Tu se lahko zahvalite za vse milosti, ki so vam bile podarjene. Za vse kar vam je Bog, Jezus, Devica Marija ali svetniki dobrega naredili/ izprosli.
Razodetje 7, 12
12 »Amen. Hvala in slava,
modrost in zahvala,
čast in oblast in moč
našemu Bogu na veke vekov.
Amen.«
| Cookie | Duration | Description |
|---|---|---|
| cookielawinfo-checkbox-analytics | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics". |
| cookielawinfo-checkbox-functional | 11 months | The cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional". |
| cookielawinfo-checkbox-necessary | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary". |
| cookielawinfo-checkbox-others | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other. |
| cookielawinfo-checkbox-performance | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance". |
| viewed_cookie_policy | 11 months | The cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data. |
Spravna molitev
Bog bodi hvaljen.
Bog bodi hvaljen.
Hvaljeno bodi njegovo sveto ime.
Hvaljen bodi Jezus Kristus, pravi Bog in pravi človek.
Hvaljeno bodi ime Jezusovo.
Hvaljeno bodi njegovo presveto Srce.
Hvaljena bodi njegova predragocena Kri.
Hvaljen bodi Jezus v najsvetejšem oltarnem Zakramentu.
Hvaljen bodi Bog Sveti Duh, Tolažnik.
Hvaljena bodi vzvišena Mati božja, presveta Devica Marija.
Hvaljeno bodi nje sveto in brezmadežno spočetje.
Hvaljeno bodi njeno slavno vnebovzetje.
Hvaljeno bodi ime Device in Matere Marije.
Hvaljen bodi njen prečisti ženin sveti Jožef.
Hvaljen bodi Bog v svojih angelih in svetnikih.
Amen.
SVETA HOSTIJA, V KATERI JE OPOROKA BOŽJEGA USMILJENJA ZA NAS,
POSEBEJ ZA UBOGE GREŠNIKE – ČASTIMO TE!
(Molitvenik k Božjemu usmiljenju, iz Dnevnika sv. Favstine Kowalske)
ZAHVALA NAŠEMU BOGU
Hvala Gospod za Vse Milosti in Dobrote, ki si nam jih zastonj Daroval. Molim Te in Te Slavim in se Ti Zahvaljujem, ki si naš Najboljši brat in Odrešenik. Verujem, da v Tebi premorem vse, ki mi Daješ Moč in Ljubezen. Verujem, da si Ti Moj Učenik in Odrešenik, ki mi daje Upanje in Dobroto. Z Vero v Njega sem pravičen, sočuten, preudaren, moder, umirjen in se trudim, kaj dobrega narediti zase in za druge; vedno in takoj, ker v Njem premorem Vse, ki mi daje Moč in Potrpežljivost. Molim in preberem Božjo Besedo v Svetem Pismu in prosim ter iščem, kaj je zame Božja Volja in kaj je prav da storim, da bo Bogu po Volji. Iščem Božji nauk, vodstvo in navdih, da delam kar je prav v Božjih Očeh. Prosim Boga za odpustitev mojih in naših grehov in rešitev vseh naših preizkušenj, da bomo rešeni koronavirusa po Božji Milosti. H komu pa naj gremo Jezus, Ti imaš Besede Večnega Življenja in vse kar obstaja bo prešlo, le Tvoje Besede in Nauki ne bodo nikoli prešli. Prosim pomagaj nam, da bomo s Tvojo Milostjo in Vodstvom hodili po Poti Odrešenja k Tebi in da ne bomo nikoli zašli na stranpoti. Prosim Pomagaj nam, da bomo ostali stanovitni v veri in vztrajali. Bodi prosim vedno pri nas in nas Vodi in Uči, da bomo Hodili Po Poti, ki Vodi K Tebi!
Hvala Dobri in Usmiljeni Bog. Amen
Janez AKA Dichter Hansi
Jakob pravi: »Moji bratje, kadar pridete v razne preizkušnje, imejte to za čisto veselje, saj spoznavate, da preizkušenost vaše vere ustvarja stanovitnost.« (Jak 1,2-3)
Pri zahvaljevanju Bogu za podarjene milosti vedno imejmo pred našimi duhovnimi očmi, da
je najvišja oblika zahvale za kristjane DARITEV SVETE MAŠE, pri kateri se našemu Bogu Očetu
zahvaljujemo za vse, kar nam je podarjeno. Z Marijino pomočjo se pod vodstvom Svetega Duha
poglabljajmo v SVETO EVHARISTIJO, ki je vir in višek krščanskega življenja, središče vsega
življenja Cerkve. Gospoda Jezusa ponižno prosimo za milost, da bi mogli z Njegovo pomočjo
živeti v moči te najsvetejše skrivnosti in tako spolnjevati presveto Božjo voljo, še posebej z deli
usmiljenja do bližnjega.
O skrivnosti svete evharistije več na:
https://opusdei.org/sl-si/article/tema-19-evharistija-1/
Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!
Drugi del prispevka o SVETI EVHARISTIJI na:
https://opusdei.org/sl-si/article/tema-20-evharistija-2/
ZAHVALJUJEMO SE TI, GOSPOD, ZA EVHARISTIJO, ČISTI DAR TVOJEGA TELESA IN KRVI,
KI SE DARUJE ZA ODPUŠČANJE NAŠIH GREHOV. ZAHVALJUJEMO SE TI, GOSPOD, DA SE
SMEMO OBHAJATI S TVOJIM TELESOM IN KRVJO, KI NAS SPREMINJA VATE, DA MOREMO
BITI PRIČE TVOJE LJUBEZNI.
Častimo Jezusa v Najsvetejšem
Slava tebi, Gospod, ker nas neizmerno ljubiš v Najsvetejšem zakramentu!
Hvaležni Bogu za življenje, svetu prinašamo upanje
»Zmeraj se veselite. Neprenehoma molíte. V vsem se zahvaljujte: kajti to je Božja volja v Kristusu Jezusu glede vas. Duha ne ugašajte.« (1Tes 5,16-19)
Kateheza: Zahvalna molitev
“Dragi bratje in sestre, dober dan!
Danes bi se želel ustaviti pri zahvalni molitvi. Izhajal bom iz prizora, ki ga navaja evangelist Luka. Ko je Jezus bil na poti, mu pride naproti deset gobavcev, ki ga rotijo: ‘Jezus, Učenik, usmili se nas!’ (Lk 17,13). Vemo, da je pri obolelih za gobavostjo s fizičnim trpljenjem bila povezana tudi družbena in verska izključenost. Bili so izključeni. Jezus se srečanju z njimi ne izmika. Včasih gre čez meje, ki jih postavljajo zakoni, in se dotakne bolnega, kar je bilo prepovedano, ga objame, ga ozdravi. V tem primeru ni nobenega kontakta. Na daleč jim Jezus pravi, naj se pokažejo duhovnikom, ki so v skladu s postavo bili zadolženi, da potrdijo ozdravitev. Jezus ne pove ničesar drugega. Prisluhnil je njihovi molitvi, slišal je njihov krik po usmiljenju, in jih takoj pošlje k duhovnikom.
Teh deset mu zaupa. Ne ostanejo tam vse do trenutka, ko ozdravijo, ampak mu zaupajo in takoj odidejo ter, med tem ko hodijo, ozdravijo – vseh deset. Duhovniki bi torej lahko potrdili njihovo ozdravitev in jih ponovno sprejeli v normalno življenje. A tukaj pride do najpomembnejše točke. Iz tiste skupine se samo eden, preden se pokaže duhovnikom, vrne nazaj, da se zahvali Jezusu in slavi Boga za prejeto milost. Samo eden, ostalih devet nadaljuje pot. In Jezus opazi, da je ta mož bil Samarijan, neke vrste ‘heretik’ za jude tistega časa. Jezus pojasni: ‘Ali ni bilo nobenega drugega, da bi se vrnil in počastil Boga, razen tega tujca?’ (Lk 17,18). Pripoved je ganljiva.
Ta pripoved, če tako rečemo, svet razdeli na dvoje: kdor se ne zahvaljuje in kdor se zahvaljuje; kdor vse vzame, kot da mu to pripada, in kdor vse sprejme kot dar, kot milost. Katekizem pravi: ‘Vsak dogodek in vsaka potreba lahko postane razlog za zahvaljevanje’ (KKC, 2638). Zahvalna molitev se vedno začne pri tem: da spoznamo, kako je pred nami bila milost. Nekdo ‘nas je mislil’ preden smo se naučili misliti; ljubljeni smo bili preden smo se naučili ljubiti; zaželeni smo bili preden se je v našem srcu pojavila želja. Če na življenje gledamo na ta način, ‘hvala’ postane vodilni motiv naših dni. Velikokrat pozabimo reči ‘hvala’.
Za nas kristjane je zahvaljevanje dalo ime najbolj bistvenemu zakramentu, kar jih je: evharistiji. Grška beseda namreč pomeni ravno to: zahvala. Kristjani kot vsi verniki slavijo Boga za dar življenja. Živeti pomeni predvsem prejeti, prejeti življenje. Vsi se rodimo, ker je nekdo za nas želel življenje. In to je samo prvi v dolgi vrsti dolgov, ki ga imamo, ko živimo. Dolgovi hvaležnosti. V našem življenju nas je več kot ena oseba pogledala s čistimi očmi, zastonj. Pogosto gre za vzgojitelje, katehiste, osebe, ki so opravljale svojo vlogo onkraj zahtevanih dolžnosti. In so v nas prebudile hvaležnost. Tudi prijateljstvo je dar, za katerega smo lahko vedno hvaležni.
Ta ‘hvala’, ki ga moramo stalno izrekati, ta ‘hvala’, ki je kristjanu skupen z vsemi, se razširi v srečanju z Jezusom. Evangeliji potrjujejo, da je Jezusov prihod pogosto izzval veselje in slavljenje Boga v tistih, ki so ga srečali. Pripovedi o božiču so polne častilcev z razširjenim srcem ob prihodu Odrešenika. In tudi mi smo bili poklicani, da sodelujemo pri tem neizmernem veselju. K temu nas spodbuja tudi prizor z desetimi ozdravljenimi gobavci. Seveda so bili vsi srečni, ker so ponovno postali zdravi ter so tako lahko zapustili neskončno dolgo in prisilno karanteno, ki jih je izključila iz skupnosti. A med njimi je eden, ki k veselju doda veselje: poleg ozdravitve se razveseli, ker je prišel naproti Jezus. Ni samo osvobojen hudega, ampak ima sedaj tudi gotovost, da je ljubljen.
To je jedro: ko se zahvališ, izraziš gotovost, da si ljubljen. In to je velik korak: imeti gotovost, da si ljubljen. Gre za odkritje ljubezni kot sile, ki vodi svet. Dante bi rekel: Ljubezen, ki ‘premika sonce in ostale zvezde’ (Raj, XXXIII, 145). Nismo več blodeči popotniki, ki hodijo sem in tja: imamo dom, prebivamo v Kristusu, in iz tega ‘bivališča’ motrimo ves ostali svet, in ta se nam pokaže neskončno lepši. Smo otroci ljubezni, smo bratje ljubezni. Smo moški in ženske milosti. Torej, bratje in sestre, poskušajmo vedno biti v veselju srečanja z Jezusom. Gojimo radost. Nasprotno nas hudobec, potem ko nas je prevaral s kakršno koli skušnjavo, vedno pušča žalostne in same. Če smo v Kristusu, nam noben greh in nobena grožnja ne bosta mogla nikoli preprečiti, da bi z veseljem nadaljevali pot, skupaj z mnogimi tovariši na poti.
Predvsem pa ne opustimo zahvaljevanja: če smo nositelji hvaležnosti, tudi svet postane boljši, morda samo malo, a to je dovolj za posredovanje kančka upanja. Svet potrebuje upanje. In s hvaležnostjo, s to držo zahvaljevanja, posredujemo nekoliko upanja. Vse je združeno, vse je povezano in vsak lahko opravi svoj del tam, kjer se nahaja.
Pot sreče je tista, ki jo je sv. Pavel opisal ob koncu svojih pisem: ‘Neprenehoma molíte. V vsem se zahvaljujte: kajti to je Božja volja v Kristusu Jezusu glede vas. Duha ne ugašajte’ (1 Tes 5,17-19). Ne ugašajte Duha – lep program za življenje! Ne ugašati Duha, ki ga imamo v sebi, nas vodi v hvaležnost. Hvala.«
(Papež Frančišek v katehezi med splošno avdienco v knjižnici Apostolske palače v Vatikanu, 30.12.2020)
Hvala za posredovanje navedenih misli papeža Frančiška. Zaradi celovitega pogleda na njegova globoka razmišljanja, podana v zvezi z zahvaljevanjem, priporočimo še VIDEO – PAPEŽ: HVALEŽNOST ZA VELIK DAR EVHARISTIJE (na spodaj priloženi povezavi). Poleg tega se je dobro poglobiti tudi v več papeževih katehez o evharistiji.
EVHARISTIJA, kot poudarja papež Frančišek, predstavlja samo srce uvajanja v krščanstvo, saj je izvir življenja Cerkve in zakrament ljubezni, ki gradi občestvo. Evharistija je znamenje tistega, kar bomo živeli v večnosti. Poleg kruha je na oltarju tudi križ, ki nas spominja, da se na oltarju daruje Kristusova daritev. Poleg oltarja pa je ambon, od koder se oznanja Božja beseda. Beseda in kruh po papeževih besedah pri maši postaneta eno kot pri zadnji večerji, ki je velika zahvala Očetu za njegovo ljubezen, za njegovo usmiljenje. V grščini namreč ”evharistija” pomeni zahvala.
Več o tem na: https://radio.ognjisce.si/sl/151/svet/12889/video-papez-hvaleznost-za-velik-dar-evharistije.htm
Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
Oprostite, popravek v uvodnem delu gornjega sporočila; besedilo se pravilno glasi:
Poleg tega se je dobro poglobiti tudi v druge papeževe kateheze o evharistiji.
V težkih trenutkih hvalimo Gospoda
»Povzdigoval te bom, moj Bog, o Kralj,
slavil bom tvoje ime na vekov veke.
Vsak dan te bom slavil,
hvalil bom tvoje ime na vekov veke.
Velik je Gospod in zelo hvaljen,
njegova veličina je nedoumljiva. […]
Moja usta naj govorijo Gospodovo hvalnico,
vse meso naj slavi njegovo sveto ime
na vekov veke.« (Ps 145,1-3.21)
Kateheza o molitvi: Hvaljenje
»Dragi bratje in sestre, dober dan!
Nadaljujemo katehezo o molitvi in danes namenjamo prostor razsežnosti hvaljenja.
Začnimo pri kritičnem obdobju Jezusovega življenja. Po prvih čudežih in vključenosti učencev v oznanjevanje Božjega kraljestva, Mesijevo poslanstvo gre skozi krizo. Janez Krstnik, ki je v ječi, dvomi in Jezusu pošlje tole sporočilo: ‘Ali si ti tisti, ki mora priti, ali naj čakamo drugega?’ (Mt 11,3). Čuti namreč tesnobo, ker ne ve, če se je zmotil pri oznanjevanju. V življenju so vedno temni trenutki, trenutki duhovne noči, in Janez gre skozi tak trenutek. V vaseh ob jezeru, kjer je Jezus naredil veliko čudežnih znamenj, se pojavi sovražnost (prim. Mt 11,20-24). Sedaj, ravno v tem trenutku razočaranosti, Matej navaja neko zares presenetljivo dejanje: Jezus se k Očetu ne obrne s tožbo, ampak z radostno hvalnico: ‘Slavim te, Oče, Gospod neba in zemlje, ker si to prikril modrim in razumnim in razodel malim’ (Mt 11,25). Sredi krize, sredi teme v duši mnogih ljudi kot Janez Krstnik, Jezus poveličuje Očeta, Jezus hvali Očeta. A zakaj? Predvsem ga hvali za to, kar je: ‘Oče, Gospod neba in zemlje.’ Jezus se v svojem duhu raduje, saj ve in čuti, da je njegov Oče Bog vesoljstva, in obratno, Gospod vsega, kar obstaja, je Oče, ‘moj Oče’. Iz te izkušnje, da se čuti ‘sin Najvišjega’ izvira hvaljenje. Jezus se čuti sin Najvišjega.
Jezus zatem slavi Očeta, ker ima najrajši male. To on sam doživi, ko oznanja po vaseh: ‘razumni’ in ‘modri’ ostajajo nezaupljivi in zaprti, so preračunljivi, medtem ko se ‘mali’ odprejo in sprejmejo sporočilo. To ne more biti drugega kot Očetova volja, in Jezus se tega razveseli. Tudi mi se moramo veseliti in slaviti Boga, ker ponižne in preproste osebe sprejmejo evangelij. Vidim te preproste ljudi, te ponižne ljudi, ki se podajo na romanje, ki molijo, pojejo, slavijo, ljudje, ki jim morda manjkajo mnoge stvari, a ponižnost jih vodi v hvaljenje Boga … V prihodnosti sveta in v upanju Cerkve so vedno ‘mali’: tisti, ki se nimajo za boljše od drugih, ki se zavedajo svojih omejitev in svojih grehov, ki ne želijo gospodovati nad drugimi, ki se v Bogu Očetu prepoznavajo kot bratje.
Torej, v trenutku navideznega neuspeha, kjer je vse temno, Jezus moli k Očetu s hvaljenjem. Njegova molitev vodi tudi nas, bralce evangelija, da na drugačen način presojamo svoje osebne neuspehe, da na drugačen način presojamo situacije, v katerih ne vidimo jasno Božje navzočnosti in njegovega delovanja, ko se zdi, da je zlo prevladalo in ni načina, da bi se ga zaustavilo. Jezus, ki je zelo priporočal tudi molitev prošnje, ravno v trenutku, ko bi imel razlog, da Očeta prosi za pojasnilo, ga raje hvali. Zdi se protislovje, a ravno tukaj je resnica. Komu je potrebno hvaljenje? Nam ali Bogu? Besedilo evharističnega bogoslužja nas vabi, naj Boga molimo na ta način: ‘Tebi naša hvala ni potrebna, vendar se ti po daru tvoje ljubezni smemo zahvaljevati. Naše hvalnice ničesar ne dodajo tvoji veličini, pomagajo pa nam pridobiti milost, ki nas rešuje’ (Rimski misal, Navadni hvalospev 4). S hvaljenjem smo rešeni.
Hvalna molitev služi nam. Katekizem jo takole opredeli: ‘Hvalna molitev je deležna blaženosti čistih src, ki ljubijo Boga v veri, preden ga vidijo v slavi’ (KKC, 2639). Paradoksalno se jo mora moliti ne samo, ko je življenje napolnjeno s srečnostjo, ampak predvsem v težkih in temnih trenutkih, ko pot postane strma. Tudi to je čas za hvaljenje. Kakor Jezus, ki v temnem trenutku hvali Očeta. Kajti naučimo se, da se preko vzpona, preko naporne poti, preko tistih napornih delov, dospe do novega razgleda, do bolj prostranega obzorja. Hvaliti je kakor dihati čisti kisik: očisti ti dušo, pomaga ti gledati daleč, da ne ostaneš vklenjen v težki trenutek, v mrak težav.
Zelo pomemben nauk je v tej molitvi, ki skozi osem stoletij ni nikoli nehala utripati in ki jo je sv. Frančišek sestavil ob koncu svojega življenja: ‘Hvalnica bratu soncu’ ali ‘stvarstvu’. Asiški ubožec je ni sestavil v trenutki veselja, v trenutku dobrega počutja, ampak nasprotno sredi muk. Frančišek je že skoraj slep in v svoji duši začuti težo samote, ki je nikoli prej ni doživel: svet se ni spremenil odkar je začel svoje oznanjevanje, še vedno je kdo, ki se pusti razjedati prepirom, in poleg tega še sluti korake smrti, ki postajajo vedno bližji. Lahko bi to bil trenutek skrajnega razočaranja in sprejetja lastnega neuspeha. A Frančišek v tistem trenutku žalosti in teme moli: ‘Laudato si’, mi Signore …’ ‘Hvaljen, moj Gospod …’ Moli s hvaljenjem. Frančišek hvali Boga za vse, za vse darove stvarstva, in tudi za smrt, ki jo pogumno imenuje ‘sestra’, ‘sestra smrt’.
Ti primeri svetnikov, kristjanov, tudi Jezusa, kako hvalijo Boga v težkih trenutkih, nam odpirajo vrata zelo široke poti proti Gospodu in nas vedno očiščujejo. Hvaljenje vedno očiščuje. Svetniki in svetnice nam kažejo, da se lahko vedno slavi, v dobrih in slabih časih, kajti Bog je zvesti Prijatelj. To je temelj hvaljenja: Bog je zvesti Prijatelj in njegova ljubezen nikoli ne manjka. On je vedno ob nas, On nas vedno čaka. Nekdo je rekel: ‘Je straža, ki je ob tebi in ti omogoča varno iti dalje.’ V težkih in temnih trenutkih imejmo pogum reči: ‘Blagoslovljen, Gospod’. Hvaliti Gospoda, to nam bo zelo dobro delo. Hvala.«
(Papež Frančišek v katehezi med splošno avdienco v knjižnici Apostolske palače v Vatikanu, 13.1.2021)
MOLIMO: PRIDI, SVETI DUH
Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
prenovil boš obličje zemlje.
Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
vselej radi sprejemali njegove spodbude.
Po Kristusu našem Gospodu. Amen.
Gospod hvala ti za vsak trenutek, vsak vdih. Koliko si mi dal pa ne znam tega ceniti, šele sedaj se pričenjam zavedati kaj si mi podaril, ko sem ozdravela pred 19 leti Gospod, ko gledam te mlade mamice, ki izgubljajo boj s svojo boleznijo moje srce poka po šivih. Jezus hvala ti, slava in čast. Vse te solze, to agonijo, ki je v meni , ob sami pomisli na trpljenje teh družin, ti Gospod darujem, da bi tudi te mamice, žene, hčerke ozdravele.Naj se zgodi Tvoja volja Gospod.
Presveto Srce Jezusovo reši nas
Presveto Srce Device Marije prosi za nas
ZAHVALJUJEMO SE TI, GOSPOD, ZA EVHARISTIJO, ČISTI DAR TVOJEGA
TELESA IN KRVI, KI SE DARUJE ZA ODPUŠČANJE NAŠIH GREHOV!
Častimo Jezusa v Najsvetejšem
Slava tebi, Gospod, ker nas neizmerno ljubiš v Najsvetejšem zakramentu!
ZAHVALJUJEMO SE TI, GOSPOD, DA SI NAM RAZODEL USMILJENI
OBRAZ NEBEŠKEGA OČETA, KI TI JE ZAUPAL ODREŠENJE SVETA.
Častimo Jezusa v Najsvetejšem
Slava tebi, Gospod, ker nas neizmerno ljubiš v Najsvetejšem zakramentu!
O SLAVLJENJU IN ČEŠČENJU, ZAHVALNI IN HVALNI MOLITVI, TER O DRUGIH
NAČINIH MOLITVE več na:
https://nadskofija-ljubljana.si/laiki/pet-nacinov-molitve-ki-bodo-spremenili-vase-zivljenje/
Slava tebi, Jezus, ki si Pot, Resnica in Življenje!
HVALNICA STVARNIKU VSEGA STVARSTVA, VESOLJA IN ČLOVEKA (Inspiracija po jezuitu Theilardu de Chardinu v Hvalnici Vesolja)
Hvaljen bodi in Slavljen, naš Stvarnik in Gospod.
Vse kar je in kar obstaja, Človeka in Stvarstvo si ustvaril iz Svoje Ljubezni in Neskončne Dobrote.
Poklekni grešni človek in upogni svoje koleno in zahvali se Gospodu v ponižnosti in hvaležnosti, zakaj velike stvari nam je dal in daroval Gospod v svoji Ljubezni, brez našega zasluženja.
Velike stvari nam je ustvaril in daroval Gospod v Svojo Čast in Slavo za naše življenje in bivanje na Zemlji in nam vse to Milostno v daroval Svoji Dobroti in Previdnosti, ker nas ima rad.
Človek, zato se vedno zahvaljuj s pesmijo svojemu Stvarniku, kolikor zmoreš v srcu,
in poj ter proslavljaj njegovo nepojmljivo Božje Ljubezen, Usmiljenje in Dobroto za nas.
Prepevaj človek, poj vesolje z zvezdami in soncem na nebu in vsa zemlja z svojimi kontinenti, vodami, živalmi in v svojem zelenju, prepevajte vse zemeljske vode in oceani ter morja,
naj se Naša hvaležnost Bogu zapoje kot mila blagoglasna pesem z glasbo tisočih glasbil in tisočev pevcev, ki pojejo o tem, kako velika je Stvarnikova Ljubezen in kako veliko je Božje usmiljenje do nas.
Hvala Ti Gospod za toplo, svetlo, žareče sonce na nebu in modro nebo.
Hvala Ti za vse vode, potoke, studence in morja, za rast in življenje vsega živega na Zemlji.
Hvala Ti Gospod za tvoje zvezde, ki ponoči osvetljujejo poti popotnikom in romarjem.
Hvala Ti Gospod za vse jutranje zarje, s katerimi nam daruješ nove dni za delo in molitev.
Hvala Ti Gospod za vse lepe Dni, ko delamo in Te molimo na Zemlji.
Hvala Ti Gospod za vse lepe Večere in Noči, ko se Ti zahvalimo z molitvijo in trudni ležemo k počitku.
Hvala Ti Gospod za plodne njive, da kmetje orjejo, sejejo in žanjejo pšenico in koruzo ter ajdo za naš vsakdanji kruh, da nismo lačni.
Zahvalite se Bogu in zapojte HVALNICO tudi ve mogočne, visoke gore in številne doline, šumeči gozdovi, puščave in goščave.
Zbudite se in zašumite njemu v ČAST vsa drevesa in odprite se vse lepe cvetlice ter druga flora in favna.
Naj vaš edinstveni vonj, barve in lepota slavi in poveličuje Stvarnika in Božje usmiljenje.
Iz brlogov in gozdov pridite ven vse živali, iz gnezd poletite visoko mile ptice in se veselite.
Zahvaljujte se Stvarniku za DOBROTO VSE USTVARJENE STVARI
in pojte mu hvaležno za vse zemeljske lepote,
ki ste smotrno ustvarjene in tako natančno ter lepo in dobro narejene za nas ljudi na Zemlji,
da sem jim ČLOVEK v svoji pameti in dojemanju nikoli ne more dovolj načuditi.
Hvalite vse STVARI in Slavite Boga v njegovi modrosti in harmoniji.
VESELITE in SLAVITE nepojmljivo Božjo DOBROTO in NJEGOVO USMILJENJE do vseh stvari, ki vas je iz Nič ustvaril v Svojo Večno Slavo in Veselje.
Večna in neizbrisna je ustvarjena harmonija in lepota vsega Stvarstva in Zemlje,
kjer vse ustvarjeno, skupaj z angeli in svetniki podnevi in ponoči moli in slavi ter hvali svojega Stvarnika v skromni veliki ponižnosti, ki jih vse ohranja in poživlja ter objema z Njegovim ljubečim usmiljenjem,
kjer vse ustvarjeno, živo in neživo v Božjem Stvarstvu, kliče in poje z močnim glasom hvaležnosti in ubranimi melodijami,
kako veliko je Božje usmiljenje in kako velika je Božja Ljubezen, DO VSEH STVARI, ki ne mine nikdar.
Človeka in Stvarstvo je Bog ustvaril iz Ljubezni in bolj kot vse ustvarjene lepote sveta
je Bogu všeč molitev in češčenje vernih, dobrih in ljubečih Ljudi na Zemlji, vseh nedolžnih duš, polnih samaritanske dobrote in otroškega veselja in zaupanja, ki se razliva brez konca in se smotrno
z Njim zliva, povezuje, ločuje in spet nazaj združuje v pesmi, ki brez konca odmeva v Stvarstvu :
»SVET SVET SVET SI TI GOSPOD, LJUBEČI IN DOBRI STVARNIK VSEH LJUDI, VESOLJA IN VSEGA STVARSTVA. HVALIMO TE IN TE MOLIMO VSE STVARI! NA VEKE VEKOMAJ. PRIDI IN OSTANI Z NAMI. ODPUSTI NAM NAŠE GREHE IN REŠI NAS VSEH BOLEZNI IN PREIZKUŠENJ. AMEN«.
Inspiracija gornje Hvalnice Stvarniku je delno zasnovana po jezuitu in naravoslovnemu raziskovalcu Theilardu de Chardinu avtorju Hvalnice Vesolja, ki je med drugim poudaril: »Vesolje je usmerjeno razvojno, njegovo središče je Kristus«. V duhu svojega prvega učitelja Ignacija Lojolskega nam jezuit Theilard de Chardin in znanstvenik, kot človek, ki je bil vedno optimističn uprt prihodnost in je bil vedno zvest Cerkvi s svojim pričevanjem, raziskovanjem in učenjem daje navdih, kako naj Ljubimo Boga in Svet v Bogu. Vsi smo romarji skozi čase in spremembe Stvarstva proti Nebeškemu Kraljestvu. Bodimo Hvaležno Bogu Stvarniku za vse, kar nam je daroval. Amen
Janez AKA Dichter Hansi
Addendum 1: »Tu autem, Domine mi, include me in imis visceribus Cordis tui. Atque ibi me detine, excoque, expurga, accende, ignifac, sublima, ad purissimum Cordis tui gustum atque placitum, ad puram annihilationem meam«.
Jezuit Thelard de Chardin v Hvalnici Vesolja.
Addendum 2
Gospod, bodi pri nas, da bomo ljubili bližnjega,
najsi bo reven ali bogat, najsi bo blizu ali daleč.
Daj nam kruha, da potešimo svojo žejo in lakoto,
in daj nam srce, ki naj vse z drugimi deli,
kar zastonj daješ nam Ti.
Pomagaj nam v stiskah in boleznih Gospod in reši nas.
Amen
(Molitev po: Paulu Rothu).
Zahvaljujmo se Gospodu Našemu Bpogu za Vse Milosti in Dobrote !