V temi Pogovori lahko dodajte svoja vprašanja oziroma nejasnosti glede krščanske vere.
Zadnje objave – časovno
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- janez na Dodaj molitve
- janez na Članki za dušo
- Hvala na Nasvet
- janez na Dodaj molitve
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- janez na Članki za dušo
- janez na Dodaj molitve
- janez na Dodaj molitve
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- janez na Članki za dušo
- janez na Dodaj molitve
- janez na Zahvale
- janez na Dodaj molitve
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- janez na Zahvale
- janez na Dodaj molitve
- janez na Dodaj molitve
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- janez na Dodaj molitve
- janez na Dodaj molitve
- janez na Članki za dušo
- janez na Dodaj molitve
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
Stare objave
- december 2024
- november 2024
- oktober 2024
- september 2024
- avgust 2024
- julij 2024
- junij 2024
- maj 2024
- april 2024
- marec 2024
- februar 2024
- januar 2024
- december 2023
- november 2023
- oktober 2023
- april 2023
- februar 2023
- januar 2022
- september 2021
- februar 2021
- oktober 2020
- julij 2020
- marec 2020
- februar 2020
- junij 2018
- maj 2018
- december 2017
- november 2017
- oktober 2017
- september 2017
- marec 2017
- december 2016
- julij 2016
- junij 2016
- maj 2016
- april 2016
- februar 2016
- januar 2016
- december 2015
- november 2015
- oktober 2015
- september 2015
- junij 2015
- maj 2015
- marec 2015
- februar 2015
- januar 2015
- september 2014
- julij 2014
- marec 2014
- februar 2014
- november 2013
- julij 2013
- junij 2013
- oktober 2012
- april 2012
- maj 2011
- marec 2011
- januar 2011
- junij 2009
- april 2009
- februar 2009
- november 2008
- oktober 2008
- junij 1981
Članki
Forumi (pogovori)
Povezave
- Audio Sveto pismo
- Družina
- Družina in življenje
- Eksegeza
- Emanuel
- Exodus TV
- Iskreni
- Jadro
- Kurešček
- Marija Pomagaj- Brezje
- Medjugorje organizirana romanja – romanje
- Međugorje
- Misijoni in misijonarji
- Mladi
- Mladi fest
- Mohorjeva družba
- Molitev-net-html
- Načrtovana nosečnost in splav
- Ognjišče
- Pomoč v sili
- Prenova v Duhu
- Redovi
- Rimokatoliška cerkev
- Romanje v Medžugorje
- Salve
- Škofije
- Stična mladih
- Sveto pismo – Biblija
- Vatikan
- Vrtnice JMS
Na naši spletni strani uporabljamo piškotke, ki vam omogočajo najustreznejšo izkušnjo, tako da si zapomnimo vaše nastavitve in ponavljajoče se obiske. S klikom na »Sprejmi« se strinjate z uporabo VSEH piškotkov. Lahko pa obiščete "Nastavitve piškotkov", da zagotovite nadzorovano privolitev.
Manage consent
Privacy Overview
This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
Cookie | Duration | Description |
---|---|---|
cookielawinfo-checkbox-analytics | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics". |
cookielawinfo-checkbox-functional | 11 months | The cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional". |
cookielawinfo-checkbox-necessary | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary". |
cookielawinfo-checkbox-others | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other. |
cookielawinfo-checkbox-performance | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance". |
viewed_cookie_policy | 11 months | The cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data. |
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
VPRAŠANJE ŠKOFU: MALO NIŽJI OD ANGELOV?
NA VPRAŠANJE BRALCA ODGOVARJA CELJSKI ŠKOF MAKSIMILIJAN MATJAŽ.
Bralec Janez sprašuje: ‘Gledamo pa njega, ki je bil postavljen malo nižje od angelov, Jezusa, kako je zaradi smrtnega trpljenja s slavo in častjo ovenčan, da je z Božjo milostjo za vse okusil smrt’ (Heb 2,9). »Kako je lahko Jezus, ki je neločljivi del Sv. Trojice, malo nižji od angelov?«
Gospod Janez, hvala za vprašanje, ki kaže na to, da Sveto pismo pozorno berete in pustite, da vas tudi vznemiri. Pismo Hebrejcem, iz katerega je vzeta ta izjava (2,9), je polno starozaveznih svetopisemskih navedkov, s katerimi želi pisec pokazati, da so se v Jezusu izpolnile vse Božje obljube. Jezik je poln podob in simbolov, ki so razumljivi iz širšega judovskega teološkega konteksta. Vsekakor ta podoba ne nasprotuje nauku o Sv. Trojici.
Pisatelj želi izpostaviti nepredstavljivo Božjo odločitev, da človeka odreši po ponižanju, to je po sestopu svojega Sina v človeško naravo in v njegovo smrt. Pisec se navezuje na Psalm 8, kjer psalmist poveličuje Božjo dobroto, ki je človeka kljub njegovi nevrednosti »postavil malo nižjega od angelov«, ga »s slavo in častjo ovenčal« ter mu podredil vse stvarstvo (v. 6-8). V prelomnem trenutku zgodovine, ko je »nastopila polnost časa, je Bog poslal svojega Sina, rojenega iz žene, rojenega pod postavo, da bi mi prejeli posinovljenje« (Gal 4,4-5). Jezus je sprejel človekovo usodo – njegovo trpljenje in smrt – in tako stopil na njegovo mesto, torej na mesto »malo nižje od angelov« (Heb 2,9), da bi »za vse okusil smrt« in s tem vsem prislužil odrešenje.
Apostol Pavel tudi na drugih mestih uporablja podobno logiko bibličnega dokazovanja Jezusovega odrešenjskega trpljenja, smrti in vstajenja. V nadaljevanju tako pokaže, kaj je njegova duhovniška daritev: »Nimamo namreč velikega duhovnika, ki ne bi mogel imeti sočutja z našimi slabostmi, temveč podobno preizkušenega v vsem, vendar brez greha« (Heb 4,15).
Njegovo poveličanje se zgodi na paradoksalen način – v ponižanju na križu, kjer se razodene njegova slava, njegovo dostojanstvo, ki ga ima od Očeta kot ljubljeni Sin.
V Pismu Filipljanom Pavel opisuje Jezusovo učlovečenje kot njegovo »izpraznjenje« (gr. kenosis), ko je kot Božji Sin prevzel podobo služabnika in postal podoben ljudem (2,7). V tem je bil nižji od angelov, saj je prevzel človeško telo z vsemi omejitvami. Njegovo poveličanje se zgodi na paradoksalen način – v ponižanju na križu, kjer se razodene njegova slava, njegovo dostojanstvo, ki ga ima od Očeta kot ljubljeni Sin. Po vstajenju Jezus ni več Sin človekov v človeški šibkosti malo nižje od angelov, ampak je »postal toliko višji od angelov, kolikor odličnejše ime od njihovega je dobil« (Heb 1,4). On je tisti, pred katerim se »priklonijo vsi Božji angeli« (Heb 1,6). Po vstajenju in vnebohodu sedi na »Božji desnici in so mu podrejeni angeli in oblasti in moči« (1 Pt 3,22). V veri pričakujemo njegov drugi prihod, ko bo prišel kot »Sin človekov v svojem veličastvu in vsi angeli z njim in bo sédel na prestol svojega veličastva« (Mt 25,31).
V božičnem času zremo tega Sina človekovega v podobi deteta v jaslicah. Odprimo se Njemu, ki je prevzel našo človeško naravo, da bi jo naredil odprto za Božjo – za novo življenje.
Povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/vprasanje-skofu-malo-nizji-od-angelov
OSEM VPRAŠANJ, NA KATERA BI MORAL ODGOVORITI VSAK ZAROČENI PAR (Aleteia, 19/12/17)
ŠE NE MORETE ODGOVORITI NA KATERO OD SPODNJIH VPRAŠANJ? POTEM ŠE ENKRAT DOBRO PREMISLITE, PREDEN NAREDITE KORAK K ZAROKI ALI POROKI
1. Zakaj ljubite?
2. Boste sposobni ljubiti tudi ob teži vsakodnevne rutine?
3. Boste ostali ob ljubljeni osebi tudi v težkih trenutkih?
4. Kakšni starši želite biti?
5. Ste pripravljeni odpustiti in prositi odpuščanja?
6. Boste pripravljeni ljubljeno osebo vzdrževati, ko bo to potrebno?
7. Ali se res morate poročiti?
8. Boste molili zanjo/zanj?
Več o tem na: https://si.aleteia.org/2017/12/19/8-vprasanj-na-katera-naj-bi-znala-odgovoriti-vsak-zarocenec-in-zarocenka
PRIDI K NAM TVOJE KRALJESTVO. KAJ TOČNO POMENI TA VRSTICA V OČENAŠU? (Aleteia, 02/06/24)
KO MOLIMO OČENAŠ, IZREČEMO TUDI VRSTICO “PRIDI K NAM TVOJE KRALJESTVO”, KAR POMENI, DA MOLIMO, NAJ BOŽJE KRALJESTVO VLADA V NAS IN OB KONCU ČASOV
Gospodova molitev je polna številnih posameznih molitev in prošenj in vsaka izmed njih ima celo vrsto pomenov.
Besedna zveza “pridi k nam tvoje kraljestvo” se recimo lahko nanaša na več duhovnih tem.
Katekizem Katoliške cerkve v uvodnem odstavku o tej prošnji razgrne globino te molitve:
V Novi zavezi je mogoče isto besedo basilea prevesti kot kraljestvo (abstraktno ime), kot kraljestvo (konkretno ime) ali pa kot kraljevanje (ime dejavnosti). Božje kraljestvo je pred nami. Približalo se je v učlovečeni Besedi, oznanja se skozi ves evangelij, prišlo je v Kristusovi smrti in njegovem vstajenju. (KKC 2816)
Še natančneje: Božje kraljestvo k nam že prihaja v evharistiji:
Božje kraljestvo prihaja od zadnje večerje dalje in v evharistiji, božje kraljestvo je sredi med nami. Božje kraljestvo bo prišlo v slavi, ko ga bo Kristus izročil svojemu Očetu. (KKC 2816)
V tem smislu je Božje kraljestvo že tukaj in mi smo del njega vsakokrat, ko se udeležimo svete maše.
DOKONČNI PRIHOD
Obenem molimo tudi, da bi Božje kraljestvo prišlo ob koncu časov:
V Gospodovi molitvi gre predvsem za dokončni prihod božjega kraljestva s Kristusovo vrnitvijo. A to hrepenenje ne odvrača Cerkve od njenega poslanstva na tem svetu, temveč jo k temu še bolj zavezuje. Kajti od binkošti dalje je prihajanje božjega kraljestva delo Gospodovega Duha, ki naj Kristusovo “delo na svetu dovrši in vse posvečenje dopolni”. (KKC 2818)
Čeprav morda prosimo, da bi Jezus znova prišel in da bi ta svet minil, obenem prosimo, naj Kristus deluje zdaj, na tem svetu.
Pomembno je, da to razlikujemo, saj bi nas lahko mikalo, da bi preprosto molili za Jezusov prihod in ob tem sami ne bi ničesar storili. Na tem svetu imamo še vedno obveznosti in sodelovati moramo z Božjo milostjo, da bi v družbi delali dobro:
V razločevanju po Duhu morajo kristjani razlikovati med rastjo božjega kraljestva in napredkom kulture in družbe, kjer delujejo. To razlikovanje ni ločevanje. Človekova poklicanost k večnemu življenju ne zatre, marveč okrepi njegovo dolžnost uporabljati od Stvarnika prejete moči in sredstva za to, da bi na tem svetu služil pravičnosti in miru. (KKC 2820)
Prošnja “pridi k nam tvoje kraljestvo” se morda zdi preprosta, toda v resnici je zelo zapletena in večplastna.
Povzeto po: https://si.aleteia.org/2024/06/02/pridi-k-nam-tvoje-kraljestvo-kaj-tocno-pomeni-ta-vrstica-v-ocenasu
Preberite še:
V BOŽJE KRALJESTVO SE PRIDE Z NAPOROM
https://si.aleteia.org/2019/09/02/v-bozje-kraljestvo-se-pride-z-naporom
ZAKAJ BOG DOPUŠČA SKUŠNJAVE?
BOŽJA POTA ZAGOTOVO NISO NAŠA POTA
Ko si prizadevamo, da bi bili boljši, nas lahko zaslepi huda skušnjava. Včasih se ji je težko izogniti in morda se bomo celo vdali grešnim strastem. V tistem trenutku bomo morda vprašali Boga: “Zakaj dopuščaš takšne skušnjave? Pa tako blizu zglednemu življenju sem bil!” (odlomek iz Aleteinega članka, 21/02/19)
Celoten članek na: https://si.aleteia.org/2019/02/21/zakaj-bog-dopusca-skusnjave
ZAKAJ SE PRITOŽUJEMO?
Pritoževanje je izbruh notranjega dialoga. Najprej se pritožujemo sami sebi, nato pa to izrazimo navzven. Toliko časa premišljujemo, kaj nas teži, da se to nazadnje izrazi v pogovoru. Pritoževanje je zakoreninjeno v vzorcu razmišljanja, ki se bolj osredotoča na neprijetne kot na osrečujoče trenutke v življenju.
Pogosto se pritožujemo, ker si želimo, da bi drugi spoznali našo notranjo izkušnjo in z nami sočustvovali ali pa nam priskočili na pomoč. Spet drugič si želimo le, da nam nekdo prisluhne. Morda se niti ne zavedamo, da se pritožujemo, ampak zmotno mislimo, da drugim zgolj pripovedujemo o svojem življenju.
Odlomek iz članka: Kako se bomo manj pritoževali in bolj vzljubili življenje (Aleteia, 05/01/18)
Celoten članek na: https://si.aleteia.org/2018/01/05/kako-se-bomo-manj-pritozevali-in-bolj-vzljubili-zivljenje
Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
VSAKO LETO OB BOŽIČU Z BESEDAMI “BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ” VOŠČIMO MIR IN DOBROTO. TODA KAJ DEJANSKO POMENI TA BLAGOSLOV?
Vikar Mel Kovic pojasnjuje, da je blagoslov božiča v tem, da Bog postane človek, da nas je s tem dejstvom povabil v svojo svetost. S tem želi, da bi postali podobni Njegovi naravi. Sv. Irenej, velik cerkveni učitelj, je dejal, da je Bog postal človek, da bi človek postal božji – to je bistvo božičnega sporočila.
Več o tem v pogovoru z vikarjem Župnij Postojna in Studeno ter profesorjem vere na Škofijski gimnaziji Vipava Melom Kovicem:
https://radio.ognjisce.si/sl/281/oddaje/39314/simbolika-bozicne-zgodbe-bog-se-vedno-premika-narobe.htm
KAJ POMENI, DA JE MARIJA VSE PREMIŠLJEVALA V SVOJEM SRCU? (06/01/24)
PAPEŽ BENEDIKT XVI. JE OPOZORIL NA IZVIRNO GRŠKO BESEDO V EVANGELIJU PO LUKU, KI POMAGA POJASNITI MARIJINO PREMIŠLJEVANJE
Preblažena Devica Marija v evangelijih ne izreče veliko besed, pogosteje pa stvari “premišljuje” v svojem srcu
To premišljevanje se prvič zgodi, ko se pastirji na božično noč približajo Jezusu in Mariji.
»Ko so to videli, so povedali o besedi, ki jim je bila rečena o tem otroku. In vsi, ki so slišali, so se začudili temu, kar so jim povedali pastirji. Marija pa je vse te besede shranila in jih premišljevala v svojem srcu.« (Lk 2,17-19)
Marija znova premišljuje, ko najde Jezusa v templju: »Nato se je vrnil z njima in prišel v Nazaret ter jima je bil pokoren. In njegova mati je vse, kar se je zgodilo, shranila v svojem srcu.« (Lk 2,51).
Papež Benedikt XVI. je te besede omenil v pridigi 1. januarja 2008, ko je pojasnil izvirno grško besedo, uporabljeno v evangeliju po Luku.
»Uporabljeni grški glagol sumbállousa dobesedno pomeni sestavljati in nam daje misliti na veliko skrivnost, ki jo je treba odkrivati postopoma. Čeprav je Otrok, ki leži v jaslih, videti kot vsi otroci na svetu, je obenem povsem drugačen: je Božji Sin, je Bog, pravi Bog in pravi človek. Ta skrivnost – utelešenje Besede in Marijino božansko materinstvo – je velika in vsekakor daleč od tega, da bi jo lahko razumeli samo s človeškim umom.«
Nato izpostavi Marijo kot odličen zgled za nas, ko gre za “sestavljanje” skrivnosti vere.
»Toda z učenjem od Marije lahko s srcem razumemo tisto, česar naše oči in um sami ne zmorejo zaznati ali zajeti. Ta dar je namreč tako velik, da nam je le z vero dano, da ga sprejmemo, čeprav ga ne razumemo v celoti. In prav na tej poti vere nam Marija prihaja naproti kot naša podpora in vodnica.«
V krščanstvu pogosto ne razumemo vsega, toda Marija nam lahko pomaga, da stvari “premišljujemo” v svojem srcu in odkrivamo številne skrivnosti, ki nam jih Bog želi postopoma razkriti.
Povzeto po: https://si.aleteia.org/2024/01/06/kaj-pomeni-da-je-marija-vse-premisljevala-v-svojem-srcu
PRESVETA DEVICA MARIJA, PROSI ZA NAS!
VPRAŠANJE, KDO JE MOJ BOG, ODLOČILNO RAZREŠUJE TUDI VPRAŠANJE, KDO SEM JAZ (Aleteia, 04/06/22)
Mogoče je nekoliko nenavadno reči, da si “v” nekom, ponavadi rečemo, da si “z” nekom ali pa mogoče “pri” njem, ko si mu blizu, toda to je za Jezusa še vedno prešibka bližina, On za svoje učence moli takole: “da bi bili eno, kakor sva midva eno: jaz v njih in ti v meni, da bi bili popolnoma eno” (Jn 17,23).
Saj je človek poln samo, ko je nekaj “v” njem, ne pa poleg njega, ko je z nekom “eno”, torej. Ne tako, da se to dogaja samo v notranjosti, v mislih, v srcu, ne, temveč ko sta z nekom prav drug “v” drugem, kakor da sta drug drugemu dom in prebivalec, kakor da si v nekoga vsajen, kot da je nekdo padel kot seme vate. Ravno za to gre pri najglobljih odnosih našega življenja, biti “v”, ne samo blizu in ne samo v stiku, temveč “v” vsem tem, to je, kar nas določa in oblikuje kot ljudi, kot osebe. Iz nečesa rasti, ne na nečem, iz nečesa.
KDO JE BOG?
Zato nadaljujemo z raziskovanjem odnosa med Bogom, Jezusom in nami, zelo pomembno je premišljevati o tem odnosu, ker je temelj vseh drugih: kakršnega boga imamo, kakršnega si predstavljamo, da je, tudi kakršnega si želimo, takšni ljudje bomo, do drugih se bomo vedli tako, kakor se vede Bog do nas in mi do Boga, čeprav ni v resnici tak, zato je tako zelo pomembno pretresati identiteto Boga “v” nas, ker je vedno tako: “ti, Oče, v meni in jaz v tebi” in “tudi oni v naju” (Jn 17,21).
Pomembno mu je dati ime, ki pove o njem, o najinem odnosu nekaj bistvenega. Jezus mu reče Oče. Lahko bi mu rekel tudi Mati, ker ni bistveno ime, ki mu ga da, ampak kar to ime pomeni: “Oče” je za Jezusa nekdo, ki je najbližja Bližina, vsebina njegove intime, vzrok njegovega obstajanja, nekdo, iz čigar raste, v čigar trebuhu prebiva, zato bi mu lahko rekel tudi “Mati”, Jezus je popolnoma ves “v” njem. In kdor je tako zelo “v” njem, ga je tudi sam poln, kakor je otrok v maternici poln materinega odnosa do njega, fizično, psihično, duhovno, otrok jé, čuti in živi, kar živi mati, zato je tudi ona v njem, ne samo on v njej.
KDO SEM JAZ?
Torej razumemo, zakaj je tako zelo potrebno razčistiti, gojiti pravo podobo Boga v sebi, moliti, navsezadnje, veliko moliti, ker se ga tako počasi spoznava, kakor ko se pogovarjaš s prijateljem, tako počasi razumeš, kdo je in kdo si zaradi njega ti. “Vanj” vstopimo takrat, kakor On postanemo in potem smo tudi drugim kakor Oče, kakor Mati ali kakor kaj drugega, tako se te stvari razširijo v svet, v vse naše odnose.
Zato vprašanje, kdo je moj Bog, odločilno razrešuje tudi vprašanje, kdo sem jaz. In to je zelo pomembno vprašanje.
Povzeto po: https://si.aleteia.org/2022/06/04/vprasanje-kdo-je-moj-bog-odlocilno-razresuje-tudi-vprasanje-kdo-sem-jaz
Naj pričujoča razlaga gospoda župnika Marka Rijavca po Božji milosti pripomore k potrebnim spoznanjem
na naši življenjski poti k BOGU. Ponižno prosimo GOSPODA za razsvetljenje, da bomo z Njegovo pomočjo
na vse zrli v Njegovi luči, ter vztrajno molili in delali v duhu ljubezni do Boga in bližnjega!
MOLIMO: PRIDI, SVETI DUH …
Preberite še: MOLITEV, KI VODI V ODNOS
KO SE VPRAŠAMO, ZAKAJ IN KAKO MOLITI
https://si.aleteia.org/2022/03/20/molitev-ki-vodi-v-odnos
Jezus, Božji Sin, usmili se mene grešnika!
ZAKAJ TAKO TEŽKO PROSIMO ODPUŠČANJA? (Aleteia, 04/12/18)
ODPUŠČANJE JE NEKAJ TEŽKEGA IN ČLOVEŠKO JE, DA BI SE MU NAJRAJE IZOGNILI. ZANJ SI MORAMO VEDNO PRIZADEVATI, A VPRAŠANJE JE, ALI SMO TO PRIPRAVLJENI STORITI
Odpuščanje je nekaj, česar ne prakticiramo prav pogosto. Ko storimo kaj slabega, to hitro pometemo pod preprogo in preidemo na drugo temo ali se delamo, kot da se ni nič zgodilo.
ZAKAJ TAKO TEŽKO PROSIMO ODPUŠČANJA?
1. Ker človek ni popoln in kot ne delamo prav, ko delamo slabo, tako nam ne uspe vedno najbolje, ko hočemo to priznati.
2. Ker iz napuha mislimo, da prositi odpuščanja pomeni ponižati se, nazadovati, biti manjvreden.
3. Ker naša vest skuša na vse načine opravičiti, kar smo slabega storili: “Naredil si, kar si moral,” ali “Ni bilo druge rešitve, drugega izhoda …”
Vest je spremljevalka naše duše in nas usmerja. Vendar njen GPS ni vedno pravilno naravnan. Z vsako odločitvijo se naša vest bolje usmerja k dobremu ali, nasprotno, dopušča odklone in stranpoti. Vest je kot upogljivo jeklo: če opravičimo, kar smo naredili, se nam bo enaka situacija naslednjič zdela nekoliko manj slaba, na koncu pa že kar v redu.
V romanu Zločin in kazen jasno vidimo, kako se vest lahko skrivi: glavni junak ubije starko (kar se zgodi že na prvih straneh romana) in to takoj skuša opravičiti: ljudi je samo izkoriščala, z njimi je slabo ravnala, družba si ne zasluži tako neprijetnih ljudi, kakršna je bila … Ne vidi več, da je človeku vzel življenje.
Prositi odpuščanja je težko in včasih celo zelo težko. Vidimo, da marsikdo, ki je zagrešil res hude stvari, nikoli ne prosi odpuščanja.
KAKO SPODBUDITI K ODPUŠČANJU?
Najprej mora priti do spreobrnjenja. Spreobrniti se pomeni odločiti se, da bomo šli nazaj po svojih stopinjah. Na človeški ravni lahko to vadimo. Če redno prosimo za odpuščanje zaradi majhnih stvari, bomo pripravljeni prositi odpuščanja, ko bomo morda naredili nekaj hudega. Vendar je spreobrnjenje srca v očeh verujočih Božji dar. Bog pomaga tistemu, ki prosi za pomoč.
Temu, ki je delal slabo, moramo pomagati. Treba ga je soočiti s tem, kar je storil, da se tega lahko začne spominjati in analizirati (morda tokrat bolj mirno).
Bodimo usmiljeni do človeka, ki ne zmore prositi odpuščanja. Takšna oseba v svoji duši vleče hudo nesrečo. Kdor ne prosi odpuščanja, je nesrečen človek in z njim lahko sočustvujemo. Sveti Avguštin pravi, da je “usmiljenje sočutje do tuje nesreče, ki se rojeva v našem srcu in nas nagne k temu, da tej osebi pomagamo.”
Osebi, ki je storila kaj hudega, moramo prikazati dobre plati odpuščanja: “Spet boš lahko ljubil …”, “Lahko se boš vrnil k … “, “Od tebe to težko pričakujejo …” Vsem nam veliko pomeni, če vemo, da nas na drugi strani čakajo prednosti.
Če tvoj prijatelj ne prosi odpuščanja, moli zanj, govori z njim, prijazno mu pokaži, kaj je zagrešil. Naj se zaveda, kaj je povzročil. Naj čuti, da ga podpiraš. Da ga ne boš zapustil, če bo priznal svojo napako, in da bo potem kvečjemu še boljši prijatelj in ga boš še bolj ljubil. “Tudi sam bi bil sposoben česa podobnega, ampak tokrat moraš ti narediti prvi korak.”
KDOR PROSI ODPUŠČANJA, SE ZNEBI TEŽKEGA PSIHIČNEGA BREMENA
Tako govorijo ljudje z resnično težkimi izkušnjami: morilci, teroristi, osebe, ki so opravljale splave … Zapor ter fizične in denarne kazni potem postanejo drugotnega pomena in se jih lažje prenese, ker je najtežje že mimo. Še več, začel se je postopek ljubezni, ki bo pozdravil, kar je bilo poškodovano.
Povzeto po: https://si.aleteia.org/2018/12/04/zakaj-tako-tezko-prosimo-odpuscanja
Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!
KAKO RAZUMETI LASTNO JEZO?
NAJPREJ POGLEJMO V SVOJO PRETEKLOST IN V NJEJ POIŠČIMO TRENUTKE, KO SMO BILI ŠE POSEBEJ RANJENI, VENDAR SE JEZA NI DOKOPALA DO NAŠE ZAVESTI.
To so lahko situacije, ko smo se čutili ponižane, zapostavljene ali pa smo bili žrtev nasilja. Govorimo torej o situacijah, v katerih nismo mogli izraziti svoje jeze nad tem, da nismo bili ljubljeni. Pogosto jeza odraslih ni odgovor na to, kar se dogaja v tem trenutku, temveč je usmerjena na naše spomine.
K nadzorovanju lastne jeze pomaga tudi, če prepoznamo prepričanja, kaj “moramo” v naših človeških vlogah početi, kar nam pogosto vzbuja občutek, da smo slabši od drugih, ker ne dosegamo splošno sprejetih pričakovanj. Obtožujoči glas je v naših glavah stalno prisoten in nas drži v nenehni napetosti. Če ga ne poslušamo, se bo napetost hitro sprostila.
Del besedila iz Aleteinega članka z naslovom: Zakaj je dobro razumeti svojo jezo
Celoten članek na: https://si.aleteia.org/2019/07/05/zakaj-je-dobro-razumeti-svojo-jezo
Preberite še:
KAKO VEDETI, KDAJ JE VAŠA JEZA ZDRAVA, IN KAJ STORITI, KO TO NI
https://si.aleteia.org/2019/02/25/kako-vedeti-kdaj-je-vasa-jeza-zdrava-in-kaj-storiti-ko-to-ni