kot kristjani še posebej pozorni, ko si prizadevamo za poglobljeno duhovno življenje, ki naj bi obrodilo sadove odrešenja? Na prvem mestu naj bosta vera in zaupanje v Božjo besedo! Poleg tega so tu še molitev, sv. maša, dobra dela, ki jih v življenju morda ne znamo učinkovito povezovati. Poleg njih seveda obstajajo še drugi pomembni vidiki duhovnega življenja v moči Svetega Duha, ne nazadnje tudi askeza, post, pokora itd.

    Če morda mislimo, da je dovolj, da samo molimo in molimo, za ostalo pa bo poskrbel Bog, se zelo motimo. Izjema so gotovo primeri hudih bolnikov, ko človek v svojem nemočnem polažaju dejansko ne more nič storiti in je njegova rešitev/odrešitev samo še v molitvi. Včasih pa tudi to ni več mogoče in preostane samo še tiho zaupanje v Božje usmiljenje.

    Vsakodnevna molitev je kot dihanje duše v Bogu zelo pomembna in tudi nujno potrebna, vendar še premalo, da bi lahko resno napredovali po poti vere, upanja in ljubezni. Potrebno je tudi, da se hranimo s sveto evharistijo, ki tako dušo kot telo ohranja pri življenju, sicer v duhovnem življenju opešamo. Pa tudi to za kristjana še ni dovolj, saj smo ustvarjeni za dejavno krščansko življenje, preko katerega nas Gospod Jezus vodi v večno srečo z Bogom in v Bogu. Vera brez del je mrtva, kot nas nazorno uči sveti Pavel.

    Poleg nenehne molitve in svete maše so torej potrebna tudi konkretna dela ljubezni in usmiljenja v odnosu do bližnjega. Vse, kar storimo bližnjemu, dobro ali hudo, storimo tudi Gospodu Jezusu. Komu lahko služi še tako čudovito sadno drevo, če na njem ni najti nobenih sadežev?

    Slava tebi, Gospod Jezus Kristus, zdaj in vekomaj. Amen

    Odgovori
  69. Administrator says:
    4. decembra, 2012 at 22:59

    Katehéza pomeni verouk – to je pouk o krščanski veri. Učitelj, ki poučuje verouk, se imenuje katehét. Obe besedi izvirata iz grškega glagola κατέχειν [katehein] = poučevati.

    Besedi »kateheza« in »katehet« uporablja večina krščanskih Cerkva že od začetkov krščanstva. Kateheza je v prvih stoletjih pomenila pripravo na sprejem zakramentov, zlasti krsta. Daljše obdobje priprave (odraslega) na krst se imenuje katehumenat. Pozneje je prišel bolj v navado krst majhnih otrok, zato kateheza pred krstom ni bila več običajna.

    V današnjem času je v Rimskokatoliški Cerkvi kateheza zlasti priprava na prvo obhajilo in na birmo, v Evangeličanski Cerkvi pa priprava na konfirmacijo.

    Izraz kateheza se v ožjem pomenu uporablja za posamično veroučno uro ali tematiko – npr.: kateheza o grehu, kateheza o Božji milosti, ipd.

    Daljši seznam veroučnih resnic se imenuje katekizem.

    Veliko ljudi je bilo že prejelo katehezo pri verouku, vendar je to za njih bilo le golo podajanje snovi o krščanstvu. Pravo krščanstvo se zaživi, ko se ga prične udejanjat v vsakodnevnem življenju. To pomeni, da ga osebno prakticiramo….
    Vendar veliko ljudi svoje korenine najdejo kasneje, ko se poročijo imajo otroke ali zbolijo… Takrat se spomnejo tudi da obstaja ena rešilna pot…. Veliko ljudi zaide v novodobna gibanja (new age), ki ponujajo univerzalno samodrešenje in univerzalno vero/religijo….

    Kako naj vem kaj je prav in kaj ne. Ali sem zašel na napačno pot?
    Da nebi preveč na široko o tem razglabljali si o tem preberite v temi o katehezi, kjer lahko izberete audio posnetke ali gradivo v pisni obliki: http://www.molitev.net/kateheza/

    Odgovori
  70. Miro says:
    2. decembra, 2012 at 21:20

    Kaj pa duhovno prebujanje, duhovno zavedanje, duhovna rast …, ki se nam ponuja na pladnju tako imenovane novodobne duhovnosti (New Age)? Tovrstna duhovnost gotovo vsebuje drobce resnice, saj jih pobira tudi iz Svetega pisma. Na žalost jih po svoje »zmiksa« in precej odstopa od poti odrešenja, utemeljene v pristni Božji besedi. Ta duhovnost nam kljub drobcem resnice ne more prinesti odrešenja.

    Povsem nekaj drugega je osebna, zakonska, družinska, občestvena duhovna rast v Gospodu Jezusu Kristusu, ki je dosledno utemeljena v pristni Božji besedi in nauku Cerkve. Ta duhovnost nam prinaša odrešenje in srečo v Božji luči, ki ne mine! Pri tem nas vrsta svetopisemskih odlomkov poziva k duhovni budnosti, čuječnosti, rasti v Kristusu … Omenimo samo apostola sv. Pavla, ki nas v Pismu Rimljanom med drugim takole spodbuja: »Poleg tega poznate čas, v katerem smo. Ura je že, da se zbudite iz spanja, zdaj je naša rešitev bliže kakor takrat, ko smo vero sprejeli. Noč se je pomaknila naprej in dan se je približal. Odvrzimo torej dela teme in nadenimo si orožje luči. Živimo pošteno, kakor se podnevi spodobi: ne v požrešnosti in v popivanju, ne v posteljah in v razuzdanosti, ne v prepirljivosti in v nevoščljivosti. Pač pa si oblecite Gospoda Jezusa Kristusa in ne skrbite za meso, da bi stregli njegovim poželenjem« (Rim 13, 11-14).

    Glede nevarnosti novodobne ponudbe New Age-a vam priporočam, da si preberete odličen članek p. Vinka Škafarja. Čeprav je bil napisan že pred leti, v bistvu ni nič izgubil na svoji aktualnosti. Glejte na:

    http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/E9DBB1B9E76C8B3CC1256F660043914A?OpenDocument

    Odgovori
  71. Miro says:
    29. novembra, 2012 at 22:47

    V odgovor “Antifarizeju” v zvezi z mojimi besedami: “Nihče na tem svetu ne more biti prepričan, da prav moli, tako tudi jaz in vi ne za sebe.”

    Da, prav sem zapisal, vendar je potrebno moje besede dojemati tudi v duhu, ne zgolj po črkah. V strogem pomenu besede je edino prava tista molitev, ki jo v naših srcih za nas in naše odrešenje opravlja Sveti Duh. Sami pa v zavesti naše grešnosti in pomanjkljivosti namreč nikoli ne moremo biti popolnoma gotovi in prepričani, da je neka naša osvojena molitvena pot čisto prava, ampak si mora vsak molivec nenehno prizadevati, da izboljšuje svoj odnos z Jezusom. Če je molivec uslišan, je to predvsem zaradi Božje milosti!

    Molitev ni neka okostenela metoda, ampak predpostavlja živ odnos z Bogom, ki ga lahko izboljšujemo le božjo pomočjo. Z drugimi besedami: Nihče na tem svetu ne moli tako dobro, da ne bi mogel moliti še boljše! Zato tudi v molitvi “Oče naš” prosimo za potrebne milosti, da bi odnos z našim Očetom nenehno izboljševali in izpolnjevali Njegovo voljo. Pa tudi sveti Pavel nam naroča v Pismu Filipljanom, da naj “za svoje zveličanje delamo s strahom in trepetom” (Flp 2,12).

    Bog vas blagoslovi!

    Odgovori
    • Miro says:
      30. novembra, 2012 at 16:41

      BOŽJA BESEDA nas uči: “Prav tako tudi Duh prihaja na pomoč naši slabotnosti. Saj niti ne vemo, kako je treba za kaj moliti, toda sam Duh posreduje za nas z neizrekljivimi vzdihi. In on, ki preiskuje srca, ve, kaj je mišljenje Duha, saj Duh posreduje za svete, v skladu z Božjo voljo. Sicer pa vemo, da njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu, namreč njim, ki so bili poklicani po njegovem načrtu. Kajti tiste, ki jih je že vnaprej poznal, je tudi vnaprej določil, naj bodo skladni s podobo njegovega Sina, da bi bil ta prvorojenec med mnogimi brati. Tiste, ki jih je vnaprej določil, je tudi poklical; in tiste, ki jih je poklical, je tudi opravičil; tiste pa, ki jih je opravičil, je tudi poveličal” (Rim 8, 26-30).

      Gospod Jezus, hvala ti za Božjo besedo, ki nam razodeva tudi skrivnosti molitve, uslišanja, odrešenja …

      Odgovori
    • AntiFarizej says:
      1. decembra, 2012 at 2:43

      Bog ve ali ste zapisali prav, o tem ne bom sodil. Moje mnenje pa je tako, da nikoli nebi smeli ( to velja za vse nas ) posegati v voljo drugega. Menim, da je Jezus tudi zaradi tega uporabljal prilike, ker se s tem nikogar ni dotaknil neposredno.

      Odgovori
      • Miro says:
        1. decembra, 2012 at 8:53

        Drži, razen tega, da sem “posegal v voljo drugega”, daleč od tega. Še en razlog več, da se posvetimo predvsem molitvi za naše sestre in brate ter prisluhnemo predvsem Božji besedi, ki nas osvobaja.

        Bog vas blagoslovi!

        Odgovori
  72. Administrator says:
    29. novembra, 2012 at 21:47

    Kaj je pravzaprav evharistija. To je po domače povedano, beli kruh- narejen iz vode in bele moke, testo pa potem še spečeno….izrezano na okrogle ploščice. Te bele ploščice imenujemo hostije. Male hostije se deli vernikom pri obhajilu. Velike hostije pa uporabljamo pri povzigovanju pri daritvi in jih duhovnik použije, nekateri duhovniki jih razdelijo pri obhajilu. Velike so iz čist praktičnega razloga, da ljudje tudi od daleč vidijo, da je povzdignil.

    Pri maši se te običajne hostije spremenijo v posvečene hostije, saj Jezus v njih vstopi in v njih prebiva. Pri obhajilu se tako združimo z Jezusom. Se pravi, da je v nas Jezus.

    Če smo v grehu ni prav, da ga prejemamo. ( Ko smo umazani tudi mi ne jemo, se prej umijemo. Ko smo umazani ne objamemo prijateljev, ki so nam prišli na obisk sicer jih umažemo.)

    Če imamo čisto srce brez greha nas Jezus ozdravlja naših bolezni, problemov, nam podarja mir in veselje,…. Če pa ga prejemamo v grehu ali celo smrtnem grehu se nam lahko bolezni poslabšajo….

    Evharistijo tudi častimo in sicer duhovnik postavi na vidno posvečeno hostijo in pred njo se moli molitve in zahvale ter prošnje. Tako Jezusu v posvečeni hostiji izkazujemo zahvalo in pripadnost Bogu…

    Beseda evharistija izaja iz grške besede eucharistia, kar pomeni hvaležnost.

    Odgovori
    • Administrator says:
      29. novembra, 2012 at 22:10

      Kompendija- Katekizma katoliške Cerkve:

      274. Kaj pomeni evharistija v življenju Cerkve?
      Evharistija je vir in višek vsega krščanskega življenja. V evharistiji dosegata svoj vrhunec dejavnost, s katero Bog posvečuje nas, in naše češčenje, ki ga izkazujemo Bogu. Presveta evharistija obsega ves duhovni zaklad Cerkve: Kristusa samega, naše velikonočno Jagnje. Evharistija označuje in uresničuje občestvo božjega življenja in edinost božjega ljudstva. Z obhajanjem evharistije se že zedinjamo z nebeškim bogoslužjem in imamo vnaprej delež pri večnem življenju.

      286. Kakšno češčenje gre zakramentu evharistije?
      Temu zakramentu gre tako med mašo kakor tudi zunaj nje božje češčenje (latria). Cerkev namreč s kar največjo skrbnostjo shranjuje posvečene hostije, jih prinaša bolnikom in drugim osebam, ki se ne morejo udeležiti svete maše, jih izpostavlja slovesnemu češčenju vernikov in jih prenaša v procesijah. Cerkev vabi vernike k pogostnemu obisku in češčenju Najsvetejšega zakramenta, ki je shranjen v tabernaklju.

      353. Katere oblike ljudske pobožnosti spremljajo zakramentalno življenje Cerkve?
      Religiozni čut krščanskega ljudstva je vedno našel različne izraze v mnogovrstnih oblikah pobožnosti, ki spremljajo zakramentalno življenje Cerkve. Sem spadajo češčenje relikvij, obiskovanje svetišč, romanja, procesije, križev pot in rožni venec. Cerkev z lučjo vere razsvetljuje in pospešuje pristne oblike ljudske pobožnosti.

      443. Kaj zahteva Gospodova beseda: “Gospoda, svojega Boga, moli in samo njemu služi” (Mt 4,10)?
      Zahteva: moliti Boga kot Gospoda vsega, kar obstaja; izkazovati mu dolžno češčenje, tako individualno, posamezno kot občestveno; moliti ga z izrazi hvaljenja, zahvaljevanja in prošnje; darovati mu daritve, zlasti duhovno daritev svojega življenja v zedinjenju s popolno Kristusovo daritvijo; spolnjevati obljube in zaobljube, dane Bogu.

      444. Kako človek udejanja svojo pravico, da služi Bogu v resnici in svobodi?
      Vsak človek ima pravico in nravno dolžnost iskati resnico, zlasti tisto, ki se nanaša na Boga in njegovo Cerkev, se spoznane resnice okleniti in zvesto ohranjati ter izkazovati Bogu pristno češčenje. Dostojanstvo človekove osebe hkrati terja, da v verskih rečeh ni dovoljeno nikogar siliti, da bi ravnal zoper svojo vest, niti ga ovirati, da ne bi – znotraj zahtevanih meja – ravnal po svoji vesti zasebno ali javno, naj bo sam ali združen z drugimi.

      446. Ali božja zapoved: “Ne delaj si rezane podobe…” (2 Mz 20,4) prepoveduje češčenje podob?
      V Stari zavezi je bilo s to zapovedjo prepovedano upodabljanje absolutno transcendentnega (vse presegajočega) Boga. Izhajajoč iz učlovečenja Božjega Sina je krščansko češčenje svetih podob upravičeno (kakor trdi drugi nicejski cerkveni zbor leta 787), ker temelji na skrivnosti učlovečenega Božjega Sina, v katerem transcendentni Bog postane viden. Ne gre za češčenje podobe, ampak za češčenje osebe, ki je upodobljena: Kristus, Devica Marija, angeli in svetniki.

      550. Katere so bistvene oblike krščanske molitve?
      Bistvene molitve Cerkve so slavljenje in češčenje, prošnja in priprošnja, zahvaljevanje in hvaljenje. Evharistija vsebuje in izraža vse te oblike molitve.

      552. Kako je mogoče opisati češčenje?
      V češčenju se človek vrže na tla pred svojim trikrat svetim Stvarnikom, pred katerim priznava, da je od njega ustvarjen.

      566. Kateri kraji so ugodni za molitev?
      Moliti je mogoče povsod, a izbira primernega kraja za molitev ni brez pomena. Cerkev je pravi kraj za bogoslužno molitev in češčenje svetega Rešnjega telesa. Tudi drugi kraji so pomoč za molitev, recimo “molitveni kotiček” v hiši; samostan, romarsko svetišče.

      …

      Odgovori
      • Administrator says:
        29. novembra, 2012 at 22:21

        In kaj nam govori Devica Marija v Međugorju:

        25.marca 2008. “Dragi otroci. Kličem vas, da delate na osebnem spreobrnjenju. Še ste daleč od srečanja z Bogom v vašem srcu. Zato ostanite čim več časa v molitvi in čaščenju Jezusa v Presvetem oltarnem zakramentu, da vas On spremeni in postavi v vaša srca živo vero in željo po večnem življenju. Vse je minljivo otročiči, samo Bog je neminljiv. Z vami sem in spodbujam vas z ljubeznijo. Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu.”

        15. marca 1984. “Nocoj sem vam, dragi otroci, posebej hvaležna, ker ste tu. Neprenehoma častite Najsvetejše. Vedno sem navzoča, ko Ga verniki častijo. Tedaj prejemajo posebne milosti.”

        5. aprila 1984. “Dragi otroci! Nocoj vas posebno prosim, da bi častili Srce mojega Sina Jezusa. Zadoščajte za rano, ki je bila zadana Srcu mojega Sina, kajti to Srce je ranjeno z najrazličnejšimi grehi. Hvala vam, ker ste tudi nocoj prišli.”

        3. oktobra 1985. “Dragi otroci! Želim, da bi se zahvaljevali Bogu za vse milosti, ki vam jih je dal. Zahvaljujte se Gospodu za vse sadove in ga častite. Dragi otroci, naučite se zahvaljevati za majhne stvari, potem se boste mogli zahvaljevati tudi za velike. Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu.”

        11. septembra 1986. “Dragi otroci! Ko v teh dneh radostno častite križ, želim, da vam tudi vaš križ postane radost. Posebno molite, dragi otroci, da boste mogli bolezen in trpljenje sprejeti z ljubeznijo, kakor je to sprejel Jezus. Samo tako vam bom mogla z veseljem podeliti milosti in ozdravljenja, ki mi jih Jezus dopušča. Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu.”

        25. septembra 1995. “Dragi otroci! Danes vas vabim, da se zaljubite v presveto Rešnje Telo. Otročiči, častite Ga v vaših župnijah in tako boste združeni z vsem svetom. Jezus bo postal vaš prijatelj in o Njem ne boste govorili kot o nekom, ki ga komaj poznate. Edinost z njim vam bo v veselje in postali boste pričevalci njegove ljubezni, ki jo ima do vsega ustvarjenega. Otročiči, ko častite Jezusa, ste tudi meni blizu. Hvala vam, ki ste se odzvali mojemu klicu.”

        …

        Odgovori
  73. Miro says:
    28. novembra, 2012 at 20:38

    Ali lahko Boga iskreno ljubimo brez molitve in slavljenja? Ne moremo! Kakor svetilka ne more svetiti brez vira napajanja, tako tudi človek brez molitve in slavljenja, ki mu omogočata živ odnos z Bogom-Ljubeznijo, iz svojega srca ne more izžarevati pristne ljubezni. Tako kot pri vsakem božjem daru obstaja nevarnost napačne rabe ali celo zlorabe, pa seveda tudi pri veri in slavljenju obstaja nevarnost, da bi zapadli v nekakšno magijo in Gospodovo ime klicali zgolj z usti, brez srca, brez povezave s konkretnimi deli ljubezni do sočloveka.

    V zvezi s tem nas Gospod Jezus opominja: »Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, kdor mi pravi “Gospod, Gospod”, ampak kdor uresničuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih« (Mt 7,21). Tudi ko molimo je torej bistvena božja volja. Vendar pa to nikakor ne pomeni, da pri slavljenju ne bi smeli klicati “Gospod, Gospod”. Nasprotno: Božja beseda nas na številnih mestih v Svetem pismu poziva k poglobljeni molitvi, vendar z ljubečim srcem, to je v duhu in resnici! Med drugim nam govori tudi: »Kdor koli bo klical Gospodovo ime, bo rešen« (Rim 10,13). Kako nadvse pomembne besede za naše odrešenje!

    Molimo v duhu in resnici: Gospod Jezus Kristus, Božji Sin, usmili se mene grešnika! Kot rečeno, pa te molitve ne pozabimo preliti v konkretno ljubezen in usmiljenje do naših trpečih sester in bratov.

    Odgovori
  74. Miro says:
    27. novembra, 2012 at 20:40

    Je Gospod Jezus morda bil in je “antifarizej”? Težko bi mu pripisali to oznako. Nedvomno je bil oster nasprotnik farizejskega “kvasa”, to je miselnosti, ki se je omejevala zgolj na hladno spolnjevanje postave brez ljubezni, na lepo obredje, ki pa na žalost velikokrat ni bilo povezano z ljubečim odnosom do Boga in sočloveka. Vendar pa je Jezus tako kot vsakega grešnika sprejemal tudi vsakega farizeja in se trudil z njim, da bi ga privedel na pot popolnejšega slavljenja Boga. Konec koncev je Jezus na križu daroval svoje življenje tudi za odrešenje farizejev.

    Farizejskega “kvasa”, pred katerim nas svari Gospod Jezus, se moramo v duhovnem življenju skrbno varovati tudi sodobni kristjani. Evangeljska postava ljubezni nas uči, naj pri obhajanju svete evharistije prepoznavamo Gospodovo telo in podarjeni Kruh življenja, vselej ko pridemo od svete maše, delimo z našimi sestrami in brati. Božja volja je, da Gospoda slavimo tako z molitvami in obhajanjem svete evharistije, kakor tudi s konkretnimi deli usmiljenja v odnosu do sočloveka.

    SEDEM TELESNIH DEL USMILJENJA

    1. lačne nasičevati
    2. žejne napajati
    3. nage oblačiti
    4. popotnike sprejemati
    5. bolnike obiskovati
    6. jetnike reševati
    7. mrliče pokopavati

    SEDEM DUHOVNIH DEL USMILJENJA

    1. grešnike svariti
    2. nevedne učiti
    3. dvomljivcem prav svetovati
    4. žalostne tolažiti
    5. krivico voljno trpeti
    6. žaljivcem iz srca odpustiti
    7. za žive in mrtve Boga prositi

    Molimo: Gospod Jezus, hvala ti za neizčrpno duhovno bogastvo svete evharistije – odrešenjski studenec Božjega usmiljenja. Ponižno te prosimo, pomagaj nam, da te bomo slavili in častili ne samo v molitvah in pri obhajanju svete evharistije, temveč še zlasti s telesnimi in duhovnimi deli usmiljenja. Slava tebi, Gospod Jezus, ki si Pot, Resnica in življenje!

    Odgovori
  75. Miro says:
    23. novembra, 2012 at 22:00

    Nekdo je zapisal na tej spletni strani: “Ko je Bog ustvaril človeka, je hodil človek k njemu zaradi vsake malenkosti, prosil ga je za usluge, se mu pritoževal čez vse mogoče …” Je to res, čeprav le v neki zgodbi, ki naj bi bila na svoj način poučna?

    BOŽJA BESEDA ob začetkih sveta in človeštva večkrat izrecno poudari: “Bog je videl, da je dobro.” Človek se takrat gotovo ni pritoževal, saj je v njem vladala božja ubranost in je bil v Bogu zelo srečen. Pritoževati pa se je začel pozneje, ko je bila v njem skladnost z Bogom porušena zaradi greha, to je zaradi zlorabe podarjene svobode in upora proti Bogu!

    Poglejmo v prvo Mojzesovo knjigo (Geneza):

    BOG USTVARI VESOLJE IN ČLOVEŠTVO

    1 V začetku je Bog ustvaril
    nebo in zemljo. 2 Zemlja pa je bila pusta in prazna, tema se je razprostirala nad globinami in duh Božji
    je vel nad vodami.
    3 Bog je rekel: »Bodi svetloba!« In nastala je svetloba. 4 Bog je videl, da je svetloba dobra. In Bog je ločil svetlobo od teme. 5 In Bog je svetlobo imenoval dan, temo pa je imenoval noč. In bil je večer in bilo je jutro, prvi dan.
    6 Bog je rekel: »Bodi obok sredi vodá in naj loči vode od vodá!« 7 In Bog je naredil obok in ločil vode, ki so bile pod obokom, od vodá nad obokom. Zgodilo se je tako. 8 Bog je obok imenoval nebo.
    In bil je večer in bilo je jutro, drugi dan.
    9 Bog je rekel: »Vode pod nebom naj se zberejo na en kraj in prikaže naj se kopno!« Zgodilo se je tako. 10 Bog je kopno imenoval zemljo, zbrane vode pa je imenoval morje. Bog je videl, da je dobro. 11 Nato je Bog rekel: »Zemlja naj požene zelenje, rastlinje, ki daje seme, in drevje, ki na zemlji rodi sadje s semenom po svoji vrsti!« Zgodilo se je tako. 12 Zemlja je pognala zelenje, rastlinje, ki daje seme, in drevje, ki rodi na zemlji sadje s semenom po svoji vrsti. Bog je videl, da je dobro. 13 In bil je večer in bilo je jutro, tretji dan.
    14 Bog je rekel: »Naj bodo luči na nebesnem oboku! Ločujejo naj dan od noči in naj bodo znamenja za čase, dneve in leta! 15 Naj svetijo na nebesnem oboku in razsvetljujejo zemljo!« Zgodilo se je tako. 16 Bog je naredil dve veliki luči: večjo luč, ki naj gospoduje dnevu, in manjšo luč, ki naj gospoduje noči, ter zvezde. 17 Bog jih je postavil na nebesni obok, da bi razsvetljevale zemljo. 18 Gospodovale naj bi dnevu in noči in ločevale svetlobo od teme. Bog je videl, da je dobro. 19 In bil je večer in bilo je jutro, četrti dan.
    20 Bog je rekel: »Živa bitja naj mrgolijo v vodah in ptice naj letajo nad zemljo pod nebesnim obokom!« 21 Bog je ustvaril velike morske živali in vsa živa bitja, ki se gibljejo in mrgolijo v vodah, po njihovih vrstah in vse krilate ptice po njihovih vrstah. Bog je videl, da je dobro. 22 In Bog jih je blagoslovil in rekel: »Plodite se in množite, napolnite vse morsko vodovje! In ptice naj se množijo na zemlji!« 23 In bil je večer in bilo je jutro, peti dan.
    24 Bog je rekel: »Zemlja naj rodi živa bitja po njihovih vrstah: živino, laznino in zveri zemlje po njihovih vrstah!« Zgodilo se je tako. 25 Bog je naredil zveri zemlje po njihovih vrstah, živino po njenih vrstah in vso laznino na zemlji po njenih vrstah. Bog je videl, da je dobro.
    26 Bog je rekel: »Naredimo človeka po svoji podobi, kot svojo podobnost! Gospoduje naj ribam morja in pticam neba, živini in vsej zemlji ter vsej laznini, ki se plazi po zemlji!« 27 Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril, moškega in žensko je ustvaril.
    28 Bog ju je blagoslovil in Bog jima je rekel: »Bodita rodovitna in množita se, napolnita zemljo in si jo podvrzita; gospodujta ribam v morju in pticam na nebu ter vsem živalim, ki se gibljejo po zemlji!« 29 Bog je rekel: »Glejta, dajem vama vse zelenje s semenom, ki raste po vsej zemlji, in vse sadno drevje, katerega sadje nosi seme. Naj vama bo v hrano. 30 Vsem živalim na zemlji, vsem pticam na nebu, vsemu, kar se giblje po zemlji in ima v sebi življenje, dajem
    v živež vse zelene rastline.« Zgodilo se je tako. 31 Bog je videl vse, kar je naredil, in glej, bilo je zelo dobro. In bil je večer in bilo je jutro, šesti dan.
    2
    1 Tako sta bila narejena nebo in zemlja in vsa njuna vojska. 2 Sedmi
    dan je Bog dokončal delo, ki ga je naredil, in počival je sedmi dan od vsega dela, ki ga je storil. 3 In Bog je blagoslovil sedmi dan in ga posvetil, kajti ta dan je počival od vsega svojega dela, ki ga je storil, ko je ustvarjal.

    Molimo: Gospod, prosimo Te za milost, da bi Božjo besedo lahko brali, premišljevali in dojemali v luči Svetega Duha!

    Za še druga svetopisemska besedila glej na:

    http://www.biblija.net/biblija.cgi?Bible=Bible&l=sl

    Odgovori
    • AntiFarizej says:
      27. novembra, 2012 at 18:32

      Toda Bog bi bil mnogo bolj zadovoljen, če bi se — tako pravi Jezus Kristus — spreobrnili, namesto da ga molite in častite. Mnogo ljubša bi mu bila vaša ljubezen kot vaše češčenje. Bogu bo mnogo bolj všeč, če se spremenite v ljubeča bitja, kot da vzklikate: ‘Gospod, gospod!’« Neskončno pomembneje je, da ste prebujeni. To je duhovnost, to je vse.

      Odgovori
      • Miro says:
        27. novembra, 2012 at 20:54

        Hvala za vaše spodbudne besede, ki naj tako vas kot nas spodbujajo k pristnemu duhovnemu življenju v moči Svetega duha. Naj vas Bog obilno blagoslovi ter vam podeli notranjega miru in veselja!

        Odgovori
      • Administrator says:
        28. novembra, 2012 at 21:01

        Človek se lahko spreobrne, če se nekaj spremeni v njegovem srcu. Vendar potem potrebuje stalno navezo z Bogom. Zato je potrebno, da vsak moli, časti in se obrača k Bogu. Enkratno spreobrnenje je premalo, ker človek je nagnjem k temu, da pada in se zelo hitro oddalji od Boga.

        Moja osebna izkušnja, če ne molim vsak dan, postanem len, živčen, nezadovoljen, hudoben, nemiren,…
        Če pričnem dan z molitvijo se zadeve spremenijo in sem bolj dobrohoten, ljubezniv, miren in me stvari ne vznemirjajo… Torej če sem stalno v molitvi sem stalno z Bogom. Bog pa je ljubezen, dobrota in vse dobro.

        Več časa, ki ga namenjam Bogu več milosti prejemam od njega. Češčenje pa je ena velikanska milost.
        Svetniki so bili stalno ( neprenehoma) v molitvi in češčenju Boga/ Jezusa. Koliko časa je prebil sveti Vijanej pred najsvetejšim in kaj se mu je dogajolo…. Preberi si njegovo knjigo.
        Vse dobro †

        Odgovori
      • AntiFarizej says:
        29. novembra, 2012 at 18:12

        Toda Bog bi bil mnogo bolj zadovoljen, če bi se — tako pravi Jezus Kristus — spreobrnili, namesto da ga molite in častite. Mnogo ljubša bi mu bila vaša ljubezen kot vaše čaščenje. Bogu bo mnogo bolj všeč, če se spremenite v ljubeča bitja, kot da vzklikate: ‘Gospod, gospod!’« Neskončno pomembneje je, da ste prebujeni. To je duhovnost, to je vse.

        Zgoraj napisano besedilo, ne govori o tem, da ni treba moliti, vendar opominja, da je mnogo ljudi, ki molijo in kličejo Gospod, Gospod v svojem srcu pa so daleč od njega. Mnogo ljudi se nauči na pamet molitve in jih ”drdrajo” ne vejo pa kaj govorijo, enostavno se ne zavedajo to delajo spontano. Taka molitev ne more biti uslišana. Šele ko razumemo, kaj sploh molimo tisto bo uslišano.

        Odgovori
        • Miro says:
          29. novembra, 2012 at 19:14

          NE GODRNJAJTE DRUG NAD DRUGIM! (Jakob)

          Nihče na tem svetu ne more biti prepričan, da prav moli, tako tudi jaz in vi ne za sebe. Tudi za to moramo nenehno moliti, da bi nam Bog podelil pravega duha molitve, to je predvsem v duhu vere, upanja, ljubezni. Pri tem je zelo pomembna tudi potrpežljivost, ne nazadnje tudi s tistimi sestrami in brate, za katere menimo, da ne molijo tako, kot se nam zdi pravilno. Pri takih ocenah, ko godrnjamo nad drugimi, hitro tudi sami podležemo farizejski miselnosti. Tako se nehote ujamemo prav v tisto past, pred katero svarimo druge.

          POTRPEŽLJIVOST IN MOLITEV

          “Zato, bratje, potrpite do Gospodovega prihoda! Glejte, poljedelec pričakuje dragocen sad zemlje in potrpežljivo čaka, dokler ne prejme zgodnjega in poznega dežja. Potrpite tudi vi; utrdite svoja srca, kajti Gospodov prihod je blizu. Ne godrnjajte drug nad drugim, bratje, da ne boste obsojeni. Glejte, sodnik stoji pred vrati. Bratje, za zgled trpljenja in potrpežljivosti si vzemite preroke, ki so govorili v Gospodovem imenu. Glejte, blagrujemo tiste, ki so bili stanovitni. Slišali ste o Jobovi stanovitnosti in videli ste Gospodov namen – da je Gospod zelo sočuten in usmiljen” (Jak 5,7-11).

          Bog vam nakloni razumevanja Božje besede v luči Sveta Duha!

          Odgovori
          • Miro says:
            29. novembra, 2012 at 19:29

            No, glede moči molitve in uslišanja bi pa rad ob tem navedel še naslednji odlomek iz Jakobovega pisma, ker bi bilo škoda, če bi ga tokrat izpustili:

            »Predvsem pa, moji bratje, ne prisegajte, ne pri nebu ne pri zemlji ne s kako drugo prisego. Vaš “da” naj bo “da” in vaš “ne” naj bo “ne”, da ne zapadete sodbi. Če kdo med vami trpi, naj moli. Če je kdo dobre volje, naj pôje hvalnice. Če je kdo med vami bolan, naj pokliče starešine Cerkve in naj nad njim molijo ter ga v Gospodovem imenu pomazilijo z oljem. In molitev vere bo rešila bolnika in Gospod ga bo okrepil; če je storil grehe, mu bodo odpuščeni. Zato izpovedujte grehe drug drugemu in molíte drug za drugega, da boste ozdravljeni. Veliko moč ima dejavna molitev pravičnega. Elija je bil človek, ki je čutil kakor mi, toda ko je goreče molil, da ne bi deževalo, na zemlji ni deževalo tri leta in šest mesecev. Nato je spet molil in nebo je dalo dež in zemlja je rodila svoj sad« (Jak 5,12-18).

            Za ostala svetopisemska besedila glej na:

            http://www.biblija.net/biblija.cgi?lang=sl

          • AntiFarizej says:
            29. novembra, 2012 at 19:34

            Nihče na tem svetu ne more biti prepričan, da prav moli, tako tudi jaz in vi ne za sebe.

            Zase govorite! Kdo ste, da lahko govorite, kaj sem prepričan. Seveda sem lahko prepričan, da prav molim, kajti če je prav je to uslišano.

            Zavedanje, zavedanje, zavedanje………………………………………………………….

  76. AntiFarizej says:
    21. novembra, 2012 at 8:44

    Neki mož je
    izumil način, kako zakuriti ogenj. S svojim
    orodjem se je napotil k plemenu na sever, kjer
    je bilo hudo mraz. Naučil je tamkajšnje ljudi,
    kako se zaneti ogenj. Zelo jih je zanimalo.
    Pokazal jim je, za kaj vse je ogenj uporaben:
    za kuho, za gretje, itd. Bili so zelo hvaležni, da
    zdaj znajo zakuriti ogenj, toda preden so možu
    lahko izrazili hvaležnost, je izginil. Ni mu bilo
    mar njihovega priznanja ali hvaležnosti, šlo
    mu je le za njihov blagor.
    Nato je šel k drugemu plemenu in jim začel
    kazati vrednost svojega izuma. Tudi tam so se
    ljudje zanimali za ogenj. Celo preveč, po mnenju
    njihovih duhovnikov, ki so opažali, da je ta
    človek pritegnil množice in so oni začeli izgubljati
    svojo priljubljenost. Torej so se odločili,
    da se ga bodo znebili. Zastrupili so ga, križali,
    ali karkoli že hočete. Toda, ker so se bali, da bi
    se ljudje obrnili proti njim, so ravnali zelo previdno
    in celo zvito. Veste, kaj so naredili?
    Naročili so sliko moža in jo obesili v glavni
    oltar v templju. Orodje za netenje ognja so
    postavili pred sliko in učili ljudi, da so častili
    sliko in orodja za ogenj, kar so le-ti tudi zvesto
    izpolnjevali več stoletij. Češčenje se je nadaljevalo,
    ognja pa niso imeli.
    Kje je ogenj? Kje je ljubezen? Kje je
    mamilo, izkoreninjeno iz vašega organizma?
    Kje je svoboda?

    Odgovori
    • Administrator says:
      21. novembra, 2012 at 15:01

      Kje je ogenj? Kje je ljubezen? Kje je
      mamilo, izkoreninjeno iz vašega organizma?
      Kje je svoboda?

      V tvojem srcu in prihaja od Boga!

      Odgovori
      • AntiFarizej says:
        21. novembra, 2012 at 23:39

        Ko je Bog ustvaril človeka, je hodil človek k njemu zaradi vsake malenkosti, prosil ga je za usluge, se mu pritoževal čez vse mogoče. Molil je, da bi Bog prišel. Če je prišel, je govoril, “Ne prihajaj zdaj. Pridi pozneje. Prišel si prezgodaj.” Če Bog ni prišel, se je pritoževal, “Tolikokrat te pokličem, ti pa prideš tako pozno”. Bog se je tega prav res naveličal. Hotel je oditi in se nekje skriti, toda to ni bilo tako preprosto. Vedel je, da bi šel človek tudi na luno, da bi ga našel.

        Takrat pa je Bog srečal modreca. Modrec je Bogu šepnil na uho, “Skrij se v človekovo srce. Tja ne gre nikoli.” Odtlej se Bog skriva v človekovem srcu. Kdor gre tja, se ne zmore več pritoževati. Vsa tarnanja odpadejo. Izmed milijona ljudi gre sem ter tja kdo v svoje lastno srce in najde Boga. In ko človek najde Boga v lastnem srcu, se ne pritožuje.

        Odgovori
        • Miro says:
          22. novembra, 2012 at 17:39

          Eno so razne zgodbice za “čehljanje ušes”, drugo je zanesljiva Božja beseda, ki nam podarja neprecenljive zaklade milosti, vere, upanja, ljubezni … Še zlasti močno nas nagovarja po Janezu Evangelistu: “BOG JE LJUBEZEN!” (1 Jn 4,16). Kdor tega ne more vsaj nekoliko dojeti, ni dojel ničesar. Resnična je Božja beseda, ki se ji ne more približati kdorkoli, ampak samo tisti človek, ki je v duhu resnično ponižen, ima na široko odprto srce in mu je vera podarjena od zgoraj, to je od Boga.

          Molimo za vse iskrene, Boga iščoče prijatelje: Pridi, pridi Sveti Duh!

          Odgovori
          • Miro says:
            22. novembra, 2012 at 21:55

            V okviru tega razmišljanja se pojavlja še eno izjemno pomembno vprašanje: Kakšno moč ima Božja beseda in kako deluje? To skrivnost nam starozavezni prerok Izaija v podobah takole približa:

            “Kakor pride dež in sneg izpod neba, in se ne vrača tja, ne da bi
            napojil zemljo, jo naredil rodovitno in brstečo, dal sejalcu seme
            in uživalcu kruh, tako bo z mojo besedo, ki prihaja iz mojih ust:
            ne vrne se k meni brez uspeha, temveč bo storila, kar sem hotel,
            in uspela v tem, za kar sem jo poslal” (Iz 55, 10-11).

          • AntiFarizej says:
            23. novembra, 2012 at 8:02

            Kaj pomeni čehljanje? Se mogoče zgodba dotika vas, pa zaboli ?

  77. teja says:
    20. novembra, 2012 at 21:12

    Imam eno vprasanje. Ko prinas v cerkvi molimo slavilno molitev, nam duhovnik na koncu da blagoslov, oz osebno molitev nad posameznikom,za duhovno in telesno ozdravitev. Veliko ljudi pade v trans in kar precej casa lezi na tleh.Zanima me ce je to normalno in ce je kaj nevarno,prosim za razlago.Hvala,hvaljen Jezua

    Odgovori
    • Administrator says:
      21. novembra, 2012 at 0:19

      Temu se reče počivanje v duhu. To je normalna zadeva pri karizmatičnih molitvah nad posamezniki. Tu pride do delovanja Svetega duha. Take ljudi se običajno pusti na tleh in se jih ne moti.

      Odgovori
  78. Miro says:
    18. novembra, 2012 at 9:36

    Kaj pa futuristične napovedi o umetni inteligenci, homo technicusu, nesmrtnih človeških bitjih in podobnem? Osvetljuje jih več odlomkov Svetega pisma. Omenimo samo tisti del svetopisemskega besedila, ko sta se prastarša, ki ju je zapeljal hudi duh, z grehom uprla Bogu in Božja beseda nato pravi (prva Mojzesova knjiga, 3, 22-24):

    »Tedaj je GOSPOD Bog rekel: “Glejte, človek je postal kakor eden izmed nas, saj pozna dobro in húdo. Da ne bo zdaj iztegnil roke in vzel še z drevesa življenja ter jedel in živel na veke!” In GOSPOD Bog je odpravil človeka iz edenskega vrta obdelovat zemljo, iz katere je bil vzet. Izgnal je človeka in postavil vzhodno od edenskega vrta kerube in meč, iz katerega je švigal ogenj,
    da bi stražili pot do drevesa življenja.«

    Gospod, hvala Ti za Božjo besedo, ki nam razodeva resnico!

    Odgovori
  79. Miro says:
    17. novembra, 2012 at 9:45

    Kaj je greh? Ali še obstaja? Prišli smo tako daleč, da mnogi, predvsem t. i. svobodomisleci, ne priznavajo več stvarnosti greha. Vendar, ko njihov bližnji v odnosu do njih greši in jim povzroči krivico, so prav tako “krvavi pod kožo” kot vsi ljudje, jih prav tako hudo prizadene in si prav tako prizadevajo, da bi na stisko, ki jo je povzročil greh, našli rešitev. Na vprašanje glede greha je moč dati številne opredelitve, vendar ga nobena ne izčrpa do konca. Stvarnost greha do samih globin osvetljuje le življenje, trpljenje, križ in vstajenje našega Gospoda Jezusa Kristusa.

    Greh je predvsem v zavestnem zanikanju Boga stvarnika, še zlasti v primeru, ko je Bog človeku enkrat že podaril to spoznanje. Greh je zloraba svobode, ki jo je človeku podaril dobri Bog. Ta zloraba namreč vodi v napuh, ki je ena od najhujših preprek za vero, upanje in ljubezen do Boga in bližnjega. Greh je seveda tudi zloraba drugih božjih darov. Možno je prav vse zlorabiti: misli, želje, poglede, besede, namene, voljo, talente, dosežke človeštva itd. Če na primer zakonec zlorablja spolnost, to vodi v nezvestobo; če zlorablja vinsko kapljico, zabrede v alkoholizem; še in še bi lahko naštevali. Kakšne posledice prinaša greh in kako hudo prizadene človekovo dušo in telo, lahko vidimo in slišimo vsak dan.

    Molimo: Gospod Jezus, prosimo Te za pravo spoznanje o neprecenljivi božji milosti in o strahoti greha, da bi se lahko oklepali božje milosti, ogibali greha ter v moči Svetega Duha spolnjevali božjo voljo, ki prinaša mir in veselje!

    Odgovori
  80. NV says:
    15. novembra, 2012 at 18:24

    Že pol leta je od tega, odkar sva se s partnerico razšla.Imava enega otroka.Molim vsak dan pa tudi ponoči,ko se prebudim, ker nemorem spat.Od začetka sem molil, da bi spet našla ljubezen, ki jo je nekdaj čutila do mene.Sedaj sem obupal in še molim samo za sebe, da bi se pobral, ker sem zelo prizadet.Molim, da bi lahko že enkrat sprejel, da nikoli nebomo več skupaj.Molim tudi, da bi se lahko kontroliral kadar se pogovarjam z njo.Moja ljubezen do nje je že rahlo prerasla v bes.Zato molim in prosim Boga, da bi mi on pomagal v takih trenutkih, da bi se obnašal normalno.Sprašujem se , ali je to božja volja za vzkipljivost, ali sem za to kriv sam in me Bog samo preizkuša?Zelo rad bi izžareval vsaj delček božjega miru, ko se pogovarjam z njo.Bog pomagaj.

    Odgovori
    • Administrator says:
      15. novembra, 2012 at 21:04

      Bes pomeni rana. Človek, ki je ranjen, ne zna kontrolirat svoja čustva. Če sta s partnerico živela skupaj in imela otroka sta živela v grehu… Pri sebi moraš najprej sprejeti odločitev, da boš živel po božjih zapovedih. Torej, da se odločiš za spoved to je predpogoj za naslednje korake, saj se s spovedjo odločiš za čistost in se odrečeš grehu. Nato pa začni redno hodit k maši in prejemaj sveto obhajilo…. Če stvar hočeš rešit do kraja se odloči za cerveno poroko. Če pa boš imel ponovno spolne odnose, boš ponovno v gehu, kar pomeni da boš ponovno na začetku v istem problemu….

      Bog je tisti, ki podarja v človeška srca mir. Torej če boš živel brez greha, oziroma če boš vsaj enkrat na mesec hodil k spovedi, bo mir v tebi…

      Vse dobro †

      Odgovori
    • Miro says:
      15. novembra, 2012 at 21:05

      Za vsako težavo je v “božji lekarni” učinkovito zdravilo. Priporočam vam redno molitev, vsakodnevno premišljevanje božje besede, redno mesečno spoved, nedeljsko in praznično sveto mašo … Še vedno ste in boste oče, zato izkoristite vsako priložnost, ko lahko vidite svojega otroka in se mu z ljubeznijo popolnoma posvetite. Z božjo pomočjo ohranite zgleden odnos tudi do matere vašega otroka in videli boste, da se bo marsikaj v vašem življenju izboljšalo. Jezus vam že podarja moč, da boste lahko od sebe odpodili vse zle misli, ki ubijajo vas, otroka in bližnje. Daje vam moč za novo življenje v moči Svetega Duha. Kaj še lahko naredite v tej situaciji? Kot veste, imamo v katoliških vrstah več odličnih psihoterapevtov. Priporočam vam, da poiščete tudi strokovni nasvet.

      Molite in delajte po svojih najboljših močeh tisto, kar od vas pričakuje Jezus in izvekel vas bo iz tega močvirja. Pišite nam še, ko vas bo potegnil na trdna tla … Tudi vas se spominjamo v molitvi rožnega venca in vas priporočamo Devici Mariji.

      Bog vas blagoslovi s potrebnimi milostmi po božji volji!

      Odgovori
    • Marija Klara says:
      16. novembra, 2012 at 7:47

      Spoštovani NV, dobro razumem vašo stisko, saj tudi meni mineva počasi 3 mesec odkar me je zapustil mož in se odločil za ljubico namesto za družino, v kateri je bil 20 let. Kalvarija se mi je vlekla dolgo in še zdaj se vleče. Lahko pa vam osebno zagotovim in priporočim- samo molite, molite neprenehoma, za sebe, za otroka, za partnerico…..samo molite in molite (sama molim v najhujših stiskah tudi po več ur skupaj) in prejeli boste odgovor. Poleg tega pa še vse kar vam svetujejo ostali (spoved, maša, obhajilo…). Vendar sama verjamem v to, da moramo neprenehoma klicati našega Gospoda na pomoč in on nam bo slej ko prej odgovoril….po sv.Duhu nam bo posredoval darove miru, odpuščanja, ponižnosti, krotkosti…..saj sama teh občutkov ne moreva doseči, saj sva oba preveč ranjena. Bog naju ima rad, neskončno rad in s preizkušnjo, ki nama jo je poslal naju prevzgaja, vse je namreč boj za vero, za večno življenje…… Sama lahko povem, da pred tem nisem imela takšne vere kot jo imam zdaj. Življenje je teklo z večjimi ali manjšimi težavami tako kot drugim, moja vera je bila sicer vedno tukaj, ni pa bila v popolni predanosti Bogu in popolnem zaupanju njemu tako kot On želi. Trenutno me vzgaja v ponižnosti, v neobsojanju moža, v odpuščanju možu…….Boste videli sčasoma boste s parnerico lahko skupaj in do nje ne boste čutili drugega kot ljubezen, v njej boste videli tisti del Božjega stvarjenja, ki je dober, kajti Bog ne more ustvariti nič slabega. Nikogar ne moremo prisiliti, da ostane z nami, če to ni po njegovi volji, prav tako pa nam nihče ne more vzeti vere, upanja in ljubezni, da verjameva, da Bog lahko iz vsega slabega naredi dobro, iz vsake stiske veselje, iz smrti Vstajenje. Prav tako nama nihče ne more vzeti upanja, da Bog lahko oživi najin zakon (zvezo) in premaga zlo! Samo molite, molite, molite in ne prenehajte upati, kajti upanje je bistvo naše vere. Brez upanja je prazno naše življenje! Je pa težko in ne mislite, da pri meni niso krize, zelo velike so…..vendar z molitvijo jih premagujem vsak dan. Vse dobro v Bogu!

      Odgovori
      • NV says:
        16. novembra, 2012 at 17:13

        Še posebej se moram zahvaliti vam, spoštovana ga.Marija Klara, za te vspodbudne besede.Iščiva srečo v Bogu, upajva in zaupajva in vse se bo uredilo.Bog vas blagoslovi.

        Odgovori
  81. mateja says:
    15. novembra, 2012 at 13:02

    Kako je lahko spolnost greh, če je krona ljubezni?Ali nas bog ne uči ljubezni_ Jaz mislim, da je spolnost greh če kar spis z različnimi ljudmi. Če pa se spolnost dogaja med dvema zakoncema, kot izkazovanje ljubezni eden do drugega, to ne more biti greh, kajne? Kaj mislite o tem?

    Odgovori
    • Miro says:
      15. novembra, 2012 at 17:21

      Mateja, spolnost je zelo velik božji dar. Namenjen je poglabljanju ljubezni med zakoncema in sprejemanju novega življenja, ki nam ga v okviru zakramenta – sv. zakona želi podariti dobri Bog. Zato možu in ženi podarja medsebojno privlačnost in potrebne življenjske moči. V tem smislu in ob medsebojni ljubezni, iskrenosti spoštovanju, zaupanju … je tudi spolni užitek velik božji dar. Čudovita je pristna ljubezen med zakoncema, čudoviti pa so tudi sadovi njune ljubezni – ljubki otročički. Tudi sam v njihovih očeh večkrat odkrivam nadvse ljubeči božji pogled!

      Kako pa dejansko doseči, da bo spolnost med možem in ženo postala krona njune ljubezni? Odlične smernice lahko odkrivamo pri branju in premišljevanju Evangelija. Jezusov nauk ne moralizira, ampak zakoncu pomaga, da odkriva Božjo ljubezen, v njej pa tudi sebe in sozakonca. Po mojem je bistveno vprašanje, kako z božjo pomočjo spolnost med možem in ženo dvigniti na višji nivo ljubezni. To vprašanje se dotika odgovornosti, potrpežljivosti, odpovedovanja, premagovanja … Šele na teh temeljih lahko zakonska spolnost zaživi kot nekaj lepega in plemenitega, kar poglablja resnično ljubezen med Bogom in možem, med Bogom in ženo, pa tudi med Bogom in zakoncema. Dobri Bog nikakor ni nasprotnik spolnosti med možem in ženo, ampak njun največji zaveznik.

      Edini ljubezenski trikotnik, ki je dovoljen zakoncema – možu in ženi, je ljubezenski trikotnik, v katerem se lahko v moči Svetega Duha preliva čudovita ljubezen med Bogom, možem in ženo. Edino v tem ljubezenskem trikotniku je moč odkrivati in tudi okušati radost tiste spolnosti, ki je krona ljubezni!

      Mateja, naj vam dobri Bog podeli dotik božje ljubezni!

      Odgovori
      • Miro says:
        16. novembra, 2012 at 17:12

        Ker je omenjeno vprašanje zelo občutljivo in je potrebno predstaviti več vidikov, da bi to tematiko lahko dojemali v evangeljski luči, vam posredujem še besede življenja, ki jih je v svoji knjigi »Jezus prihaja mimo«, zapisal sv. Jožefmarija Escriva:

        “Za pristnost ljubezen potrebuje zvestobo in poštenost v vseh zakonskih odnosih. Bog, razlaga sv. Tomaž Akvinski, je združil različna človeška dejanja z užitkom, z zadovoljstvom. Torej so ti užitki in zadovoljstva dobri. Če pa človek obrne ta red in jih išče kot končno dobrino ter prezira dobro in cilj, s katerim morajo biti povezani in urejeni, pokvari užitek in ga razvrednoti, ga spremeni v greh ali v priložnost za greh …

        Človeška ljubezen v zakonu ne bo svetla, odkrita in vesela, če kdo ne živi te kreposti čistosti, ki spoštuje skrivnost spolnosti in jo usmerja k plodnosti in predajanju. Nikoli nisem govoril o nečistosti in sem se vedno izogibal bolnemu in nesmiselnemu razpravljanju o potankostih v posameznih primerih. O čistosti, o veseli potrditvi ljubezni, o tem sem pa mnogokrat govoril in moram govoriti!

        Kar se tiče zakonske čistosti, zagotavljam zakoncem, da jih ne sme biti strah pred izražanjem svoje ljubezni. Prav nasprotno, saj je to nagnjenje temelj njunega družinskega življenja. Gospod pa pričakuje od njiju, da spoštujeta drug drugega in sta drug drugemu vdana, da sta obzirna, naravna, skromna. Naj jima povem še to, da so zakonski odnosi dostojni, kadar so izraz resnične ljubezni in zato odprti rodovitnosti, otrokom.

        Zapreti vrata izviru življenja je zločin proti daru, ki ga je Bog izročil človeštvu, in pokazatelj, da dejanja navdihuje sebičnost, ne pa ljubezen. Takrat se vse zamegli, ker se zakonca vidita kot sokrivca. Pričenjajo se razhajanja, ki z nadaljevanjem v tej smeri postanejo skoraj vedno neozdravljiva.

        Kadar je zakonska čistost prisotna v ljubezni, je zakonsko življenje izraz pravega ravnanja. Mož in žena razumeta drug drugega in čutita, da sta povezana. Kadar se spolnost, Božji dar, izpridi, se izgubi intimnost, mož in žena pa si ne moreta več odkrito pogledati v oči.

        Zakonca morata graditi svoje skupno življenje na odkriti in čisti ljubeznivosti in v veseli zavesti, da imata toliko otrok, za kolikor jima je Bog dal možnost, ter da se znata, če je treba, odpovedati osebnim udobnostim in zaupati v Božjo previdnost. Imeti številno družino, če je to Božja volja, je zagotovilo sreče in uspeha, čeprav zagovorniki kakega žalostnega uživaštva zmotno trdijo drugače.”

        Gospod, hvala Ti za te besede življenja, ki si jih navdihnil svojemu služabniku sv. Jožefumariji, ker nam podarjajo kristalno čist evangeljski pogled na zakon, ljubezen, čistost, spolnost ter na vlogo in poslanstvo zakoncev!

        Odgovori
  82. Patricija says:
    13. novembra, 2012 at 19:02

    Poraja se mi vprašanje, ali Bog kaznuje. Že dolgo nazaj sem nekje zasledila ( ne spomnim se vira) , da nam v bistvu Bog en čas drži roko, nam ponuja rešitve itd. , ampak če jih mi ne zagrabimo, se tudi Bog zelo razjezi in nas kaznuje. Kaj mislite o tem ?
    Sem na neki taki življenski prelomnici, ko razmišljam za nazaj, in se zavedam, da mi je Bog ponujal, da se rešim, pa nisem bila dovolj pripravljena vzeti si, kar mi je bilo ponujeno. Včasih sem bila celo nečimrna, prepričana, da nekaj ni dovolj dobro zame; imela sem možnost dobiti službo, pa se nisem dovolj potrudila (zdaj sem brezposelna), imela sem možnost , da se bolj potrudim v odnosu do določenega človeka, pa nisem bila iskrena.
    Ne vem, včasih imam tisti sila bridki občutek v smislu zdaj pa trpi in plačaj za svoje grehe.

    Odgovori
    • Administrator says:
      13. novembra, 2012 at 22:27

      Bog je ljubezen. Iz tega sledi, da nas ima rad in nam želi vse dobro. Bog nas ne kaznuje. Lahko pa dopusti, da se kaka stvar zgodi. Ko govorimo, da nekaj dopusti, da se zgodi pomeni, da dopusti, da nas satan in hudobni duhovi skušajo. satana lahko poimenujemo tudi posvečevalca duš. Od nas pa je odvisno ali nasedemo slabostim, ki jih nam ponuja satan. Če se stalno obračamo na Boga in si prizadevamo za svetost. Takrat nam satan nima toliko moči nagajat.

      Človek se vedno lahko obrne po pomoč k Bogu. Naj bo to direktno na Boga ali pa preko Jezusa, Marije, svetnikov,…
      Bog nam tudi po naših največjih zmotah, napakah, oddaljenosti od Njega vedno želi pomagat in nas čaka. MI smo tisti, ki moramo odgovorit, mi ga moramo klicat, mi se mu moramo priporočit….

      Tako kakor je Mojzes ubil človeka in se je tega pokesal ( Stara zaveza), je Bog iz njega naredil velikega voditelja, ki je izpeljal Izraelski narod iz sužnjosti in pri tem mu je Bog pomagal z velikimi čudeži….
      Prav tako je David dal da je bil v vojski ubit iz strani sovražnika Uriel in David si je prilastil njegovo ženo. David se je pokesal…
      Ko je Jezus bil križan je svojemu sotrpinu na sosednjem križu obljubil ” Še danes boš z menoj v raju”…

      Torej Bog odpušča v vsakem trenutku in nam daje novo pot.

      Torej kaj lahko ti narediš? Opravi življensko spoved, redno hodi k maši in verjemi, da te Bog neizmerno ljubi. NE ZAPUSTI GA VEČ! On pa ti bo vse uredil, kar potrebuješ. On bolje ve kaj ti potrebuješ in koliko. Zaupaj mu!

      Bog te blagoslovi.†

      Odgovori
  83. Miro says:
    12. novembra, 2012 at 19:54

    Zakaj je ljudem v srcu marsikdaj zelo težko premagati npr. duhove napuha, lakomnosti, jeze, nečistosti, nezvestobe, alkoholizma, mamil in podobno? “Zato, ker imate premalo vere,” nam govori Jezus (Mt 17,20). V današnjem evangeliju pa nam med drugim pravi (Lk 17, 6): “Če imate vero kakor gorčično zrno, bi tej murvi lahko rekli: ‚Izruj se s korenino in se presádi v morje‘ in bila bi vam poslušna.”

    Gospod, hvala ti za Božjo besedo, ki nam govori o naši nemoči in moči žive vere!

    Odgovori
  84. Miro says:
    11. novembra, 2012 at 14:54

    Kako naj razločujemo med številnimi verskimi knjigami, ki opisujejo osebo, življenje in delo Gospoda Jezusa Kristusa? Kako naj ugotovimo, kdaj gre v teh delih za zrna, kdaj za pleve? Pogledati je treba še zlasti na njihov izvor, kdo je avtor in kakšen je njegov namen. Skrbno je treba preveriti, kako je s skladnostjo teh del s pristno Božjo besedo, zapisano v Svetem pismu.

    So resnični preroki, ki jih navdihuje Sveti Duh in so t. i. “preroki”, ki jih ne navdihuje Sveti Duh, čeprav nenehno govorijo: Gospod, Gospod … Če kje, potem še zlasti na tem področju potrebujemo dar razločevanja, ki nam ga lahko podari le Sveti Duh. Razmišljajmo o tem, kaj nam Božja beseda govori v Evangeliju po Mateju (7, 15-23):

    DREVO SPOZNAMO PO SADU

    »Varujte se lažnih prerokov, ki prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so grabežljivi volkovi. Po njihovih sadovih jih boste spoznali. Se mar grozdje obira s trnja ali smokve z osata? Takó vsako dobro drevo rodi dobre sadove, slabo drevo pa slabe. Dobro drevo ne more roditi slabih sadov in slabo ne dobrih. Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, posekajo in vržejo v ogenj. Po njihovih sadovih jih boste torej spoznali.«

    LAŽNI PREROKI

    »Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, kdor mi pravi: ›Gospod, Gospod,‹ ampak kdor uresničuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih. Veliko mi jih bo reklo tisti dan: ›Gospod, Gospod, ali nismo v tvojem imenu prerokovali in v tvojem imenu izganjali demonov in v tvojem imenu storili veliko mogočnih del?‹ In takrat jim bom naznanil: ›Nikoli vas nisem poznal. Pojdite proč od mene, kateri ravnate nepostavno!‹« (citirano iz Slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma)

    Pridi, pridi Sveti Duh in razsvetli naša srca!

    Odgovori
  85. Alpe says:
    11. novembra, 2012 at 14:26

    Moja zgodba

    Kot otroka so me starši, dali krstiti kasneje pa sem hodil tudi k verouku in sveti maši, vendar je bilo vse to bolj zaradi tega, ker sem pač moral, v meni ni bilo vere. Še danes se spomnim, da sem ob zaključku svete birme, ko je gospod dejal Bogu hvala, pojdite v miru dejal hvala bogu ( tu je beseda Bog napisana z malo, ker v njej pač ni bilo Boga). (To je dokaz, da je važno kaj mi mislimo ne kaj govorimo). Od svete birme dalje pa sem k maši zahajal bolj poredko, moje življenje pa je postopoma začelo umirati, praktično sem bil živ mrlič (duhovno mrtev). Vse skupaj pa je z leti pripeljalo tako daleč, da sem bil v psihološkem smislu čisto na dnu. To pomeni, da sem hotel narediti samo umor. Takrat sem imel izredno srečo, da sem verjel saj v besedo bog.
    Štrik je bil pripravljen, še zadnjič padem na kolena, solze so drsele po licih in takrat sem začel moliti Oče naš. Prvič v življenju sem res iz srca molil Oče naš. Takrat me je neka nevidna sila peljala k računalniku, nekako me je, še preden naredim to dejanje zanimala beseda belcebub. Naletel sem na članek o delovanju hudega duha
    ( http://www.pozitivke.net/article.php/20040428154506664/print ), takrat sem imel oči popolnoma odprte, popolnoma sem razumel članek. Takrat se je začelo, to je bil začetek zmagoslavnega pohoda. Začel sem redno moliti in ne dolgo kasneje sem si znal razložiti besedilo iz Svetega pisma pod naslovom Nečisti duh se vrne. Da točno tako je. Naprimer: (Besedilo se navezuje na omenjeno zgodbo) Lahko nekdo, ki pretirano uživa alkoholne pijače, reče ne sedaj je pa tega dovolj, prenehal bom piti. To stori, nečisti duh odide iz njegove hiše, kasneje se ta duh vrne najde hišo pospravljeno, gre prevzame še sedem hujših duhov in s tem človekom je še hujše, kajti ker ni molil ni poklical svetega duha, dobrega duha da bi do zadnjega kotička z njim napolnil svojo hišo in nečisti duhovi nebi mogli priti v to hišo. Tako se je godilo tudi z menoj, zato je ta zgodba resnična in točno tako je kot napišem spodaj.

    Molitev = Rešitev
    Alpe

    Z molitvijo kličemo dobrega duha, da pride in napolni vsak kotiček naše hiše, tako ni več prostora za hudobne duhove in naša notranjost ostane čista. Z molitvijo čistimo dušo in to moramo početi ravno tako kot čistimo svoje telo ali druge posvetne stvari.

    Odgovori
  86. Alpe says:
    11. novembra, 2012 at 12:53

    Nekaj časa nazaj smo govorili o knjigi To je moja beseda. To knjigo sem priporočal za branje, vendar takrat nisem imel še prebrane do konca, v bistvu sem bil šele na začetku. Zato moram povedati, da ta knjiga res ni priporočljiva, kajti skozi branje knjige sem večkrat naletel na popolna neujemanja in iz tega sklepam, da je veliko nakladanja, kasneje mi je še nekdo namignil da je to delo nekih jehovih prič. Kar lahko pohvalim v knjigi je to, da ima odličen izbor besed. Naj povem, kaj me je najbolj zmotilo. V knjigi je poudarek na ljubezni do živali, kar Jezus skozi celotno delovanje uči svoje učence, vendar na koncu pride do tega, da gre Peter lovit ribe. Skozi ves čas, kar je gotovo trajalo leto ali dve Jezus uči Petra in ostale učence kako naj nebi ubijali živali niti za prehranjevanje, a na koncu gredo oni loviti ribe. Moje mnenje je, da je to popolnoma neujemanje, oziroma popolno norčevanje pisca knjige iz apostolov in Jezusa.

    Sedaj me zanima, ali dokument o zdravi prehrani po Jezusu slučajno izhaja, oziroma ali je slučajno tudi delo avtorja-ev omenjene knjige. Stil pisanja je zelo podoben. Če kdo ve kaj več naj prosim kaj razloži?

    Molitev = Rešitev
    Alpe

    Odgovori
    • Alpe says:
      11. novembra, 2012 at 13:16

      Rad bi povedal še nekaj o sebi. Sem Kristjan- Katolik in imam zakramente do svete birme, tudi k maši hodim, sicer ne redno. Vsak izgovor ne pride v poštev, vendar naj ga kljub temu omenim, v času ko je v vasi sveta maša (Nedeljska) imam športne aktivnosti, kar mi tudi zelo veliko pomeni, tako lahko hodim k sveti maši bolj v jesensko zimskem času.
      To sem napisal zaradi tega, ker sem dobil občutek, da mogoče kdo o meni misli, da pripadam, kakšni drugi veri in sem prišel na to stran samo zaradi tega, da bom po domače povedano ”drek mešal” . Ne to ni to, samo radoveden sem . Res pa sem z zgoraj omenjeno knjigo naredil katastrofalno napako. Moral bi jo najprej do konca prebrati pa šele potem podati svoje mnenje. Če si je kdo o meni napravil napačen vtis naj mi prosim oprosti. Sedaj pa sem še bolj prepričan v to kar piše spodaj.

      Molitev = rešitev
      Alpe

      Odgovori
      • Administrator says:
        11. novembra, 2012 at 21:09

        Prav imaš, vsak se lahko pomoti. Težje je spregledat svoje napake in naredit korak naprej. Omenjena knjiga pripada Jehovim pričam ( če je v knjigi omenjena beseda Jehove). Pri njih je poznano, da po svoje prevajajo Sveto pismo…
        Hinduizem ( joga) ima prvine, ne uživanja mesa in tudi v tej smeri učenje…

        Če bi Jezus živel in učil, da se ne je mesa, bi to tudi nadaljevali apostoli in bi to tudi učili, vendar tega ni zasledit v učenju apostolov…

        Prav imaš da vztrajaš v molitvi, ki je rešitev. Vendar izpuščanje svete maše ni najbolje. Tisti ki stanujejo v večjih krajih imajo možnost maše zgodaj zjutraj ali zvečer. Lahko pa odideš v sosednje kraje. V primerih ko ne moreš to izpeljat ti je dana možnost, da obiskuješ mašo že v soboto ali v ponedeljek. Torej če z vsem srcem želiš narediti korak naprej ga lahko s tem, da redno obiskuješ mašo. Če je le možno poskušaj biti ob nedeljah pri maši. Poskušaj opravljat mesečno spoved in prejemaj obhajilo pri maši. S tem ko prejemaš Jezusa v svoje srce, tudi hudobni duhovi morajo it proč…. Poskušaj se udeleževat tudi tedenskih maš in videl boš razliko. †

        Odgovori
  87. Administrator says:
    10. novembra, 2012 at 21:15

    Zakaj starši sovražijo svoje otroke?
    Mogoče pa jih ne sovražijo, mogoče pa reagirajo samo tako, kakor bi jih sovražili. V njih je nekaj kar je nerazrešeno v njihovih srcih. Mogoče nosijo neko rano iz otroštva, mogoče so bili tudi oni prizadeti od svojih bližnjih. Torej prenašajo naprej neko podzavestno bolečino ali rano, ki se je niti ne zavedajo. Mogoče so bili napačno vzgajani….

    Lahko pa so v življenju naredili neko napako. Lahko so koga ogoljufali, naredili splav, so imeli dodatnega partnerja, sodelovali pri nečednih poslih, koga po nedolžnem obsodili,….

    Mogoče ne verjamejo več v Boga, ne hodijo k maši, zaničujejo duhovnike, zaničujejo cerkev,…

    Zgoraj sem navedel nekaj primerov, kar vodi človeka na stransko pot in tak človek postane neznosen za svojo družino in okolico.
    Za takega človeka je potrebno molit, se postit , mu odpustit in ga sprejemati z ljubeznijo. Torej ga sprejet kakor ostarelega ali kakor bolnika. Oni potrebujejo našo pomoč, ker sami ne morejo in ne zmorejo naredit koraka naprej.

    Odgovori
  88. Miro says:
    10. novembra, 2012 at 21:05

    Sv. Avguštin je zapisal znamenite besede: LJUBI IN DELAJ, KAR HOČEŠ!

    Če ljubim, res lahko vse delam, kar mi v življenju pade na pamet oz. kar se mi zahoče? Kakšen je pravi pomen tega stavka? Kako ga pravilno razumeti?

    Odličen odgovor na to vprašanje na podaja pater Anton Nadrah v knjigi “Živite v ljubezni” (priporočam jo v branje vsakomur, ki se želi poglabljati v skrivnosti Božje in človeške ljubezni):

    “To misel sv. Avguština pogosto navajajo. Upoštevati moramo oba dela stavka. Le tisti, ki resnično ljubi Boga in bližnjega, bo smel delati, kar hoče. Kdor resnično ljubi, hoče biti dober in hoče delati samo dobro. Kdor ljubi Boga, hoče izpolnjevati njegovo voljo. Hoče samo to, kar hoče Bog. Njegova volja je skladna z Božjo voljo.

    Če gledamo le nase, bomo ostali v svoji omejenosti. Ako svoje življenje usmerimo na ljubezen, smo povezani z najmočnejšo duhovno silo na svetu. Ljubezen je ključ do Boga. Ljubezen je ključ za rešitev naših problemov. Ljubezen je ključ do svetosti.

    Pogosto Boga ljubimo premalo. Tedaj nas kaj lahko premaga skušnjava, da ne izpolnimo njegove volje.”

    Naj Usmiljeni Jezus blagoslovi vse obiskovalce te spletne strani, da bi lahko živeli v ljubezni!

    Odgovori
  89. Patricija says:
    8. novembra, 2012 at 10:35

    Ali lahko izbiram spovednika ?

    Odgovori
    • Administrator says:
      8. novembra, 2012 at 20:52

      Vsak lahko izbira spovednika (duhovnika). Dobro pa je imet enega stalnega spovednika. Dobro je včasih oditi v v kako romarsko cerkev in opravit spoved bolj počasi in v miru, ko se ti spovednik več posveti.

      Kompedij:
      303. Katera so spokornikova dejanja?
      Spokornikova dejanja so: skrbno spraševanje vesti; kesanje, ki je popolno, kadar izvira iz ljubezni do Boga, in nepopolno, če temelji na drugih nagibih, ter vključuje sklep, nič več ne grešiti; izpoved, ki obstaja v priznanju grehov pred duhovnikom; zadoščevanje ali pokora, ki jo spovednik naloži spokorniku, da popravi škodo, katero je povzročil greh.

      304. Katerih grehov se je treba spovedati?
      Spovedati se je treba vseh še ne spovedanih velikih grehov, katerih se človek spomni po skrbnem spraševanju vesti. Spoved velikih grehov je edina redna pot, da dosežemo odpuščanje.

      305. Kdaj smo se dolžni spovedati velikih grehov?
      Vsak vernik, ki je prišel v leta razločevanja, se je dolžan spovedati svojih velikih grehov vsaj enkrat v letu, in prav gotovo pred prejemom svetega obhajila.

      306. Zakaj se je mogoče pri zakramentalni spovedi spovedati tudi malih grehov?
      Cerkev živo priporoča spoved malih grehov, tudi če ni nujna v strogem smislu. Spoved malih grehov nam pomaga pravilno oblikovati vest, se bojevati zoper zla nagnjenja, se dati Kristusu, da nas ozdravi, in napredovati v življenju Duha.

      Odgovori
  90. Miro says:
    7. novembra, 2012 at 21:43

    Razlika med pravim Božjim razodetjem v Svetem pismu in tako imenovanimi “razodetji”, ki poskušajo Božji besedi kaj dodajati, odvzemati ali jo kako drugače spreminjati, je tako velika kot je, na primer, razlika med lučjo in temo, ali med dnevom in nočjo.

    Prosimo Svetega Duha, da bi se lahko v Njegovi luči poglabljali v besede življenja, ki jih je zapisal sveti Ciprijan: “Nihče ne more imeti Boga za Očeta, če nima Cerkve za mater.”

    Odgovori
  91. Ivanka says:
    6. novembra, 2012 at 17:51

    G. Miro prosim vas, da mi razložite, kaj transcendentalna meditacija
    pomeni z vidika Cerkve. Je ta meditacija v nasprotju z Božjimi nauki
    in kako vpliva na človeka, ki na ta način meditera?
    Hvala.

    Odgovori
    • Miro says:
      6. novembra, 2012 at 20:03

      Ga. Ivanka, težko bi vam glede tovrstnih nevarnosti za dušo in telo (poleg nekrščanskih meditacij so tu še vedeževanje, nihalo, karte, astrologija, joga, borilne veščine, druge tehnike New Age-a) dal boljši odgovor, kot ga podaja odlična knjižica z naslovom “New Age proti Svetemu pismu” (Prenova v Duhu v katoliški Cerkvi). Da ne bi bilo preveč obširno, tu navajam le en del iz tam podanega širšega konteksta, iz katerega je jasno razvidno, da nikakor “ne moremo služiti Bogu in mamonu”, kot je zapisano v Evangeliju. BOG je namreč zelo svet in ne more živeti z grehom.

      Citiram: “Če smo sprejeli besede Svetega pisma, si moramo pač priznati, da razen božjih angelov, obstajajo le še sile in moči, ki so v satanovi oblasti. So absolutno zle. Njihov namen je škodovati in uničevati. Tem, ki se k njim zatekajo, lahko podarijo tudi veliko moč. Ker hudič na svoj način vedno posnema Boga, daje tem, ki ga častijo, svoje “duhovne darove”, ki posnemajo darove Svetega Duha. Ti darovi pa so lažni, in koristijo le temu, ki jih daje, satanu. O vsem tem nam pričuje Sveto pismo, pa tudi iz izkušenj poznamo lažne darove jezikov, ozdravljanja (bioenergetiki, reiki), preroštva, spoznanja in čudežev.”

      Naj Usmiljeni Bog vse sestre in brate obvaruje pred tovrstnimi nevarnostmi in vse blagoslovi v moči Svetega Duha! Da bomo lahko v Njegovi luči spoznali, da tudi na duhovnem področju “ni vse zlato, kar se sveti” in se nam ponuja tudi na tej spletni strani.

      Odgovori
    • Administrator says:
      6. novembra, 2012 at 22:18

      Rimokatoliška cerkev ne prakticira transcendentalne meditacije (TM). Zato pa uporabljamo molitev Rožnega venca in branje Svetega pisma (Biblije), ki imata večji in boljši učinek na dušo in telo.
      Več si preberi tu: http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/knjigarna/18B792A76A6967F8C1256F3400442FB7/$FILE/CD-104.PDF
      poglej si na stran: 46, 52, 69, 83, 99

      Odgovori
  92. Miro says:
    6. novembra, 2012 at 17:02

    Lukov evangelij 14,15-24

    GOSTI, KI SE NISO ODZVALI VABILU

    15 Ko je to slišal nekdo izmed gostov, mu je rekel: »Srečen, kdor bo obedoval v božjem kraljestvu!« 16 On pa mu je rekel: »Neki človek je napravljal veliko večerjo in jih je mnogo povabil. 17 Ob času večerje je poslal svojega služabnika povabljenim povedat, naj pridejo, ker je že vse pripravljeno. 18 In začeli so se vsi hkrati izgovarjati. Prvi mu je rekel: ‚Njivo sem kupil in jo moram iti pogledat; prosim te, imej me za opravičenega!‘ 19 Drugi je rekel: ‚Pet jarmov volov sem kupil in jih pojdem preskušat; prosim te, imej me za opravičenega!‘ 20 In spet drug je rekel: ‚Oženil sem se in zato ne morem priti.‘ 21 Služabnik se je vrnil in to sporočil svojemu gospodu. Tedaj se je hišni gospodar razsrdil in je rekel svojemu služabniku: ‚Pojdi brž na ceste in ulice po mestu in pripelji semkaj uboge in pohabljene in slepe in kruljave!‘ 22 Služabnik je rekel: ‚Gospod, zgodilo se je, kar si naročil, pa je še prostor.‘ 23 In gospod je rekel služabniku: ‚Pojdi na pota in k ograjam in primoraj jih vstopiti, da se moja hiša napolni. 24 Zakaj, povem vam, nobeden izmed onih povabljenih mož ne bo okusil moje večerje.‘« (besedilo Ekumenske izdaje Svetega pisma je vzeto s strani http://www.biblija.net.)

    Prosimo Gospoda Jezusa v molitvah, da ne bi nasedali praznim bajkam, ki potvarjajo Božjo besedo. Čeprav so le-te za oko in uho zelo prijetne, nas ne morejo odreševati. Odrešuje nas samo Božja beseda – Gospod Jezus Kristus, in sicer v moči Svetega Duha. Ponižno ga prosimo, da bi prepoznavali njegovo Telo in Kri, ki se za naše odrešenje daruje pri sveti maši. In da bi se radostno odzvali Njegovemu vabilu na večerjo – sveto evharistijo!

    Naj dobri Bog blagoslovi vse iskrene iskalce resnice, ki je zapisana v Svetem pismu. In ta resnica je in se imenuje Gospod Jezus Kristus!

    Odgovori
  93. Alpe says:
    4. novembra, 2012 at 9:19

    Ko je nečisti duh odšel iz človeka, je hodil po nerodovitnih krajih, da bi našel mir; in ker ga ne najde, pravi: Hočem se vrniti v svojo hišo, iz katere sem prišel. In ko pride, jo najde prazno, pometeno in okrašeno, kajti niso prosili dobrega duha, da bi bival v njej in bil njihov večni gost. In nato odide in s sabo pripelje sedem drugih duhov, še bolj hudobnih, in vselijo se in tam bivajo; in nazadnje gre vsem takim slabše, kot jim je bilo prej. Prav tako se bo godilo tudi tistemu slabemu rodu, ki Bošjemu Duhu ne dovoli vstopiti.

    Samo poglejte, kako pomemben stavek so brisali iz sv. pisma kajti niso prosili dobrega duha

    Molitev = Rešitev
    Alpe

    Odgovori
    • Applause says:
      4. novembra, 2012 at 20:30

      Sem krščansko vzgojen imam vse zakramente redno hodim k maši ampak vseeno se sprašujem kaj si mislite o reinkarnaciji?

      Odgovori
      • Administrator says:
        4. novembra, 2012 at 22:16

        Duša, ki se zavestno odreče Bogu se sama obsodi na pekel in večno pogubljenje. Duša, ki je sveta pa odide v raj k Bogu. Krščansko učenje je da se po telesni smrti duša, če ni sveta očisti v vicah. Večino duš pa gre skozi prečiščevanje v vicah ter nato v raj k Bogu.

        Sveto pismo ne govori direktno o vicah, pove pa nam sledeče:
        1 Jn 2
        1 Otroci moji, to vam pišem zato, da ne bi grešili! Če pa že kdo stori greh, imamo pri Očetu zagovornika, Jezusa Kristusa, pravičnega. 2 On je namreč spravna daritev za naše grehe, pa ne le za naše, temveč tudi za ves svet.

        Raz 21, 27
        Vanj ne bo nikdar stopilo nič nečistega, tudi ne, kdor počenja gnusobo in laž, ampak bodo vstopili samo tisti, ki so vpisani v Jagnjetovi knjigi življenja.

        2 Pet 2,4
        Zakaj če Bog grešnim angelom ni prizanesel, temveč jih je pahnil v pekel in izročil breznu teme, da se prihranijo za sodbo;

        Vendar piko na i nam pove ta citat:
        Hebr 9, 24-28
        24 Kristus namreč ni šel v svetišče, ki je narejeno z rokami in je le podoba pravega, marveč v sama nebesa, da se zdaj za nas predstavlja božjemu obličju; 25 tudi ne, da bi se večkrat daroval, kakor hodi veliki duhovnik s tujo krvjo vsako leto v svetišče; 26 sicer bi moral večkrat trpeti od začetka sveta. Tako pa se je prikazal enkrat ob koncu časov, da s svojo daritvijo odpravi greh. 27 In kakor je ljudem določeno enkrat umreti – nato pa sodba – 28 tako se je tudi Kristus enkrat daroval, da odvzame grehe mnogih, drugič se bo prikazal brez greha tistim, ki ga pričakujejo, v zveličanje.

        Reinkrnacija pomeni ponovno se vrniti v meso. http://sl.wikipedia.org/wiki/Reinkarnacija
        Preberi si še več o tem na: http://www.medjugorje-si.org/pogovori/viewtopic.php?p=2560#p2560

        Odgovori
      • Alpe says:
        5. novembra, 2012 at 6:47

        Predlagam ti, da si prebereš knjigo To je moja beseda Alfa in Omega.
        Zelo dobra knjiga iz katere izveš marsikaj. eKnjigo dobiš na https://sites.google.com/site/eshodnica/home/To%20je%20Moja%20Beseda-%20Alfa%20in%20Omega.pdf?attredirects=0&d=1

        Molitev = Rešitev
        Alpe

        Odgovori
    • Miro says:
      5. novembra, 2012 at 17:21

      Lahko, prosim, za omenjene besede navedete točen vir?

      Pri branju in premišljevanju Božje besede glejmo na posamezne odlomke v kontekstu celotnega Svetega pisma. Če dosledno upoštevamo priporočila Kompendija št. 19, kako naj beremo Sveto pismo, bomo tudi sami ugotovili, da prav nobenega odlomka Svetega pisma ne moremo obravnavati ločeno, ampak le v povezavi z drugimi sorodnimi odlomki.
      Tako tudi odlomek “Nečisti duh se vrne” odlično dopolnjujejo in komentirajo drugi svetopisemski odlomki. V pristni Božji besedi namreč ni zapisana niti ena beseda preveč niti ena beseda premalo, ampak “vse to in samo to, kar nas je Bog hotel naučiti” (Kompendij, št. 18).

      Prosimo Jezusa za dar razločevanja v moči Svetega Duha in si odlomek “Nečisti duh se vrne” skrbno preberimo v luči celotnega 12. poglavja Matejevega evangelija – ob upoštevanju celotnega konteksta Svetega pisma.

      http://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Matej+12&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

      Odgovori
      • Miro says:
        5. novembra, 2012 at 17:43

        Knjiga, ki jo priporoča Alpe, sicer vsebuje drobce resnice, vendar jih po svoje “zmiksa”, zato je v kričečem nasprotju s pristno Božjo besedo, ki nas edina ozdravlja in odrešuje! Še naprej ostajam pri premišljevanju Svetega pisma, kjer je zapisana pristna Božja beseda.

        Naj Usmiljeni Jezus obiskovalce te spletne strani blagoslovi z darom razločevanja v moči Svetega Duha!

        Odgovori
        • Miro says:
          5. novembra, 2012 at 18:02

          Še nekaj zelo pomembnega sem pozabil. Zelo vam priporočam, da redno vsak dan spremljate pristno Božjo besedo, ki nas ozdravlja in odrešuje, in sicer na spletni strani:

          http://hozana.si/

          Molitev je gotovo rešitev, odrešuje nas pa samo Gospod Jezus Kristus! On nam poleg redne molitve podarja še odpoved, sv. spoved, sv. evharistijo in še več drugih sredstev, s katerimi lahko dosežemo Njegovo nedoumljivo usmiljenje. Bodimo čim bolj usmiljeni do bližnjih in bomo tudi sami dosegli Božje usmiljenje!

          Naj Bog vsem podeli obilnih milosti v moči Svetega Duha!

          Odgovori
        • Alpe says:
          5. novembra, 2012 at 22:23

          Čestitam za hitro branje. Knjiga ima 972 strani.

          Molitev = Rešitev
          Alpe

          Odgovori
          • Miro says:
            6. novembra, 2012 at 17:37

            BOŽJA BESEDA je zapisana v Knjigi vseh knjig in ta Knjiga se imenuje Sveto pismo.

            Naj vam dobri Bog podari blagoslov v imenu Gospoda Jezusa Kristusa – v Imenu , ki je nad vsakim imenom, tako na nebu kot na zemlji!

          • Alpe says:
            6. novembra, 2012 at 22:39

            Miro. Se strinjam z vami, da je sveto pismo knjiga vseh knjig. Sam sem mnenja, da je dobro prebrati ali pridobiti znanje iz več vrst literature, kaj je resnica in kaj ni pa naj presodi vsak sam. Najbolje pa presodiš, če veliko moliš, kajti molitev je navdih svetega duha, saj tako imam mnenje. Omenjeno knjigo to je moja beseda sem ravno prebral, pa lahko povem, da sem v njej dobil nekaj pozitivnih vidikov, zasledil pa sem tudi nekaj neujemanj.

            Molitev = Rešitev
            Alpe

  94. Miro says:
    29. oktobra, 2012 at 6:09

    Gospod nam v evangeliju govori: “KOLIKO VEČ JE VENDAR VREDEN ČLOVEK KAKOR OVCA!” (Mt, 12,12). Zakaj? Ker ima človek neumrljivo dušo. Ker pa je zelo nestanoviten in celo grešen, je potreben odrešenja, ki nam ga lahko podari samo Gospod Jezus Kristus. Emanuel – Bog z nami!

    Odgovori
    • Alpe says:
      29. oktobra, 2012 at 20:39

      JEZUS OZDRAVI MOŽA S SUHO ROKO.
      JUDJE GA SKLENEJO POGUBITI.

      Drugo soboto je šel v shodnico in je učil. In bil je
      tam človek, čigar desna roka je bila suha. Pismouki in
      farizeji so pazili, če bo ozdravljal v soboto, da bi kaj
      našli, česar bi ga tožili. On pa je vedel za njih misli in
      je rekel možu, ki je imel suho roko: »Vstani in stopi v
      sredo!« Ta je vstal in stopil. Jezus jim je rekel:
      »Vprašam vas, če se sme v soboto dobro storiti ali
      hudo storiti, življenje rešiti ali pogubiti?« Ti pa so
      molčali.
      Z nejevoljo se je ozrl po njih in žalosten nad slepoto
      njih srca jim je odgovoril: »Kdo izmed vas, ki bi imel
      ovco, bi je, če bi mu v soboto padla v jamo, ne prijel in
      ne izvlekel? In koliko je človek več ko ovca! Torej se
      sme v soboto dobro delati.« Nato je rekel možu:
      »Stegni roko!« In stegnil jo je in bila je zdrava kakor
      druga.
      Nato so farizeji odšli in se zoper njega posvetovali s
      herodovci, da bi ga pogubili. Toda Jezus je to zvedel in
      se od ondod umaknil.

      Molitev = Rešitev
      Alpe

      Odgovori
      • Miro says:
        30. oktobra, 2012 at 9:34

        Najlepša hvala za dopolnitev. Vsi smo potrebni razsvetljenja v moči Svetega Duha. Sam sem Jezusove besede – KOLIKO VEČ JE VENDAR VREDEN ČLOVEK KAKOR OVCA! – vzel iz Jeruzalemske izdaje Svetega pisma, kot sem že zapisal iz Mt, 12,12. Po tej izdaji se odlomek v celoti glasi takole:

        JEZUS OZDRAVI MOŽA S SUHO ROKO (Mt, 9-14):

        “Šel je od tam in prispel v njihovo shodnico. Tam je bil človek, ki je imel suho roko. Vprašali so Jezusa: “Ali se sme v soboto zdraviti?”, da bi ga lahko obtožili. On pa jim je dejal: “Kdo izmed vas, ki bi imel eno samo ovco in bi mu v soboto padla v jamo, je ne bi prijel in izvlekel? Koliko več je vendar vreden človek kakor ovca! Torej se v soboto sme delati dobro.” Tedaj je rekel možu: “Iztegni svojo roko!” Iztegnil jo je in bila je spet zdrava kakor druga. Farizeji pa so odšli ven in se posvetovali zoper njega, kako bi ga pokončali.”

        Osrednja tema tega odlomka je seveda judovska postava, delo v soboto, odreševanje človeka. V Svetem pismu pa je veliko takih odlomkov, ko Jezus, mimogrede, poleg osrednje teme razlaga še vrsto drugih, prav tako zelo pomembnih vprašanj.

        Iz citiranega odlomka je jasno razvidno, da je tudi do živali, v tem primeru do ovce, treba imeti human odnos. Neprimerno bolj pa je potreben reševanja in odreševanja človek, čeprav v soboto, ko je bil po judovski postavi počitek. Jasno je tudi, da Jezus človeka in živali ne obravnava na isti ravni. Res je, da so tudi živali, kot vsa druga ustvarjena bitja, veliki božji darovi. Vendar ima ustvarjeni človek po božji milosti neumrljivo dušo, pamet, čustva, spomin, sposobnost za sklepanje, razsojanje itd. Razlika med človekom in živaljo je očitna in bistvena! Je pa v Svetem pismu še vrsta drugih pomembnih odlomkov, ki nas o tem jasno poučujejo. Kot že rečeno, je potrebno upoštevati celoten biblični koncept.

        Sicer pa je apostol sv. Pavel dejal naslednje: “Bo namreč čas, ko zdravega nauka ne bodo prenesli, ampak
        si bodo po svojih željah kopičili učitelje, ki bodo prijali njihovim ušesom, in ušesa bodo odvračali od
        resnice, obračali pa k bajkam” (Drugo pismo Timoteju 4, 3-4).

        Bog vas blagoslovi v luči pristne Božje besede!

        Odgovori
        • Miro says:
          30. oktobra, 2012 at 11:00

          Oprostite, k mojemu sporočilu moram zapisati še točen naziv vira, ki sem ga navajal, da ne bo prišlo do pomote: Sveto pismo, Nova zaveza in psalmi: jeruzalemska izdaja, 2010.

          V tej izdaji so glede omenjenega odlomka navedena naslednja poročila evangelistov:

          Jezus ozdravi moža s suho roko (Mt 12,9-14)
          Ozdravljenje moža s suho roko (Mr 3,1-6)
          Ozdravljenje moža s suho roko (Lk, 6,6-11)

          Bog vas blagoslovi v luči pristne Božje besede!

          Odgovori
        • Alpe says:
          4. novembra, 2012 at 8:23

          Poslušajte Me torej: Človeka ne onesnažijo samo
          nečiste stvari, ki gredo v telo, ampak mnogo bolj slabe in
          nečiste misli, ki prihajajo iz njegovega srca in onesnažijo
          notranjega človeka in druge. Zato preverjajte svoje misli
          in očiščujte srce in glejte, da bo vaša hrana čista.

          Molitev=Rešitev
          Alpe

          Odgovori
          • Miro says:
            4. novembra, 2012 at 9:55

            Ste lahko, prosim, tako prijazni in za omenjene besede navedete točen vir?

            BOŽJA BESEDA nam glede tega v resnici govori takole (citirano po jeruzalemski izdaji):

            Iz Evangelija po Mateju (15, 10-11): Poklical je k sebi množico in ji rekel: “Poslušajte in razumite! Človeka ne omadežuje to, kar gre v usta, ampak kar prihaja iz ust, to omadežuje človeka”.

            Iz Evangelija po Marku (7, 17-23): Ko je od množice šel v hišo, so ga njegovi učenci spraševali o tej priliki. Rekel jim je: “Tako? Tudi vi ste tako nerazumni? Mar ne doumete, da človeka ne more omadeževati nič, kar pride vanj od zunaj, ker ne gre v njegovo srce, ampak v želodec in gre v greznico?” S tem je razglasil vse jedi za čiste. In govoril je: “Kar pride iz človeka, to človeka omadežuje. Od znotraj namreč, iz človekovega srca, prihajajo hudobne misli, nečistovanja, tatvine, umori, prešuštva, pohlepi, hudobije, zvijača, razuzdanost, zavist, bogokletje, napuh, nespamet. Vse te hudobije prihajajo od znotraj in omadežujejo človeka.

            Molimo za razsvetljenje v luči Svetega Duha. Pridi, pridi Sveti Duh!

          • Alpe says:
            5. novembra, 2012 at 6:52

            Vir je knjiga, To je moja beseda Alfa in Omega.

            Molitev = Rešitev
            Alpe

  95. Brina says:
    28. oktobra, 2012 at 21:33

    Župnik mi je za pokoro pri spovedi naložil 10 krat Božje usmiljenje,vendar teh molitev ne poznam. Prosim za pomoč?

    Odgovori
  96. Administrator says:
    28. oktobra, 2012 at 0:14

    Kako najti varen pristan sredi viharjev življenja?
    http://www.diz.si/duhovna-misel/utrjeni-v-ljubezni

    Kdo bi lahko zavrnil tako ljubeznivo povabilo!
    http://www.diz.si/duhovna-misel/vsi-ki-se-trudite-in-ste-obte%C5%BEeni

    Zaupana nam je “služba sprave”
    http://www.diz.si/nas-blog/jezusov-biznis

    Odgovori
  97. Alpe says:
    27. oktobra, 2012 at 18:55

    Poznamo šest resnic, za drugo ne trdim, da to sploh je. kaj menite vi? Zagotovo Bog ne kaznuje.

    1. Da je Bog.
    2. Da je Bog pravičen sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje.
    3. Da so tri božje osebe : Oče, Sin in Sveti Duh.
    4. Da se je Bog Sin učlovečil, da bi nas s svojo smrtjo na križu odrešil in večno zveličal.
    5. Da je človeška duša neumrljiva.
    6. Da je milost božja za zveličanje potrebna.

    Molitev = Rešitev
    Alpe

    Odgovori
    • Miro says:
      28. oktobra, 2012 at 9:54

      Nisem teolog niti ekseget Svetega pisma, sem pa že veliko premišljeval o tem, pa tudi osebne življenjske izkušnje me po božji milosti utrjujejo v naslednjem pogledu, ki ga bom skušal na kratko predstaviti.

      V strogem pomenu besede je resnica samo ena, in sicer: Gospod Jezus Kristus! “Jaz sem pot, resnica in življenje,” nas v evangeliju poučuje Gospod. Od te Resnice izvirajo tudi vse ostale trditve na področju vere, ki so, če so usklajene z resnico Gospoda Jezusa Kristusa, prav tako resnica. Na zgoraj omenjena točke, če jih zastavimo v obliki vprašanja, se odgovor šestkrat glasi: da, to je resnica! V kakšnem pomenu verujemo, “da je Bog pravičen sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje”? Tako kot je pri vseh pojmih s področja vere, je tudi pri omenjenem potrebno razsvetljenje s pomočjo Svetega Duha, da jih lahko obravnavamo v evangeljski luči. Obstaja Božja pravičnost in obstaja Božje usmiljenje! To sta nedvomno dve plati iste medalje. S svojim sedanjim ravnanjem – dobrim ali zlim – si v bistvu sam pišem sodbo, ali bo Bog zame v trenutku smrti strog Sodnik, ali bo zame usmiljeni Oče. Dostikrat pa človeka za slaba dejanja že na tem svetu doleti huda kazen in obratno za dobra dela je deležen dobrega plačila. Sam v tej luči z verovanjem v omenjeno trditev nimam nobenih problemov.

      Bog vas razsvetli v moči Svetega Duha!

      Pripis: Če so v zvezi s tem še kakšna dodatna vprašanja, si prosim v celoti preberite Katekizem katoliške Cerkve, ki je povsem verodostojen povzetek tistega, kar je v resnici učil Gospod Jezus Kristus. Brati pa je potrebno v moči Svetega Duha, sicer ne bomo nič razumeli.

      Odgovori
  98. Niko says:
    26. oktobra, 2012 at 22:46

    Ali je pristen pogovor iz srca z Bogom tudi molitev ali je to samo Očenaš zdrava Marija..

    Odgovori
    • Administrator says:
      27. oktobra, 2012 at 9:11

      Vsekakor je iskreni pogovor z Bogom molitev.
      http://www.molitev.net/uvod/

      Odgovori
    • Miro says:
      27. oktobra, 2012 at 9:21

      Niko, seveda je pristen osebni pogovor z Bogom odlična molitev v konkretni življenjski situaciji molivca. Ta pogovor naj se zgleduje po Gospodovi molitvi – Očenašu, ki čudovito združuje slavljenje in sedem prošenj. Očenaš je po svetem Tomažu Akvinskem “najpopolnejša molitev”, po Tertulijanu pa “povzetek celotnega evangelija”.

      Podrobnejšo razlago Gospodove molitve – Oče naš si lahko preberete v Kompendiju (povzetek Katekizma katoliške Cerkve), obstaja pa še cela vrsta dobrih knjig o molitvi. Priporočam vam na primer: Ignacio Larranaga, Srečanje; Yannis Spiteris, Walter Nigg, Duh veje kjer hoče; Henry J. M. Nouwen, Notranji glas ljubezni. Pot skozi trpljenje v svetlobo itd.

      Bog vam podari potrebne milosti za globoko osebno srečanje z Njim, ki nas odrešuje!

      Odgovori
  99. Miro says:
    26. oktobra, 2012 at 17:02

    KAJ JE MOLITEV? To vprašanje se mi zastavlja vsak dan znova, odkar sem se začel po svetem krstu in sveti birmi zavedati, da je moje življenje vsak trenutek odvisno od Boga. To vprašanje pa se zastavlja tudi drugim molivcem in prosilcem milosti.

    Na omenjeno vprašanje bom skušal odgovoriti zelo na kratko z mojega zornega kota, ki je v primerjavi z duhovnim bogastvom Svetega pisma in naukom Cerkve zelo ozek. Molitev ni nek čarobni “abrakadabra”. Molitev nima popolnoma nič skupnega z magijo, ki je delo hudobnega duha. Molitev je dihanje duše in telesa v Bogu. Molitev je predvsem ljubeči odnos z Jezusom, ki nas z ljubeznijo prehiteva na vsej črti. Prava molitev je bolj v slavljenju in zahvali kot pa v prošnjah, da bi nas Gospod uslišal v tej ali oni življenjski zadevi. Če v molitvi slavimo Darovalca in pozabljamo nase, se močno povečajo možnosti, da nam bo prej ali slej podaril darove, vendar tiste, ki so nam v odrešenje. Prava molitev gotovo ni tista, ki Gospoda prosi za “igrače”, ampak tista, ki ga z močno vero in zaupanjem v srcu prosi predvsem za to, da bi se v mojem in tvojem življenju izpolnjevala Njegova presveta božja volja! In včasih je Njegova volja tudi ta, da se zgodi čudež. Vendar noben čudež, tudi še tako velik, ni večji kot je Darovalec, ki se nam sam s celim svojem bitjem iz čiste ljubezni podarja v sveti evharistiji – za nas in naše odrešenje!

    Molimo v duhu in resnici: Jezus, vate zaupam!

    Odgovori
  100. Administrator says:
    22. oktobra, 2012 at 23:25

    Nekajkrat se je pojavila internetna stran v kateri govori o prehrani Jezusa.
    Zaradi nepoznavaja Svetega pisma, si ljudje izmislijo vsemogoče neumnosti. Če pogledamo s čim se je Jezus prehranjeval nam bo jasno, da se omenjena stran bije s Svetim pismom.

    Mt 26, 17-20
    17 Prvi dan nekvašenega kruha so prišli k Jezusu učenci in mu rekli: »Kje hočeš, da ti pripravimo, da boš jedel pashalno jagnje?« 18 Dejal jim je: »Pojdite v mesto k temu in temu in mu recite: ›Učitelj pravi: Moj čas je blizu, pri tebi bom obhajal pasho s svojimi učenci.‹« 19 In učenci so storili, kakor jim je Jezus naročil, in pripravili pashalno jagnje. 20 Ko se je zvečerilo, je sédel z dvanajsterimi…

    Mt 15, 33-37
    33 Učenci so mu dejali: »Od kod naj v puščavi vzamemo toliko kruha, da nasitimo táko množico?« 34 Jezus jim je rekel: »Koliko hlebov imate?« Dejali so: »Sedem in malo ribic.« 35 Tedaj je velel množici, naj séde na tla. 36 Vzel je tistih sedem hlebov in ribe, se zahvalil, razlomil hlebe in dajal učencem, učenci pa množicam. 37 Vsi so jedli in se nasitili. Od koščkov, ki so ostali, so nabrali sedem polnih košev.

    Odgovori
    • Alpe says:
      27. oktobra, 2012 at 9:22

      O zdravi prehrani po Jezusu iz Nazareta. Čeprav pravite, da izhaja iz neke New age scene je meni osebno zelo všeč. Resnica je v tem. Sveto pismo pa moramo brati smiselno ne pa dobesedno. Če bi moral vsak, ki uživa meso še ubiti žival, bi se število uživalcev mesa zelo zmanjšalo. Pa tudi znanstveno je dokazano, da je bil človek nabiralec, kar poglejte zobovje rastlinojedih živali in živali, ki jejo meso. Komu imamo podobno zobovje. Od takrat, ko sem prebral ta dokument sem postal vegeterjanec, moje telesno počutje pa se je zboljšalo za 100% . Nikjer v svetem pismu ne piše, da je Jezus jedel meso. Pa tudi o tem kako je sveto pismo napisano, od Jezusovih besed do sedanjih zapisov je to besedilo šlo skozi nešteto sitov in ljudje nimamo vsi enakega besednega zaklada zato ni rečeno, da je vse ravno tako kot piše. Jezus je zgled in tako bo ostalo vse večne čase.

      Molitev = Rešitev
      Alpe

      Odgovori
      • Administrator says:
        27. oktobra, 2012 at 22:46

        Preberi si še to:
        http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/9E87EEC2720B88B0C1257014002807D0?OpenDocument

        Mt 15,11
        Človeka ne omadežuje to, kar gre v usta, ampak kar prihaja iz ust, to omadežuje človeka.

        Odgovori
        • Alpe says:
          28. oktobra, 2012 at 11:42

          Hrana je za telo, besede so za dušo. Tudi žival je božja stvaritev, zato nebi smeli ubijati živali. Kdor pa uživa meso je naročnik umora živali. Kdor nima rad živali nima rad ljudi in ta je daleč od Boga. Če pa si daleč od Boga nimaš njegovega varstva in Hudič je blizu.

          Molitev = Rešitev
          Alpe

          Odgovori
          • Miro says:
            28. oktobra, 2012 at 13:18

            Res lahko med človekom in živaljo glede vrednosti postavimo enačaj? Če citiramo samo tiste dele Svetega pisma, ki so nam všeč, druge pa zanemarjamo, nam Gospod Jezus odgovorja z istimi besedami, kot jih je povedal hudiču, ko ga je le-ta skušal: “Pisano je tudi …” (Mt, 4 pogl.). V Svetem pismu so zapisane tudi naslednje besede Gospoda Jezusa:

            “KOLIKO VEČ JE VENDAR VREDEN ČLOVEK KAKOR OVCA!” (Mt, 12,12).

            Vendar, ko citiram samo te besede, Gospod Jezus tudi meni govori: “Pisano je tudi …” V Svetem pismu namreč obstaja še vrsta drugih odlomkov, iz katerih je jasno, da med človekom in živaljo ne moremo postaviti enačaja. Pri razlaganju posameznih tem, vprašanj … je treba namreč upoštevati celoten biblični kontekst. Mimogrede: Zakaj nikoli ne pišemo, da je na primer umrl konj ali da je umrla katerakoli druga žival, ko pride njen konec? Umre samo človek, vendar sam uporabljam prijaznejši izraz, ki je blizu resnici o večnem življenju : Odšel je k Bogu!

            Bog vas razsvetli v moči Svetega Duha!

Newer Comments →

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja