Vprašanja in odgovori

520 Responses to Vprašanja in odgovori

1. Miro says:

   13. decembra, 2013 at 16:53

   KJE SE DOGAJAJO NAJVEČJI ČUDEŽI?

   Našo spletno stran večkrat obiskujejo ljudje, trpeči zavoljo posledic grehov in hrepeneči po Božjem usmiljenju, a nemočni, da
   bi se odpravili k odrešujočemu izviru. Nekateri so že vse mogoče poskušali, tudi z raznimi alternativnimi terapijami, vendar je njihovo razočaranje na koncu samo še večje. Vzroki, da ne morejo pristopiti k zakramentu sv. spovedi (v mislih imam kristjane,
   ki so nekoč prejeli sv. krst, sv. birmo, druge zakramente) so različni: npr. razni predsodki, nerazumljiv strah, nepoznavanje sv. spovedi, podcenjevanje moči sv. spovedi, pretiran sram zavoljo grehov, češ kaj si bo o njih mislil spovednik in podobno.

   V takih primerih se je potrebno odločiti, koga bomo poslušali. Bomo poslušali glas Zapeljivca in Tožnika, to je tistega, ki nas najprej zapeljuje v greh, po grehu pa nas obtožuje in nas želi oddaljiti od Božjega usmiljenja? Ali bomo poslušali glas našega Odrešenika Gospoda Jezusa, ki nam hiti nasproti z božjim usmiljenjem?

   Ponovno razmislimo o besedah, ki jih je Usmiljeni Jezus zaupal sv. Favstini Kowalski: “Ko prihajaš k sveti spovedi, k izviru
   mojega usmiljenja, tedaj na tvojo dušo vedno priteče kri in voda, ki je privrela iz mojega Srca, in jo oplemeniti. Vsakokrat, ko
   prihajaš k sveti spovedi, se vsa potopi z velikim zaupanjem v moje usmiljenje, da bom lahko na tvojo dušo izlil obilje milosti.
   Ko prihajaš k spovedi, vedi, da jaz sam čakam nate v spovednici. Samo skrivam se za duhovnikom, vendar v duši sam delujem.
   Tu se beda duše srečuje z Božjim usmiljenjem. Povej ljudem, da iz tega izvira usmiljenja, lahko zajemajo milosti samo s posodo zaupanja. Če bo njihovo zaupanje veliko, moja radodarnost ne bo imela meja. Potoki moje milosti preplavljajo ponižne duše.
   Ošabni so vedno v uboštvu in bedi, ker se moja milost od njih obrača k ponižnim” (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, št. 1602).

   Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Gregor says:

     8. februarja, 2014 at 11:39

     Kako naj te nekdo odveže grehov če pa je v temi torej ni v Svetlobi srca-Boga-Luči,kako naj te nekdo odveže grehov,ki ni v srcu povezan z Bogom -Lučjo.Resnično resnično vam povem,da je cerkev popolnoma zgrešila svoj namen.Prenova v Duhu je pa edina rešitev in resnična očiščevalna dejavnost,vendar le redki voditelji prenove v Duhu delujejo za Jezusa ostali res da očiščujejo vendar se borijo za moč in oblast cerkve.Prebral sem nekaj Krščanskih knjig,ki so Rešiti kar je izgubljenega,Jezus me je poklical za svojo pričo,ti dve knjigi sta odlični vodnik po Duhovni poti saj njih pisci delujejo za
     Jezusa.Prebral sem pa tudi Jezus mi govori-odlična knjiga saj sem začutil resničnost sporočila.In ko sem bil na srečanju Prenove v Duhu je začel naštevati katerim stvarem naj se odpovemo,sem bil zelo razočaran ko je rekel odpovedujem se SAI BABI.Pred leti je nek duhovnik zapustil cerkev in se odpravil k SAI BABI in čez čas je rekel sedaj resnično ljubim Jezusa in še to bi dodal v Indiji bolje poznajo Jezusa kot na zahodu.V Sloveniji nisem še nikjer videl velikih slik Jezusa da bi jih bilo mogoče kupiti v Indiji slik od Jezusa kolkr češ in ta sem dobil 3 slike Jezusa ki je Odrešenik sveta,vendar je pa takih mojstrov mnogo,najbolj znani meni so:Jezus,saint Germain,Zmaga,Maitreja,Veliki Božanski Usmerjevalec,Buda,Sai Baba,EL morya,Hilarion,Marija,Marija magdalena,Kuan Yin,Nada,Meta,itd.

     Odgovori
     • Administrator says:

       10. februarja, 2014 at 21:22

       Kdor je v temi ne mora prejeti svetlobe, preberi si: http://www.molitev.net/stopi-na-pravo-pot/

       Odgovori
2. Obsojanja vredna says:

   8. decembra, 2013 at 21:22

   Sem verna, verujem. Imam grehe in ravno po današnji večerni maši, ki je bila namenjena Brezmadežnemu spočetju device Marije in po evengeliju sem se počutila čisto umazano. Do dna duše. Nikomur ne želim nič slabega, a imam ogromno grehov sploh po spolnosti z različnimi moškimi, in začela sem sovražit svoje telo, obtožujem se… Skratka nevzdržno postaja… Zakaj ne rečem ne, zakaj to , zakaj ono… Skratka danes je bila lepa maša in pridiga itd… Po koncu maše sem se skoraj sesula in pri zadnji pesmi jokala, mašnik je dal blagoslov vsem, ki so prejeli Njegovo telo. A jaz kljub skupinski spovedi na začetku maše nisem imela poguma ne srca, da bi sprejela Jezusovo telo, saj si tega na zaslužim. Je tako, da če ne opraviš temeljite spovedi ne smeš k obhajilu pri maši? In danes je rekel mašnik Bog vas blagoslovi in naj vam odpusti izvirne grehe (ali nekaj takega, čistega konca nisem popolnoma asledila, ker so mi oči že zalivale solze). Skratka prejeti Kristusovo telo se ne sme, če je opravljena samo skupinska spoved. Za spoved nimam poguma, sram me je, zelo me je sram… Ne morem o tem spregovoriti… Hvala za odgovor! Vse dobro želim!

   Odgovori
   • Melita says:

     8. decembra, 2013 at 23:24

     Ne boj se. Bog te ima rad, tako kot si. Ponuja ti roko, da ti pomaga, da te odreši. Ti jo samo sprejmi. Sveta spoved te bo osvobodila. To je veliko darilo. Verjemi, da je duhovnik tam v službi Njega, ki je neskončno usmiljen. Človeško je, da ti je nerodno, a prosi Svetega Duha, da ti pomaga iti preko sebe. Ko enkrat pustiš, da se greh ubesedi, ti bo veliko lažje. Vsi smo grešni in zakramenti so zato, da nam pomagajo vstati in iti naprej. Bog te ima rad! Zaupaj!

     Odgovori
     • martina says:

       10. decembra, 2013 at 8:08

       Le pogumno, draga gospa. Melita vam je tako lepo povedala. Pridružujem se njenim besedam. Potrebujete le pogum in trdno odločitev za zvesto hojo za Njim. On vas čaka in vabi z darom Njegovega usmiljenja.

       Odgovori
   • Administrator says:

     10. decembra, 2013 at 9:19

     Draga ” Obsojenja vredna”

     Jn 8,1-11
     1 Jezus pa je krenil proti Oljski gori. 2 Zgodaj zjutraj se je spet napotil v tempelj. Vse ljudstvo je prihajalo k njemu, on pa je sédel in jih učil. 3 Pismouki in farizeji so tedaj pripeljali ženo, ki so jo zalotili pri prešuštvovanju. Postavili so jo v sredo 4 in mu rekli: »Učitelj, tole ženo smo zasačili v prešuštvovanju. 5 Mojzes nam je v postavi ukazal take kamnati. Kaj pa ti praviš?« 6 To so govorili, ker so ga preizkušali, da bi ga mogli tožiti. Jezus se je sklonil in s prstom pisal po tleh. 7 Ko pa so ga kar naprej spraševali, se je vzravnal in jim rekel: »Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.« 8 Nato se je spet sklonil in pisal po tleh. 9 Ko so to slišali, so drug za drugim odhajali, od najstarejših dalje. In ostal je sam in žena v sredi. 10 Jezus se je vzravnal in ji rekel: »Kje so, žena? Te ni nihče obsodil?« 11 Rekla je: »Nihče, Gospod.« In Jezus ji je dejal: »Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne gréši več!«

     Jezus nam v Svetem pismu lepo pove da jo ne obsoja. S tem ko jo ne obsoja ji odpušča grehe in njena duša je postala lepa in čista, ker je tudi ona spoznala pot brez greha.

     Vsakemu je teško iti v spovednico, vendar samo malo poguma je potrebno. Ko opraviš spoved, se nasmeješ kako malo je potrebno prestopiti tak prag svojega razmišljanja in odpora do spovedi. Lahko izbereš za prvič nek oddaljen kraj za spoved, naprimer romarski kraj (Brezje, Ptujsko goro, Sveto goro, …). Pred Božičem bodo bolj povdarili spoved po cerkvah in bodo prišli duhovniki iz drugih krajev. Vsekakor bo večja možnost spovedi s tujimi spovedniki….

     Vsi ki se srečujemo na tej internetni strani smo grešniki s takimi in drugačnimi grehi. Mi ti bomo pomagali z našimi molitvami in darovanji pri maši, da boš lažje opravila spoved.

     Uspelo ti bo, tudi nam uspeva se spovedovat in si želimo biti boljši in brez greha.

     Želimo ti mi vsi vse dobro in lep, lep Božič.

     Odgovori
   • Gregor Benedik-Ezekiel says:

     9. februarja, 2014 at 13:52

     Osredotoči se na srce in si zastavi vprašanje kaj je vzrok moje sovražnosti do sebe in sprejmi misel,da je vsak vreden vsega Božjega obilja,ni ti treba nikamor hoditi saj Bog je v srcu in ga loh imenuješ kakor želiš in ko boš začutila svoja bremena jih odpusti odpusti sebi,vedi brez občutka srca ne gre.Npr.Toliko časa si v svoji sobi zastavljaj vprašanje kaj je vzrok mojih neskladji da boš dobila odgovor in da boš loh odpustila. hvala Ezekiel

     Odgovori
3. obupana says:

   8. novembra, 2013 at 21:59

   Pozdravljeni! Imam veliko vprašanj. Verujem v Boga, sem poročena,imam dva otroka.Rada bi živela tako, kot nas uči Bog. Ampak je zelo težko. Ob nedeljah in zapovedanih praznikih grem k sveti maši, tudi kdaj med tednom. Vsakih nekaj mesecev grem k spovedi. Svojega moža imam rada, vendar ga včasih tudi sovražim. Je to greh? Ko se napije in mi govori kako sem ničvredna,mi meče naprej mojo vero, takrat ga komaj prenašam. Tako hrepenim po zakonu, kjer bi se z možem skupaj molila in bi se razumela,ali, da bi vsaj meni pustil, da bi svobodno verovala. Ko sva se poročila, ni bil tako proti Cerkvi, kot je zdaj. Imava dva otroka, vendar zdaj uporabljam kontracepcijske tabletke. Tudi to je greh?Ali je to smrtni greh, ce uporabljas kondome ali kontracepcijske tabletke? Ali smem iti k svetem obhajilu? Ali je vecji greh ce uporabljam kontracepcijo, ali je se hujse, ce zapustim moža in probam ziveti sama v najetem stanovanju_ Otroka bi bila mogoče lahko ob vikendu vseeno pri meni..Prosim vas, ce mi lahko svetujete, kaj naj storim. Veliko molim, prosim Boga za pomoč…

   Odgovori
   • Administrator says:

     10. novembra, 2013 at 0:04

     Pozdravljena “obupana”,
     če veruješ v Boga je to že prva pot po kateri želiš hoditi. Tudi Jezusu ni bilo lahko sprejeti križ, vendar ga je rade volje sprejel in šel v trpljenje….
     Prati cunje je težko, vendar kakor mati in žena jih moraš oprati, tako je tudi s sprejetjem vsakdanjih križev. Vsak križ/trpljenje se da omilit oziroma osmislit in sprejet in gre lažje. Da si redna pri maši je to zelo dobro.

     Priporoča se mesečna spoved, oziroma lahko tudi večkrat na mesec. Ko človek čuti sovraštvo je znak za spoved. Sovraštvo je greh, saj je v nasprotju z ljubeznijo. Ljudje, ki živijo v grehu se zelo radi spotikajo ob vero, cerkev,… Tvoj mož bo začel verovat, ko se boš ti še bolj odprla Bogu in pri sebi uredila, da ga boš ljubila brezpogojno, mu izkazovala ljubezen ne glede na njegovo govorjenje, dejanja, obnašanje….

     V današnjem času se ženske ne zavedajo dvojnega zla, ki ga povzročajo kontracepcijske tablete. Prvo zlo je da ti poruši hormonski sistem v telesu in od tu en kup bolezni, lahko celo raka. Drugo zlo je da vse prav vse kontracepcijske tabletke, spirale in podobno ubijejo otroka. (več si preberi tu: http://www.zavod-zivim.si/)

     Kontracepcija, ki ubije otroka posledično nosi greh ( ko se semenčece in jajčece združita je to novo bitje – otrok in v tem trenutku mu Bog vdahne dušo) . Vsak umor otroka je greh. Od tu pa veliko žensk se ne zaveda, da je v grehu.

     Vsak greh pa je prepreka za nadaljnjo dobro/ljubezen. Če smo v grehu smo podvrženi še k nadaljnjemu večjemu grehu. Spoved pa je sredstvo za prekinitev in brisanje greha. Ker pa je človek podvržen k temu da rad nasede grehu/slabostim se mora zavestno odrekati grehu/slabemu. Dane so nam možnosti, da se izogibamo grehu tako da:
     – vsak dan molimo
     – vsak dan prebiramo Sveto pismo
     – redno hodimo k spovedi
     – redno hodimo k maši in prejemamo obhajilo….

     Ko se dva poročita ( cerkveno) se zavezujeta, da bosta živela skupaj do konca… To potrdi tudi duhovnik pri obredu. Torej kar je Bog združil ni razdružljivo.

     Velikokrat se ne zavedamo, da si nismo sami izbrali partnerja za življenje, ampak nam je bil podarjen (Bog nam ga je podaril). Vendar smo ljudje tako slabotni, da polomimo kar smo obljubili in kar smo si želeli v dobrem….

     Izberi Boga in ljubezen skupaj z vsakdanjo molitvijo, premišljevanjem iz Svetega pisma, rednim obiskovanjem maše, obhajilom in spovedjo. Razcvetela se boš kakor lepa bela rožica, ki bo napolnjevala z vonjem in lepoto vso svojo okolico…

     Želim ti vse dobro, naj te Bog obilno blagoslovi

     Odgovori
     • obupana says:

       10. novembra, 2013 at 8:23

       Hvala za odgovor.Delam priblizno tako, ampak je vse samo se huje. Ali bi bilo bolje, ce bi se otrok rodil v sovraštvo? Ko jemljes kontracepcijske tabletke, se semencece sploh ne more oploditi z jajcecem, ker jajcece sploh ne dozori, tako da Bog sigurno ne more vdihniti duše necemu, kar ne obstaja. Ne vem kaj storiti!!?!lp

       Odgovori
     • obupana says:

       10. novembra, 2013 at 8:33

       ps
       Rada bi povedala, da uporaba kontracepcijskih tablet je greh, vendar morda ni smrtni greh, saj ne gre za umor, oziroma splav,za kar pravi nas duhovnik, da je posledica izobcenje iz cerkve. Ker pa preprecijo, da bi zivljenje sploh nastalo, pa je greh, ki se ga morda lahko izpovemo pri svojem duhovniku. Vendar ali se lahko spovem tega greha, ce pa vem, da bom verjetno se naprej delala isto, ker ne vidim druge resitve?

       Odgovori
       • Administrator says:

         10. novembra, 2013 at 22:05

         Čeprav ni naša stran namenjena temu, ti moram odkrito povedat, da so kontracepcijske tabletke abortivne (povzročajo splav). Njihovo delovanje leta nazaj je segalo na področje preprečevanja zanositve oziroma nezmožnosti spojitve semenčeca in jajčeca. Danes je to še korak naprej in vse kontracepcijske so abortivne. Zakaj, ker farmacevtska industrija si ne dovoli, da bi prišlo pri že oplojenih zarodkov, do ugnezditve v maternico….

         Raziskuj naprej v tej smeri. Poglej svoje tabletke na internetu kaj piše o njih. Farmacevtska industrija ne govori o tem na glas. Vendar zdravniki vejo kako delujejo te tablete in kakšni so stranski učinki… Pozanimaj se zakaj cepijo punce pri 11 letih zaradi materničnega vrata in raka…. (razlog so kontracepcijske tabletke)

         Izberi naravno metodo zaščite pouči se o njej…

         Dokler se lahko spoveduješ svojih grehov je kakor bi se umivala. Človek ima možnost se umazat, včasih gre v to zavestno, vendar vedno je čistilo, zato ga uporabljamo.

         Vedno je rešitev. Prosi Boga za rešitev, prosi ga z vsem srcem. Obrni se že na zgoraj navedeni naslov, saj imajo izkušnje v tej smeri. Imeti več otrok je tudi rešitev, saj lahko z vsem srcem izročiš otroka Bogu za njegove načrte in ga vzgajaš za Božji načrt…

         Bog te obilno blagoslovi

         Odgovori
4. Njegova hči says:

   17. oktobra, 2013 at 9:27

   ne več kam naj se še obrnem, molim, prosim, se zahvaljujem, zame molite tukaj in molijo tudi drugi, redno prejemam zakramente, trudim se opravljati dobra dela po svojih zmožnostih, nikomur ne želim nič hudega, molim za vse ljudi, za vse potrebe, a meni se zdi, kot da se je ves svet obrnil proti meni, nek notranji glas mi ves čas govori, naj z nikomer ne govorim, da pač ne smem … ne vem, ali je to Njegov glas ali glas skušnjavca-ne morem prepoznati in zato mi je še toliko bolj težko, začelo me je izdajati lastno telo (začela sem gristi nohte, česar nikoli v življenju nisem počela …) trpim zaradi misli, ki se porajajo v moji glavi in tako zdaj ždim v svojem svetu, s svojimi mislimi, ki ne prinašajo nič lepega; prijatelji pa, kot, da so se “pogreznili”, nikjer jih ne srečam, da bi jih poklicala, mi notranji glas tega ne dovoljuje .. da sem se oglasila tukaj, je dal povod moj oče, ki mi je pred kratkim dejal: “moj otrok si, zato ti lahko nekaj povem .. “”vera, pa to..to ni “nič”, to je “lari fari”, sicer nimam nič proti, če si ti in tvoja družina “verna malo bolj od ostalih v naši žlahti ..”, to ni “nič”, tako so nas le učili, da boš vedela to je “lari fari” , Boga ni … v praksi to ni nič, ker so nas tako učili, svojim vnukom to ne morem tako povedati, tebi pa lahko, ker si moj otrok!!”” – meni je dobesedno vzelo glas, kar se mi od takrat pozna na tonu glasu, to me je zelo prizadelo. Če vero prejmemo po veri staršev … če jo je Bog kot zastonjski dar dal vsem, kdo in kaj sem torej jaz, da zviška gledam na te, ki po moje “verujejo manj”?? Ves čas, ko mi je govoril, sem klicala Svetega Duha! Po nekaj dneh sem o tem pogovoru povedala svojem možu. Rekel mi je, da se bo o tem, če Bog je, pogovoril z njim, prosila sem ga naj tega ne stori, naj zanj le moli, obljubil mi je, da bo upošteval to mojo željo.
   Vse bolj se mi zdi, da me je zajel val skušnjavca in me napada kjer je le mogoče … oprostite, morala sem dati ven, ker me “duši”, upam, da bom kdaj lažje dihala … prosim, molite zame in hvala Vam, ker ste si vzeli čas, da ste prebrali o moji “zmedi”.

   Odgovori
   • Joze says:

     17. oktobra, 2013 at 15:41

     Nisi edina, tudi jaz cutim podobno. Toliko je vprasanj zakaj….. vcasih komaj cakam da se srecam z Njim da se pogovoriva na 4 oci

     Odgovori
     • Miro says:

       18. oktobra, 2013 at 21:05

       MOLIMO K SVETEMU DUHU IN ODGOVORE NA VPRAŠANJA, KI NAS VZNEMIRJAJO, IŠČIMO PREDVSEM V BOŽJI BESEDI! (nekateri pomembnejši odlomki Svetega pisma, vir: Zakladi Svetega pisma)

       Vse Pismo je navdihnjeno od Boga
       in koristno za poučevanje,
       svarjenje, za poboljševanje
       in vzgojo v pravičnosti,
       da bi bil Božji človek popoln
       in pripravljen za vsako dobro delo.
       (2 Tim 3,16-17)

       Božja beseda je živa in dejavna,
       ostrejša kakor vsak dvorezen meč
       in zareže do ločitve duše in duha,
       sklepov in mozga
       ter presoja vzgibe in misli srca.
       (Heb 4,12)

       Blagor tistim, ki Božjo besedo poslušajo
       in se po njej ravnajo.
       (Lk 11,28)

       Kdor mene zaničuje in ne sprejema mojih besed,
       ima nad seboj sodnika;
       beseda, ki sem jo govoril,
       ta ga bo sodila poslednji dan.
       (Jn 12,48)

       Besedo, ki ste jo slišali in sprejeli od nas,
       ste sprejeli ne kot človeško besedo,
       ampak, kar resnično je, kot Božjo besedo,
       ki tudi deluje v vas, kateri verujete.
       (1 Tes 2,13)

       Pazite vendar, kako poslušate!
       Kdor namreč ima, se mu bo dalo,
       in kdor nima, se mu bo vzelo tudi to,
       kar se mu zdi, da ima.
       (Lk 8,18)

       Ostani pri tem, česar si se naučil in v veri sprejel,
       ker veš od koga si se naučil.
       Poznaš Sveto pismo
       in to ti more po veri v Jezusa Kristusa
       dati modrost, ki pelje v rešitev.
       (2 Tim 3,14-15)

       Vstopite skozi ozka vrata,
       kajti široka so vrata in prostorna je pot,
       ki vodi v pogubo, in veliko jih je,
       ki vstopajo po njej.
       Kako ozka so vrata in kako tesna je pot,
       ki vodi v življenje, in malo jih je,
       ki jo najdejo.
       (Mt 7,13-14)

       Trezni bodite in budni!
       Vaš nasprotnik hudič hodi okrog
       kakor rjoveč lev
       in išče, koga bi požrl.
       Uprite se mu, trdni v veri.
       (1 Pt 5,8-9)

       Gospod namreč zna pobožne rešiti iz preizkušnje.
       (2 Pt 2,9)

       Nihče, ki je preizkušan,
       naj ne govori: Bog me skuša.
       Boga namreč zlo ne more skušati
       in sam ne skuša nikogar.
       Vsakogar skuša njegovo lastno poželenje,
       ki ga vleče in zavaja.
       (Jak 1,13-14)

       Uprite se hudiču in bo od vas pobegnil.
       (Jak 4,7)

       Gospod vas more varovati pred padcem
       ter vas brez madeža
       postaviti pred svoje veličastvo.
       (Jud 1,24)

       Kdor pa bo vztrajal do konca, bo rešen.
       (Mt 24,13)

       Oklepajmo se neomajne izpovedi upanja,
       ker je on, ki je dal obljubo, vreden zaupanja.
       (Heb 10,23)

       Ne zavržite torej svoje zaupnosti,
       ki jo čaka veliko plačilo.
       (Heb 10,35)

       Bodi zvest vse do smrti
       in dal ti bom venec življenja.
       (Raz 2,10)

       Glej, pred tabo sem na stežaj odprl vrata,
       ki jih nihče ne bo mogel zapreti.
       Čeprav imaš majhno moč,
       si vendar ohranil mojo besedo
       in nisi zatajil mojega imena.
       (Raz 3,8)

       Trdno drži, kar imaš, da ti nihče ne odvzame venca.
       (Raz 3,11)

       Gospa, v tem primeru bi vam priporočil (to seveda velja tudi zame in za vse, ki se trudimo hoditi za Gospodom), da vztrajate na poti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka, redno premišljujete Božjo besedo, redno molite rožni venec (tudi za spreobrnjenje vašega očeta), še naprej prejemate sv. zakramente itd.

       V težavah se ne zapirajmo vase, temveč na široko odpirajmo srce Gospodu Jezusu, ki nas močno ljubi ter opravljajmo dela ljubezni in usmiljenja v odnosu do sočloveka! Vsak dan si poiščimo nekaj, s čimer bomo razveselili bližnjega in mu polepšali dan. Po Gospodovi besedi namreč vemo, da vse kar storimo bližnjemu, storimo tudi Gospodu Jezusu.

       Bog vas blagoslovi v moči Svetega Duha in vam na poti vere, upanja in ljubezni podari globok notranji mir!

       Odgovori
       • Njegova hči says:

         18. oktobra, 2013 at 21:30

         Bogu hvala za vse vzpodbudne besede in Bogu hvala za Vas, gospod Miro; naj bo blagoslovljeno vse za kar si prizadevamo.

         Odgovori
   • Nina says:

     3. novembra, 2013 at 15:32

     Zakaj nas Bog preizkuša? Zakaj dopušča, da trpimo?

     Odgovori
     • Administrator says:

       3. novembra, 2013 at 20:51

       Iz Kompendija (Katekizma katoliške cerkve) http://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html
       preberemo sledeče:

       314. Kakšen pomen ima Jezusovo sočutje z bolniki?

       1503-1505

       Jezusovo sočutje z bolniki in njegova številna ozdravljenja bolnikov so razločno znamenje, da je z njim prišlo božje kraljestvo in zato zmaga nad grehom, trpljenjem in smrtjo. S svojim trpljenjem in smrtjo je dal Jezus trpljenju nov smisel: če je zedinjeno z njegovim trpljenjem, more postati sredstvo očiščenja in odrešenja za nas in za druge.

       …………………………………………………
       Če poskusim malo na glas razmišljat:
       Vsak kdor okusi trpljenje in ga združi z Jezusovim trpljenjem zmaguje. Iz vsakega trpljenja se človek nekaj nauči, predvsem pa dozori. Vsaka preizkušnja nas utrjuje in naredi boljše. Kdor pa ne sprejema trpljenja ga naredi še slabšega. Bog ne preizkuša ljudi, ker Bog je ljubezen. Dopuščeno pa je satanu in hudobnim duhovom, da nas preizkušajo. V tej bitki se moramo odločit koga bomo klicali na pomoč, h komu se bomo obrnili.

       Znana je zadeva, da pri umiranju ali pri hudih boleznih se dobro vidi ali Boga kliče na pomoč ali ga preklinja. To pove kje je naše srce, pri Bogu ali proč od Boga. Bog vse ljudi ljubi in jim želi vse, vse dobro, vendar ne more človek priti k Bogu v raj, če si ga ne želi in ni pripravljen. Vsakemu je puščena svobodna volja za odločitev.

       Nekaterim je dana neka preizkušnja, ker so dovolj močni da jo prenesejo in pomagajo pri so-odreševanju. Tipični primer so bili mučenci. Duhovnik sveti Maksimilijan Kolbe se je prostovoljno javil za smrt v zamenjavo, da so pustili pri življenju so-ujetnika v taborišču….

       Odgovori
   • nevenka says:

     7. decembra, 2013 at 21:43

     Draga “obupana”
     Upanje je tisto, ki nikoli ne umre. Vedno moramo upati in zaupati v Božji poseg ob času, ki ga samo Bog pozna. Na nas je, da vztrajamo na poti svetosti, torej na poti, da se trudimo živeti 10 Božjih zapovedi. Res, kot starejša žena lahko rečem, da smo imeli težje situacije, ker nismo poznali naravnih metod urejevanja rojstev. Danes je to zelo raziskano in dostopno vsem zakoncem. Razumem te popolnoma, da je težko, ko imaš opravka z alkoholikom, ker sem šla sama skozi to kalvarijo. Posvetuj se, mogoče pa je kdo, ki bi s tvojim možem govoril o tem njegovem problemu. Mnogo je možnosti za zdravljenje, od anonimnih alkoholikov do bolnišničnega zdravljenja. Ko so pod vplivom alkohola je alkohol tisti, ki usmerja njihove misli, besede in dejanja in žal znajo biti tudi grobi.
     Da bi tvoja duša ne ostala v tistem “občutku sovraštva” pa stori vse, da mu lahko sproti odpustiš. Ko se sovraštvo naseli v dušo živiš pekel na zemlji. Sama sem dopustila, da je duh sovraštva prišel vame in trpljenje je bilo še večje od prejšnjega in veliko sem morala premoliti, da me je Jezus osvobodil.
     Potrudi se, da bi moža pripravila na zdravljenje in poskrbi, da bi otroci nosili čimmanj posledic te situacije.
     Ljubezen je da odpuščaš, ljubezen je da iščeš pomoč, ljubezen je, da poskrbiš za otroke in ljubezen je tudi, da ohraniš tvoje materinsko dostojanstvo in dostojanstvo žene. IŠČITE IN BOSTE NAŠLI, TRKAJTE IN SE VAM BO ODPRLO. BOG NAS NIKOLI NE PUSTI SAME IN ČETUDI MOŽ NE BI SPREJEL ZDRAVLJENJA BOŠ NAŠLA POMOČ KAKO REŠITI OTROKE IN SEBE.
     ZAKONSKA ZVEZA SKLENJENA PRED BOGOM JE SVETA IN NEDOTAKLJIVA IN SI REČEM, MOJ MOŽ SE BO PA PO TEJ ZVEZI REŠIL POGUBLJENJA.

     Odgovori
   • nevenka says:

     7. decembra, 2013 at 21:59

     Draga “njegova hči”
     Nismo še ozdravljeni vseh notranjih ran, zato se kaj rado zgodi, da se zapremo vase in da dovolimo, da na nas pritiska skušnjavec s prisilnimi mislimi ali glasovi.
     Ko sem doživljala tako notranjo zmedo in napad samomorilnih misli mi je duhovnik dejal:
     Vzemi rožni venec in moli za vsako jagodo JEZUS HVALA TI ZA ŽIVLJENJE. Moli tako dolgo, dokler ne boš začutila, da si svobodna. To sem storila in je delovalo. Zelo, zelo dolgo sem se zahvaljevala Jezusu za življenje in med to molitvijo tudi zaspala. Prebudila sem se svobodna. Misli ni bilo več. Še so se kasneje kdaj pojavile, pa sem jih takoj odpodila z zahvaljevanjem.
     Vsak imamo svobodno voljo, tudi naši najbližji in najdražji. Lahko molimo zanje po Mariji, da jim ona izprosi pri Sinu spreobrnjenje. Nismo vedno uslišani takoj ali kmalu, je pa molitev, ki je vedno uslišana, ker je Bogu vsaka duša dragocena.
     Sveta spoved je izvir odpuščanja, ozdravljenja in osvobojenja. Če je potrebno gremo tudi vsak teden.

     Odgovori
5. žena says:

   10. oktobra, 2013 at 10:01

   rada bi opravila iskreno in temeljito sveto spoved, k zakramentu sprave sicer dokaj redno pristopam, vendar se mi zdi da to ni to – ne morem in ne morem se popolnoma odpreti kot bi želela, besede preprosto ne gredo z jezika, rada bi “vrgla” vse ven, pa ne gre,
   čeprav imam odličnega rednega spovednika (naj mu o tej svoji stiski povem)?, prosim za nasvet. Bog povrni.

   Odgovori
   • Administrator says:

     10. oktobra, 2013 at 20:33

     Pozdravljena,
     iskren pogovor z spovednikom je zelo, zelo velikega pomena. Zato ne boj se draga” žena”.
     Za dobro spoved je zelo, zelo modro si vzet listek in si zapisovat svoje grehe nekaj dni. Torej če ti pride pri premišljevanju katerikoli greh, ki misliš da se ga nisi še izpovedala ga zapiši. Spovedniku preberi vse svoje grehe in iskreno si želi, da ne želiš tega ponavljat. Želi si da si s tem opravila za vedno.

     Še ta stavek iz Svetega pisma:
     Jn 8,11 In Jezus ji je dejal: »Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne gréši več!«

     Odgovori
     • žena says:

       11. oktobra, 2013 at 7:38

       iskrena hvala za vse besede, ki mi vlivajo upanja, iz srca prosim molite zame, da bom zmogla narediti kot mi naročate, Bog Vas blagoslovi.

       Odgovori
6. Miro says:

   6. oktobra, 2013 at 13:48

   VAŠE SRCE JE KOT ČUDOVIT CVET, KO PA PRIDE GREH, CVET UVENE

   Kaj je sveta spoved? Da bi se lahko bolj približali tej veliki skrivnosti Božjega usmiljenja, vam ponovno posredujem besede življenja iz pričevanja vidkinje Marije Pavlovič. Navedene so v knjigi dr. Slavka Barbarića “Daj mi svoje ranjeno srce”, ki na zanimiv način govori o zakramentu sprave ali sv. spovedi.

   “Med molitvijo sem kot podobo trikrat videla cvet. Prvikrat je bil čudovit, svež, živih barv. Veselila sem se. Potem sem videla ta cvet zaprt, uvenel, izgubil je lepoto. Užalostila sem se. Tedaj sem zagledala kapljico vode, ki je padala na uveneli cvet, in odprl se je. Ponovno sem ga zagledala v vsej njegovi svežini in lepoti. Poskušala sem dojeti, kaj naj bi ta podoba pomenila zame, a nisem mogla. Zato sem se odločila vprašati Marijo med prikazovanjem. Rekla sem ji: “Gospa moja, kaj pomeni tisto, kar sem videla med molitvijo?” Marija se je nasmehnila in rekla: “Vaše srce je kot cvet. Vsako srce je čudovito, polno lepote. Toda ko pride greh, cvet uvene, lepota izgine. Tista kapljica, ki je padla na cvet in ga oživila, je podoba spovedi. Kadar ste v grehu, si sami ne morete pomagati, ampak mora priti pomoč od zunaj.”

   Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Alpe says:

     6. oktobra, 2013 at 22:38

     Sigurno, da more priti pomoč od zunaj, kajti Satan ima proti človeku strašansko moč, tudi spovednik je samo človek, zato ti morajo pomoč nuditi višje sile, katerih se Satan boji, da ti pa take sile priskočijo na pomoč pa je potrebna iskrena molitev.

     In kadar molite, ne bodite kakor hinavci; ti namreč
     radi molijo stoje po shodnicah in uličnih vogalih, da se
     pokažejo ljudem. Resnično, povem vam, prejeli so
     svoje plačilo. Kadar pa ti moliš, pojdi v svojo sobo,
     zapri vrata in moli k svojemu Očetu na skrivnem. In
     tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil.

     Molitev = Rešitev
     Alpe

     Odgovori
     • Miro says:

       7. oktobra, 2013 at 16:33

       POGOJI ZA DOBRO OPRAVLJENO SPOVED

       Molitev je vsekakor prvi in nujni korak v življenju kristjana, ki po božji milosti čuti potrebo, da opravi sv. spoved. V molitvi se priporočimo Devici Mariji in Svetemu Duhu, da bi z božjo pomočjo lahko opravili dobro sv. spoved. Naslednji koraki so še: dobro si izprašam vest, grehe iskreno priznam spovedniku, obudim iskreno kesanje svojih grehov, naredim trden sklep o poboljšanju ter opravim naloženo pokoro. Tudi za sveto spoved je izjemno pomembno vse tisto, kar nas uči Gospod Jezus – torej celota njegovega učenja in ne samo posamezni odlomki. Da nam bo Usmiljeni Bog odpustil po zakramentu sv. spovedi, je zelo pomembno, da si tudi sami prizadevamo za uresničevanje Božje besede: “Bodite usmiljeni, kakor je tudi vaš Oče usmiljen! Ne sodite in ne boste sojeni. Ne obsojajte in ne boste obsojeni. Odpuščajte in vam bo odpuščeno” (Lk 6, 36-37).

       Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

       Odgovori
       • Alpe says:

         7. oktobra, 2013 at 19:23

         Bog vse vidi in vse ve, hoče samo to, da si sami priznamo greh in tega ne počnemo več. S tem ko bi vključili v to še drugega človeka, bi mu naložili samo breme, tega pa Bog noče. Da pa upustimo določen greh, pa moramo vase priklicati sveti duh, ko nas zapolni ni več prostora za hudičke in tako ozdravimo. Zato pa pišem, da je treba moliti tako, da mislimo kaj molimo, da si probamo razložiti besede, stavke molitve. V sv.pismu točno piše, da Bog ne gleda na našo zunanjost temveč na naša čustva in misli. Oče naš je sploh edina prava molitev in o tem bi morali razmišljati. Jezus ni rekel vi molite kakor je ta molitev ali molite podobno kot ta molitev, pisano je, da je rekel, vi takole molite.

         Odgovori
         • Miro says:

           7. oktobra, 2013 at 20:59

           Tudi sam priporočam, da več razmišljamo o molitvi Oče naš, ki nas jo je naučil Gospod Jezus in je edinstven vzor za vse druge naše molitve. Če kdo želi, si lahko več o tem, kaj vse obsega ta molitev, prebere v Kompendiju KKC (glej moje sporočilo – 25.9. v rubriki Prosim za molitev).

           Kar pa se tiče sv. spovedi, je prav tako še veliko nevednosti. Zato ponovno priporočam, da se vsak dan poglabljamo v premišljevanje Svetega pisma, pa tudi v Kompendij KKC, če želimo dobiti celovitejši vpogled, kaj pomeni milost odpuščanja naših grehov, ki nam jo pri sv. spovedi podarja naš Odrešenik – Gospod Jezus Kristus. Vendar tu navajam le en del Kompendija KKC, celotno verzijo pa si na na tej spletni strani lahko ogledate v
           rubriki Kompendij (glej zgoraj v desnem kotu).

           ZAKRAMENT POKORE IN SPRAVE

           296. Kako se imenuje ta zakrament?

           Imenuje se zakrament pokore, sprave, odpuščanja, spovedi, spreobrnjenja.

           297. Zakaj obstaja zakrament sprave po krstu?

           Novo življenje milosti, prejeto pri krstu, ni zatrlo slabotnosti človeške narave, tudi ne nagnjenja h grehu (se pravi poželjivosti). Zato je Kristus ustanovil ta zakrament za spreobrnjenje krščenih, ki so se z grehom oddaljili od njega.

           298. Kdaj je bil ustanovljen ta zakrament?

           Vstali Gospod je postavil ta zakrament, ko se je na velikonočni večer prikazal svojim učencem in jim rekel: “Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani” (Jn 20,22-23).

           299. Ali krščeni potrebujejo spreobrnjenje?

           Kristusov klic k spreobrnjenju še naprej odmeva v življenju krščenih. Spreobrnjenje je nenehna naloga za vso Cerkev, ki je sveta, a ima v svoji sredi grešnike.

           300. Kaj je notranja pokora?

           Notranja pokora je vzgib “strtega srca” (Ps 51,19), ki ga božja milost nagiba k temu, da odgovori na usmiljeno ljubezen Boga. Vključuje žalost ter odpor do storjenih grehov in trden sklep v prihodnje nič več ne grešiti, in zaupanje v božjo pomoč. Hrani se z upanjem na božje usmiljenje.

           301. V kakšnih oblikah se izraža pokora v krščanskem življenju?

           Pokora se izraža na zelo različne načine, zlasti s postom, z molitvijo in miloščino. Kristjan more te in mnoge druge oblike spokornosti uresničevati v vsakdanjem življenju, zlasti v postnem času in v petek, na dan pokore.

           302. Katere so bistvene prvine zakramenta sprave?

           Bistveni sta dve prvini: dejanje človeka, ki se spreobrne po delovanju Svetega Duha, in odveza duhovnika, ki v Kristusovem imenu podeli odpuščanje in določi način zadoščevanja.

           303. Katera so spokornikova dejanja?

           Spokornikova dejanja so: skrbno spraševanje vesti; kesanje, ki je popolno, kadar izvira iz ljubezni do Boga, in nepopolno, če temelji na drugih nagibih, ter vključuje sklep, nič več ne grešiti; izpoved, ki obstaja v priznanju grehov pred duhovnikom; zadoščevanje ali pokora, ki jo spovednik naloži spokorniku, da popravi škodo, katero je povzročil greh.

           304. Katerih grehov se je treba spovedati?

           Spovedati se je treba vseh še ne spovedanih velikih grehov, katerih se človek spomni po skrbnem spraševanju vesti. Spoved velikih grehov je edina redna pot, da dosežemo odpuščanje.

           305. Kdaj smo se dolžni spovedati velikih grehov?

           Vsak vernik, ki je prišel v leta razločevanja, se je dolžan spovedati svojih velikih grehov vsaj enkrat v letu, in prav gotovo pred prejemom svetega obhajila.

           306. Zakaj se je mogoče pri zakramentalni spovedi spovedati tudi malih grehov?

           Cerkev živo priporoča spoved malih grehov, tudi če ni nujna v strogem smislu. Spoved malih grehov nam pomaga pravilno oblikovati vest, se bojevati zoper zla nagnjenja, se dati Kristusu, da nas ozdravi, in napredovati v življenju Duha.

           307. Kdo je delivec tega zakramenta?

           Kristus je zaupal službo sprave svojim apostolom in njihovim naslednikom škofom, kakor tudi njihovim sodelavcem duhovnikom, ki postanejo zato orodje božjega usmiljenja in pravičnosti. Oblast opuščati grehe izvršujejo v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.

           308. Komu je pridržana odveza nekaterih grehov?

           Odveza za nekatere posebno velike grehe (kakor tudi za tiste, ki nakopljejo kazen izobčenja) je pridržana apostolskemu sedežu ali krajevnemu škofu ali od njiju pooblaščenim duhovnikom. V smrtni nevarnosti pa more vsak duhovnik odvezati od vsakega greha in od vsakega izobčenja.

           309. Ali je spovednik dolžan držati spovedno tajnost?

           Spričo kočljivosti in veličine te službe ter spričo ljudem dolžnega spoštovanja je vsak spovednik brez izjeme in pod zelo strogimi kaznimi dolžan ohranjati zakramentalni pečat, to je popolno tajnost glede grehov, za katere je zvedel v spovednici. /V slovenščini govorimo o “spovedni molčečnosti” – op. A. Strle, v: KKC 1467/.

           310. Katere učinke ima ta zakrament?

           Učinki zakramenta pokore so: sprava z Bogom in torej odpuščanje grehov; sprava s Cerkvijo; ponovna pridobitev stanja milosti, če je bilo izgubljeno; odpustitev večne kazni, nakopane s smrtnim grehom, ter vsaj delna odpustitev časnih kazni za greh; mir in vedrost vesti ter duhovna tolažba; povečanje duhovnih moči za krščanski boj.

           311. Ali je mogoče ta zakrament v nekaterih primerih obhajati s splošno spovedjo in skupno odvezo?

           V primerih velike potrebe (recimo v grozeči smrtni nevarnosti) se je mogoče zateči k skupnostnemu obhajanju sprave s splošnim priznanjem grehov in s skupno odvezo. Pri tem je treba upoštevati navodila Cerkve; spokorniki pa morajo imeti namen, da se bodo v zahtevanem času spovedali v posamični spovedi velikih grehov.

           Sicer pa zelo priporočam, da vsak dan poleg najodličnejše molitve Oče naš, ki je sicer že vključena v odlično molitev Rožnega venca, molimo tudi: Pridi, pridi Sveti Duh.

           Rožnovenska Mati Božja, prosi za nas!
7. Gešnica says:

   4. oktobra, 2013 at 22:18

   Zbegana sem, ne najdem rešitve vedno globje tonem, bojim se, da bi pristala v peklu ali vicah, ne želim tja… Želim tja, ker je Moj BOg, Oče in Njegov Sin Jezus Kristus, Njegova Mati Marija, ki je od Svetega Duha spočela; ne pozabim na Joževa, angele in nadangele. Mi prosim lahko kdo pove, kje bi dobila/kupila Rožni venec, imamo ga doma, a želim blagoslovljenega. Želim vedeti kako naj pridem na pravo pot, molim Rožni venec Božjega Usmiljenja, zraven pa vseeno po tem delam grehe???? Zakaj? Čemu? Prosim Vas, ki veste odgovore kaj naj naredim poleg molitev? Hvala! Spovedi me je sram, ne zmorem… Sram me je. Je kje oltar, da bogu sama vse predam? Hvala. Bog, Jezus, Marija, angeli in nadangeli, prosim bodite z mano, tako zelo težko mi je!

   Odgovori
   • Alpe says:

     5. oktobra, 2013 at 10:14

     Pekel ni kraj grešnica, pekel je stanje duha. Očitno ti pekel že doživljaš. Ne verjemi, da iz pekla ni poti, je pot in to je Kristus. Kaj ti hočem povedati? Verjeti moraš samo Kristusu, Kristus je pa duh, pokliči ga v molitvi, da pride vate, da poleg tebe v tvojem telesu prebiva še on, preberi kakšno knjigo in probaj dojeti, kaj je govoril Jezus iz Nazareta v katerem je bil Kristus. Moli in kliči dobre duhove, da ti pomagajo, da te zapolnijo, kajti pekel ti povzročajo zlobni duhovi, hudički. Ko bodo prišli vate dobri duhovi se bodo zlobci odstranili, ker neprenesejo svetlobe. Moli in se reši.

     Naj te objame Kristus najčistejša ljubezen.

     Molitev je rešitev
     Alpe

     Odgovori
     • Magdalena says:

       5. oktobra, 2013 at 10:37

       Draga Grašnica!

       Vem, iz lastnih izkušenj, da te bo rešila samo iskrena spoved. Praviš, da te je sram. Kako to, saj v spovednici za župnikom stoji sam Jezus-Bog in čaka na tvoje kesanje. Praviš, če je kje kakšen oltar, da bi izročila vse Bogu. Pred oltarjem bi mu lahko vse izročila in ne bi bilo sramu, v spovednici te je pa sram. Premagaj ta sram in videla boš kakšno breme ti bo odvzeto po res iskreni spovedi. Lahka boš kot milni mehurček in boš imela občutek, da kar lebdiš v zraku. Tvoje srce bo napolnjevala neizmerna sreča in ljubezen, takšno moč dobiš pri tem zakramentu. Govorim iz lastnih izkušenj, zato pristopam k sveti spovedi vsak mesec za prvi petek in se zahvaljujem Gospodu za ta neizmerni zakrament.
       V molitvi se te bom spominjala in prosila Gospoda, naj ti da moči, da boš čim prej opravila dobro spved.
       Bog s teboj in z vsemi, ki se srečujemo na tej spletni strani.

       Odgovori
       • Miro says:

         5. oktobra, 2013 at 17:26

         Molitev je rešitev, kadar se ne opira zgolj na človekova lastna prizadevanja (osebna molitev je v življenju kristjana sicer zelo pomembna), ampak se odpira tudi zakramentom, v tem primeru sveti spovedi. Tak je tudi odličen odgovor in nasvet, ki ga je zapisala Magdalena. Hvala Bogu in njej za njeno pričevanje iz osebnih življenjskih izkušenj. Prosim, pridružimo se Magdaleni in skupaj molimo za omenjeni namen!

         Spoved je čudovit dar Božjega usmiljenja, ki ga kristjani sodobnega časa še vse premalo cenimo, ker se preveč opiramo na svoje moči, na nekakšno samoodreševanje v duhu New Age-a. Naša pripravljenost je sicer zelo pomembna, vendar noben kristjan zgolj s svojimi močmi ne more narediti koraka v spovednico in se odpreti Božjemu usmiljenju. Za to je potrebna božja milost, ki si jo lahko izprosimo le v ponižni molitvi. To milost vsi močno potrebujemo, saj smo vsi grešniki, vsak človek na tem svetu.

         USMILJENI JEZUS: “Ko prihajaš k sveti spovedi, k izviru mojega usmiljenja, tedaj na tvojo dušo vedno priteče kri in voda, ki je privrela iz mojega Srca, in jo oplemeniti. Vsakokrat, ko prihajaš k sveti spovedi, se vsa potopi z velikim zaupanjem v moje usmiljenje, da bom lahko na tvojo dušo izlil obilje milosti. Ko prihajaš k spovedi, vedi, da jaz sam čakam nate v spovednici. Samo skrivam se za duhovnikom, vendar v duši sam delujem. Tu se beda duše srečuje z Božjim usmiljenjem. Povej ljudem, da iz tega izvira usmiljenja lahko zajemajo milosti samo s posodo zaupanja. Če bo njihovo zaupanje veliko, moja radodarnost ne bo imela meja. Potoki moje milosti preplavljajo ponižne duše. Ošabni so vedno v uboštvu in bedi, ker se moja milost od njih obrača k ponižnim” (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, 1602).

         Na drugem mestu pa USMILJENI JEZUS pravi: “Kakor se pripravljaš v moji navzočnosti, tako se tudi spoveduješ meni; skrit sem za duhovnikom. Nikoli ne premišljuj, kakšen je duhovnik, v katerem se skril, in tako se pri spovedi odpri, kakor da si pred menoj, in tvojo dušo bom napolnil s svojo svetlobo” (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, 1725).

         Osebi, ki se je podpisala kot Grešnica, tudi sam, ki sem prav tako grešnik, iskreno želim, da bi v besedah življenja iz Dnevnika sv. Favstine našla dovolj potrebne luči in moči za odločilni korak na poti odrešenja. Molimo, da bi se k sveti spovedi, kot kopeli pri studencu Božjega usmiljenja, zatekali vsaj enkrat na mesec.

         Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

         Odgovori
         • Alpe says:

           5. oktobra, 2013 at 18:13

           Prišel je čas, prišla je vodnarjeva doba in ljudje bodo bolj in bolj poduhovljeni, konec je skrivalnic cerkve, vse kar je zatajeno iz krogov cerkve v teh stoletjih bo ugledalo luč. Kako sem vesel, da sem našel tisto staro sveto pismo v stari zapuščeni hiši, da sem lahko ugledal vsaj delček tega, kar v standardnih prevodih svetega pisma ni, skratka je zbrisano prirejeno v njihovo korist. Zelo veliko pripadnikov cerkve je na las podobno Farizejem v času Jezusa iz Nazareta in ve se da so bili ravno Farizeji tisti, ki so najbolj zasluženi, da je bil Jezus križan. Miro ti verjameš cerkvi, hvala Bogu nas je dosti , ki verjamemo Kristusu.
           Miro, kaj je z reinkarnacijo? A mogoče cerkev ni to brisala? Pa še koliko drugih pomembnih zapisev.
           Verjetno boš ponovno posredoval in boste brisali moje objave.

           Molitev = Rešitev
           Alpe
8. Neja says:

   26. septembra, 2013 at 23:47

   Pozdravljeni,

   v dar sem dobila ogromno knjig z duhovno literaturo; Moliti s svetim Frančiškom, Čudeži še še dogajajo, Popolna podaritev samega sebe Kristusu po Mariji, Duhovni realizem Male Terezije, Jezus te ljubi, V znamenju Svete Trojice, Od končnega k večnemu, Moje veselje se dviga k tebi, Sveta Klara Asiška, Duhovnikom Marijinim ljubljenim sinovom in še in še; podarila mi jih je oseba, ki je iskala notranji mir, sebe, da bi izbrisala bolečino, ker ji je to kot pravi uspelo – in tudi videti je tako, mi je vse to podarila; pogovarjali sva se samo vse skupaj 3h – imam slabo vest. Poleg vsega mi je podarila knjigo Čudodelna svetinja in obesek svetinje, ki ga je sama nosila podarila mi ga je naj ga nosim, ali lahko nosim to svetinjo, kljub temu, da je varovala njo; poleg tega mi je podarila tudi obesek iz katedrale nadangela sv.Mihaela in še en obesek.. Rada bi ga nosila, a ne vem ali ga lahko… Vse to mi je bilo podarjeno, tudi kopije od prenove v Sv. Duhu do Ozdravitev družinskega debla , molitve itd itd… Ne vem zbegana sem ali je prav, da sem vse to sprejela, brezplačno po 3h poznanstva… Oseba je topla, prijazna… Ima nek čar..Govorila mi je tudi o prenovi v Sv. Duhu? Kako točno to poteka, kam se prijavit, kaj storit. Hvala za odgovore, res sem veliko napisala, ampak sem zbegana… Hvala za odgovor. Vse dobro vam želim!

   Odgovori
   • Miro says:

     30. septembra, 2013 at 17:56

     Neja, v vašem srcu je (še) precej takih in drugačnih vtisov; rečeno v prispodobi: kot v kozarcu, kjer se še ni vse dobro posedlo; zato tudi ne veste dobro, česa bi se oprijela. Ne si preveč “belit glave”! V takem stanju je najboljše, da vztrajate v redni molitvi in v branju Božje besede. Držite se tudi sv. spovedi in sv. maše. Vsak dan se zjutraj priporočajte Svetemu Duhu in v pravem trenutku vam bo pokazal, kako in s čim naprej po poti vere. Samo priporočam, izbira in odločitev je seveda vaša! Molimo za vas, da bi vam Gospod Jezus pomagal odkriti tisto pot, ki vam bo v hoji za Njim prinesla trajno srečo!

     Odgovori
9. minako says:

   28. avgusta, 2013 at 12:48

   Pozdravljeni! Ker se z mamo večkrat prepirava in bi jaz resnično rada izboljšala odnos do nje, da se ne bom tako hitro razburila in jo krivila za mojo žalost, kaj v tistem trenutku moliti? Resnično bi rada, da bi namesto jeze in grdih besed izbrala molitev in se tako pomirila. Ali naj molim z svojimi besedami?

   Odgovori
   • Miro says:

     27. septembra, 2013 at 16:51

     Če se npr. vname požar v dnevni sobi, je potrebno zelo hitro reagirati, in sicer pravilno, če ne bo škoda
     porazna. Nekaj podobnega se dogaja, ko nas bližnji razdraži, razjezi … in se vname silovit požar v naši duši.
     Če bomo napačno reagirali in bližnjemu podkurili z enako ali celo še z večjo mero jeze, bomo naredili veliko
     škodo, včasih tudi nepopravljivo. Le-ta bo konec koncev najbolj škodovala prav nam, če nepremišljenega
     ravnanja ne bomo obžalovali pred Bogom, če ne bomo odpuščali, če se ne bomo skušali spraviti z bližnjim.

     Kaj storiti? Potrebna je predvsem duhovna čuječnost misli in srca. Že ob prvem “požarčku” vam priporočam,
     da z vero in zaupanjem v srcu tiho izrekate kratke molitvene vzklike, na primer: Gospod Jezus, Ti si zdravilni
     studenec Božjega usmiljenja! Ali: Gospod Jezus, vse izročam v Tvoje roke! Ali: Ti si moj Bog in moje vse! Ali:
     Vse premorem v Tebi, ki mi daješ moč! Ali: Usmiljeni Jezus, pridi z močjo Svetega Duha in pomiri moje srce!
     Lahko pa odprete Sveto pismo in sami poiščete primerno misel, ki vas duhovno najbolj nagovarja. Koliko časa
     tako moliti? Dokler se jeza popolnoma ne ohladi!

     Minako, Bog vas blagoslovi v prizadevanju za ohranitev notranjega miru!

     Odgovori
     • Miro says:

       27. septembra, 2013 at 17:55

       Da ne bo nesporazuma, bi rad ponovno poudaril, da nam bodo molitveni vzkliki zanesljivo
       prinesli Božji blagoslov, če jih bomo izrekali z živo vero in trdnim zaupanjem v srcu, pa tudi
       z gorečo ljubeznijo, osredotočeno na Njega, od katerega prihaja vsak dober dar. Kdor bi se
       morda želel podrobneje seznaniti s tovrstnim načinom molitve, si lahko prebere knjigo z
       naslovom “Pripoved ruskega romarja” s spremno besedo p. Marka Rupnika. Tu je odlično
       predstavljena kratka Jezusova molitev: Gospod Jezus Kristus, Božji Sin, usmili se mene
       grešnika! Kot je med drugim zapisal p. Rupnik, gre za molitev Gospodovega imena, za vero
       v moč imena, ki je čez vsa imena, “da se v Jezusovem imenu pripogne vsako koleno bitij v
       nebesih, na zemlji in pod zemljo” (Flp 2,9-10).

       Naj Usmiljeni Bog obilno blagoslovi vse bralce te spletne strani, ki verujejo in zaupajo v
       moč imena Gospoda Jezusa Kristusa – našega Odrešenika in Zveličarja!

       Odgovori
       • minako says:

         30. septembra, 2013 at 10:17

         G. Miro hvala vam za odgovor, ki me je opogumil vztrajati v veri, tudi takrat ko te prizadenejo tisti, ki jih imaš najraje. Redno prebiram vaše prispevke in vam resnično iz srca želim vse dobro. Ta internetna stran je zame pravi BLAGOSLOV. Prosim samo še za molitev za jutršnji dan, ker je zame pomemben za nadaljno zaključitev študija.

         Odgovori
   • Tina says:

     25. februarja, 2014 at 18:27

     prosim te jezus in marija pomagaj ti da bi bili starši dobri znjo in sestra.

     Odgovori
10. Miro says:

    30. julija, 2013 at 20:04

    KAKŠNE BODO MOJE, TVOJE ROKE, KO SE BOVA TISTI DAN ZNAŠLA PRED BOGOM?

    Francoski apostol gobavcev Raol Follereau je v svoji knjižici Ljubezen bo rešila svet zapisal, da se mu je sanjalo
    o nekem človeku, ki je prišel pred Gospodov sodni stol in dejal: “Moj Bog, spolnjeval sem tvoje zapovedi, storil
    nisem nič nečastnega, nisem bil hudoben in nevaren. Gospod, moje roke so čiste.” Bog mu odvrne: “Seveda,
    seveda so čiste, popolnoma čiste so, so pa tudi popolnoma prazne.”

    Ta primer v knjigi MISLI SRCA (priporočam v branje in premišljevanje) omenja tudi Silvester Čuk in na koncu
    zastavi naslednje vprašanje: “In kakšne bodo moje, tvoje roke, ko prideva pred Boga?

    Molimo: Gospod Jezus, prosim Te, da bi spoznal in v srcu začutil, da ni čistosti brez ljubezni, kakor tudi ni ljubezni
    brez čistosti. Prosim Te še za milost, da bi tudi dejansko zaživel v duhu svetega Evangelija.

    Odgovori