Članki za dušo

13.632 Responses to Članki za dušo

1. hvala says:

   13. novembra, 2019 at 10:03

   V dogmatični konstituiciji o Cerkvi beremo, da SVETI DUH “razdeljuje med vernike vsakega stanu tudi posebne milosti, s katerimi jih usposablja in pripravlja, da prevzamejo različna dela in naloge, koristne za prenovitev in obsežnejšo graditev Cerkve.

   Ker so te karizme , bodisi izredne bodisi tudi preprostejše in bolj razširjene, potrebam Cerkve nadvse primerne in koristne, jih je treba sprejemati z zahvaljevanjem in duhovnim veseljem.

   SVETI DUH NAKLANJA POSEBNE DAROVE, ki človeka usposabljajo , da NAREDI STVARI, KI PRESEGAJO NJEGA IN NJEGOVE ČLOVEŠKE SPOSOBNOSTI. Taki darovi imajo namen človeka posvetiti, povezani pa so tudi S SLUŽENJEM V SKUPNOSTI. Veliko je takih darov, KI JIH SVETI DUH nenehno in obilno podeljuje, da bi vedno znova poživljal svojo Cerkev.

   SVETI DUH deli te darove vsakomur, ki si jih želi. Za tistega, ki jih je prejel, niso znamenja svetosti, kajti tu gre za BOŽJO SVETOST. Bog jih lahko da tudi grešniku, ki je zanje prosil, in tako SVOJE DELO IZVRŠI TUDI PO NJEM. Tako se kaže BOŽJA VELIČINA IN BOŽJA ŽELJA, DA BI SE REŠIL VSAK ČLOVEK. BOG NAMREČ PODELJUJE SVOJE DAROVE ZA REŠENJE VSAKEGA ČLOVEKA, ZA RAST CERKVE, ZA REŠENJE SVETA. (Vse prepisano iz knjižice Devetdnevnica k Svetemu Duhu -Vojtech Kodet).
   Zato je tako pomembno, da človek tesno sodeluje z Bogom in se mu v celoti izroči. Mi mislimo, delamo po človeško. V srce človeka VIDI SAMO BOG.

   Tudi z nasveti si pomagamo ljudje. G, Miro je svetoval že kar lepo število knjig, ki naj jih beremo zraven Svetega Pisma. Zadnja med temi, ki jo sam zelo priporoča je knjiga BLAGOSLOV ALI PREKLETSTVO sami lahko izberete ( Derek Prince).
   Nekateri avtorji so napisali tudi molitev in prošnjo Bogu za ozdravljenje ljudi, ki berejo tisto knjigo.

   JEZUS je rekel:”Resnično, resnično , povem vam:Kdor VERUJE VAME, BO DELA, KI JIH JAZ OPRAVLJAM , TUDI SAM OPRAVLJAL, IN ŠE VEČJA KOT TA BO OPRAVLJAL, KER GREM JAZ K OČETU (Jn 14,12).
   Nebo in zemlja bosta prešla je rekel Jezus, Moja Beseda ostane na veke.

   V knjigi Moč slavljenja (Merlin R, Caroters ) opisuje; Naša vera je zgrajena na Božjem dejstvu, NE NA OBČUTKU. Toda Božja obljuba je tudi, da bomo spotoma v svojem življenju okušali vedno več Božjega veselja in miru. Veselite de, kadar se to zgodi, veselite pa se tudi, ko se počutite prazno in dolgočasno. Pravi tudi:” Stikalo moči svoje volje obrnite v smer Boga in recite.”Hočem verovati, Bog . Zanesem se na tvojo Besedo”. Naredite tako in ugotovili boste, da bo vaša odvisnost od občutkov postopoma izginila. Svobodni boste za verovanje! “In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila , je obljubil Jezus (Jn 8,32).

   Sprejmite Božjo besedo kot resnico -in osvobojeni boste.! (Iz knjige Moč slavljenja).

   Ne zanemarimo Božje Besede iz Svetega Pisma.

   V knjigi Moć slavljenja pravi duhovnik: BOG GOVORI: “UNIČIL BOM VSE ČLOVEŠKE NAČRTE ZA ODREŠENJE , NAJSI BODO ŠE TAKO MODRI, PREZRL BOM NAJBOLJŠE ZAMISLI LJUDI , CELO NAJBRILJANTNEJŠE MED NJIMI”( 1 Kor1,19).
   Pravi ; Sprejeti odpuščanje greha in večno življenje kot zastonjski dar se ne ujema z običajnim vzorcem življenja , kot ga poznamo.

   MODROST IN ZNANJE IN POZNANJE POSTAVE SO OD GOSPODA, LJUBEZEN IN POTA DOBRIH DEL SO OD NJEGA. (Sirah -prvi del 11,15 ).

   Božje usmiljenje, ki si višje od nebes, vate zaupamo.

   Odgovori
2. Miro says:

   12. novembra, 2019 at 18:24

   POSLUŠAJMO BOŽJO BESEDO, VERUJMO V TISTO, KAR NAM GOVORI, IN DELAJMO TAKO KOT NAM NAROČA!

   Moč za vero, upanje in ljubezen do Boga in bližnjega črpajmo predvsem iz molitve, žive Božje besede in svete Evharistije. Vzemimo si danes vsaj nekaj časa, priporočimo se Svetemu Duhu in premišljujmo, kaj nam govori Gospod Jezus Kristus:

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+17%2C7-10&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Janez says:

     13. novembra, 2019 at 0:17

     Bog želi, da uresničujemo Njegovo Voljo in Božje zahteve ter Evangelij celovito in vsebinsko, zato ni dovolj da poznamo celotno Sveto Pismo parcialno, črkobralsko in do besede natančno, ampak da poznamo vsebino in Duha Božje Besede in jo v vsakdanjem življenju kot kristjani in ljudje izvajamo. Prav je, da molimo, da se spovedujemo, prejemamo Jezusovo obhajilo, da beremo Sveto Pismo, da delamo vse drugo kar moramo. Ampak vprašani pa bomo ob Koncu Slednjih Dni, ko velja Eshatologija Sodbe v Bibliji: Lačen sem bil, ali ste mi dali jesti, žejen sem bil ali ste mi dali piti, bolan sem bil ali ste mi Samaritansko pomagali itd. Ne moremo biti dobri kristjani, če nismo dobri ljudje. Blagor jim, ki bodo spolnjevali Božjo Voljo! Vera brez dobrih del je mrtva. Vse je potrebno, da spolnjujemo in izvajamo, kar nam Bog nalaga, zato je zelo strma Kempčanova hoja za Kristusom, ki je tudi rekel zelo težke zahteve: “vse prodajte in razdajte drugim kar imate in hodite za menoj!” Moramo pa biti tudi dobri ljudje in dobri kristjani, ki svojo iskfreno vwro proizvajajo dobra dela, dobroto, usmiljenje in služijo bližnjim. Različne so Poti k Bogu kot pravi jezuit Anthony de Mello in Bog nagovarja Ljudi na Zemlji vsakega na drugačen način!. God talks to us in different languages pravijo Američani. in nazadnje: Deus scire nemo potest nisi Deum docente! Da prav delamo pa naj nam pomagajo s pojasnili tudi telogi in duhovniki! Janez

     https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+25%2C31-46&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

     Odgovori
3. Janez says:

   12. novembra, 2019 at 17:58

   Nekatera razmišljanja, kako sami sebi pomagati, biti svoj dober prijatelj, da bomo zdravi, srečni in zadovoljni v življenju

   Notranje zdravje, zadovoljstvo in sreča
   Zdrav duh v zdravem telesu ali mens sana in corpore sano. Vsak človek išče načine, kako biti zdrav, srečen in zadovoljen. Odgovor se skriva v notranji stabilni prisotnosti, ki zahteva pripravljenost odpreti vse čute in da se čudimo drobnim stvarem v življenju. Vsak človek naj bo sam sebi največji prjatelj in zaveznik, ki ve kaj hoče in ki si zaupa. Ko imaš sam dovolj moči in energije, jo boš imel tudi za druge. In to je to. Začni pri sebi. Moli Boga in ga prosi za pomoč in vodstvo!

   Skrbi in stres se preveč kopičita in izhod se od nas odmika
   Povprečen človek sodobnega sveta je zaskrbljen zaradi mešanice različnih situacij, v kateri so v večji in manjši meri prisotne finančne skrbi, stresno delo, slabih odnosi v službi, odtujenost od partnerja, izguba stika z otroki in pomanjkanje časa za sebe in bližnje. Nezadovoljstvo, občutek, da »ne bom zmogel vsega tega« in strahovi so prve posledice, ki se jim postopoma lahko pridružijo še depresija, anksioznost, različne kronične bolezni brez pojasnjenega vzroka in včasih tudi zlom. S pravočasnim prepoznavanjem občutkov, jasnim zavedanjem svojih čustev in vzrokov za njih, sposobnostjo, da se od občutka in čustva z distanco oddaljimo in nanj pogledamo s »trezno« glavo izven sebe, lahko pomaga stabilizirati notranjo negotovost, krepiti notranjo stabilnost in prispevati k hitrejšemu in bolj učinkovitemu reševanju zapletenih situacij, kar dolgoročno prinese več dobrega počutja. Opazovanje popolnih in nasmejanih obrazov na obcestnih plakatih, TV ekranih in družabnih omrežjih odvrača od resničnega bistva, to je dostojno življenje vsakega, ki ga z veseljem živi in deli z ljudmi, ki so mu blizu. Čudenje vsakdanjim stvarem v naravi, nasmeh sodelavca ali otroka, petje ptic, cvetenje rož in dreves, šumenje vetra, let metulja mimo nas idr., ki jih nenadoma začutimo, zaznamo, vidimo in ki jih preje nismo niti opazili, kaj šele videli. Da prisluhnemo otroku doma, partnerju in drugim ljudem. To so drobna darila za nas. Čakajo nas. Poglejmo jih in se jih zavedajmo. Živeli smo doslej namreč hitro, prehitro eden mimo drugega. Za dosego miru je potrebnih v tišini v naravi nekaj malih korakov, ki jih nakazuje neka pot sprostitve in umiritve in njun blagodejen učinek na sodobnega človeka; saj slednji nenehno nekam hiti, je zaskrbljen in je v stresu. In k nemiru preganja še druge. Zakaj že? Imamo pravico do miru in sreče.

   Različne vloge človeka oziroma, kaj je pravzaprav človek?
   Ljudje imamo v življenju različne vloge. Lahko smo starši, prijatelji, sodelavci, razlikujemo se po poklicih in po odzivih v različnih življenjskih situacijah. Vsi nimamo vseh vlog, oziroma se te v času našega življenja spreminjajo. Kaj bi torej lahko bila skupna rdeča nit, ki nas povezuje ne glede na različne vloge, ki jih imamo v življenju? Ali ta skupna rdeča nit obstaja? Kaj je človek, ko pogledamo nanj iznad vseh vlog, ki jih igra v različnih obdobjih življenja? Kaj v resnici je človek? “Človek je odprt življenjski potencial in življenje je proces uresničevanja tega življenjskega potenciala,” bi povzeli po raznih modrecih. In na tebi je, da narediš kaj iz sebe in iz svojega življenja. Nihče drug ne bo. Prisluhnimo si, kakšni talenti in darovi sposobnosti in lastnosti so v nas in izven nas in preanalizirajmo, kaj hočemo in kam gremo. Ko to vemo in znamo potegniti prioritete bomo preprosto v sebi vedeli kaj, kam, zakaj in kako. Kjer je volja je tudi pot. Simple.

   Povezava telesa, čustev in možganov
   Le malo truda in opazovanja je potrebno, da človek sam in na podlagi lastnega izkustva ugotovi, kakšna je povezava med telesom in možgani. Seveda so izsledki znanosti, medicine in drugih ved nepogrešljivi, a mnogo tega bi lahko razumeli sami, če bi pozorno opazovali odzive telesa ob različnih dogajanjih. Opazujmo, na primer, odziv telesa, ko nas je nečesa strah ali ko imamo tremo. Nihče se nas fizično ne dotakne, ničesar ne vnašamo v svoje telo, a kemične reakcije v telesu in splošen odziv so povsem drugačni kot v sproščenem stanju. Srčni utrip je hitrejši, potimo se, zviša se raven določenih hormonov, ki so značilni za stresna stanja, dihanje je plitko, morda hitrejše in še bi lahko naštevali. Na tem preprostem primeru je jasno in očitno, kako sta um in telo povezana in kako um vpliva na telo. Psiche et soma. Še več, razlogi, zakaj občutimo določena čustvena sanja pri tem niso bistvenega pomena. Telo ne vpraša, kdo me je razjezil, užalil ali prizadel. Niti ne vpraša po razlogih, zakaj je to tega prišlo. Lahko rečemo, da smo se upravičeno razjezili ali celo, da je bila ta oseba krivična do nas, nepoštena in še kaj. Toda to ne spremeni dejstva, da bo naše telo odreagiralo na način, ki ga sprožijo misli povezano z jezo. Ko je Buda npr. dejal: »Nihče te ne bo kaznoval zaradi jeze, temveč te bo jeza kaznovala sama po sebi«, je govoril prav o dejstvu, da s svojimi mislimi sami sebi pripravljamo neke napitke, ki so telesu bodisi koristni bodisi škodljivi. Danes je popularno govoriti o tem, kako je potrebno imeti rad samega sebe. Toda zgornji zapis pove, da je ljubezen do sebe povezana z odnosom, ki ga imamo do drugih ljudi. Kakor razmišljamo o drugih, takšno realnost ustvarjamo v sebi. Sovraštvo, zamera in jeza so trpinčenje samega sebe. Pa vendar zakaj? Ko gledamo na ljudi s strpnostjo, sočutjem in z razumevanjem, oziroma, ko razumemo njihove zmožnosti in omejitve ter nismo užaljeni, ker ne zmorejo ali ne znajo več in ker ne ravnajo drugače, kot ravnajo, si s tem prihranimo marsikatero negativno čustvo in posledično tudi telesno težavo. Strpni smo, ne.
    
   Kaj je pomembnejše glava ali srce ? Kar oboje je potrebno za harmonijo
   Nekateri prisegajo na to, da jih vodi razum, da se odločajo z razmišljanjem, drugi delujejo bolj instinktivno in rečejo, da njih vodi srce. Verjetno v različnih trenutkih prevladuje eno ali drugo, a vendar obstaja ultimativni odločevalec, da nekdo poseže po nezdravi hrani, se prepusti zasvojenosti, zboli ali se kako drugače vda, drug pa se bori z vsakodnevnimi izzivi na drugačen način. Ko kupimo npr. karto za vlak, vemo, kam se želimo peljati. Človek pa pogosto deluje tako, da stori določeno dejanje (kupi karto za smer dogajanja), kasneje pa se pritožuje, kam je njegov vlak pripeljal. Premalo se zavedamo, da sami kupujemo karte za svoja potovanja v življenju, da pogosto brezglavo stopamo na vlak, čigar smer nam kasneje ni všeč in si je ne želimo ozroma spoznamo, da je bila sprejeta napačna odločitev, ki smo jo premalo premislili. Svojo slepoto kasneje (krivično) pripisujemo »delovanju s srcem« rekoč, da nas je vodilo srce. Toda srce in neodgovorno ter slepo ravnanje niso eno in isto.

   Razmislek ali »glava« je torej tisti del, ko smo zmožni dojeti povezave med vzrokom in posledico naših dejanj, ko lahko tudi vnaprej predvidimo, kam nas bo odpeljal določen vlak ali dejanje. Razmislek ne pomeni nič drugega kot budnost (lat. vigilantibus sum). Vidimo, razumemo, dojemamo, znamo povezovati. S tem pa smo učinkovitejši pri reševanju problemov, smo bolj ustvarjalni in ravnamo optimalno v dani situaciji. In srce? Vedno obstaja znanje nad znanjem. Nekdo zna več mi jaz/mi. Ne glede na to, koliko smo se naučili in kaj vse že vemo, vedno bo nekaj večjega, višjega, do tedaj neznanega. Znanje je pot, ki nima svojega konca. Kdor pravi, da je prišel do cilja, ni povedal prav, saj je pot še dolga in mi smo potniki. Zato vsakič, ko stopamo v nekaj novega, potrebujemo pogum srca. Ne moremo vedeti z gotovostjo, napake bodo prav gotovo na obzorju, varnosti ni, zavetja ni … A srce je tisto, ki te čez vse te dvome pripelje. Le v Bogu se umiri moja duša in počije moje srce. On nas uči ljubezni, skromnosti in ponižnosti. Molimo in prosim da nas sliši in usliši!

   Kako je videti človek v harmoniji?
   Človek v harmoniji, kaj je že to? Ko ga srečamo in po neki čudni usodi še prepoznamo, smo presenečeni. Ker takšni ljudje so izven vseh spektaklov in povprečnih pričakovanj ljudi. Najdemo jih v vseh poklicih ali pozicijah. Človek v harmoniji nikakor ni vezan le na odmaknjeno življenje v naravi, temveč je lahko sredi poslovnega, delovnega, političnega dogajanja ali lahko ima zelo odgovorne naloge. Prav tako ni nujno, da svoje znanje ubesedi v »duhovno« besedišče. Lahko je živahen ali bolj mirne narave, lahko je takšnih ali drugačnih značajskih potez, toda nekatere črte so tem ljudem vendarle skupne. In ena od teh je, da z umirjenostjo duha in zaupanjem v Boga sprejemajo spreminjanje zunanjih dogodkov. Naj bo uspeh ali neuspeh, vzpon ali padec, polom ali rast, umirjenost njihovega duha je vedno prisotna. Neločljivo povezanost s svetom ne občutijo le na abstraktni ravni ali v teoriji, temveč v čisto vsakdanjih in praktičnih primerih. Razumejo namreč, da je njegov odnos do sveta in ljudi tisto, kar jim prinaša mir ali nemir. Tak človek ravna etično , z razumevanjem in z dobroto. Vendar njegovo etično ravnanje ne izvira iz ega dobrote in ne iz povprečne morale, temveč iz globokega zavedanja, da je vse, kar stori okolici, storjeno njemu samemu. Smo del velikega, živega vesoljstva,kiga je ustvaril Gospod Bog. Če mislimo, da lahko prizadenemo drugega človeka ali drugo živo bitje, ne da bi prizadeli sebe, se žalostno motimo. Ko smo odprti in razsvetljeni od Njega po Njegovi Milosti in ko res vidimo ne le opazimo stvari okrog nas, ko slišimo ptičje petje, žuborenje potočka, vidimo ljudi okrog nas, vidimo gozd, travnike in planine v daljavi, sonce ki sveti in rožo v vazi poleg nas, ki nam jo je prinesel sosedov otrok, si lahko rečeno: »To sem jaz, to je del mene«. Povezani smo z vsemi stvarmi in če pošiljamo pozitivno energijo, smo osredotočeni na vse to, pošiljamo ljubeznive vibracije okrog sebe, smo srečni. Ganz einfach. In Bog bo blagoslovil naša pota. Živimo po Evangeliju, ker takrat Dajemo in Ljubimo.
   Za vse imamo čas, le za Boga in za bližnje ter zase nam ga zmanjka. Naredimo potrebne spremembe, začnimo pa pri sebi! Splačalo se bo in bolj bomo umirjeni, srečni in zadovoljni. Molimo in prosimo Boga za Milost in Navdih ter Božje Vodstvo, da bodo vsi naši človeški napor blagoslovljeni!

   VZEMI SI ČAS ZASEIN ZA DRUGE
   Imej čas za delo – to je ključ do uspeha.
   Imej čas za razmišljanje – to je izvor moči.
   Imej čas za igro – to je skrivnost mladosti.
   Imej čas za prijateljstvo – to je pot do sreče.
   Imej čas za sanjarjenje – to je pot k zvezdam.
   Imej čas, da ljubiš in da te ljubijo – to ni le privilegij elite ampak vsakega od nas.
   Imej čas, da gledaš okrog sebe – škoda je dneva za sebičnost.
   Imej čas za smeh – kajti, to je glasba duše.
   Imej čas za Boga, da bo blagoslovil vse tvoje delo in življenje!

   Lat. Verbum laudatur, si factum sequatur. Beseda je vredna pohvale, če ji sledi dejanje.

   Preštudirani razni prispevki iz razne strokovne literature (npr. prof. dr. Anton Trstenjak, prof. dr. Janžekovič, et altri) in lastna razmišljanja. Janez

   Odgovori
   • Janez says:

     12. novembra, 2019 at 21:58

     Biti srečen pomeni živeti v miru.
     V miru pa živi tisti človek, če ima radost in dobroto v srcu,
     če ljudem veselje Odrešenja prinaša in strahove ter hudo stran od ljudi izganja.

     Pokojni prof. dr. Anton Trstenjak, nekdanji duhovnik in profesor psihologije na TF Ljubljana.

     Odgovori
   • Janez says:

     13. novembra, 2019 at 0:20

     Misijonarka ljubezni: to je bila Mati Terezija po imenu in v dejanju. Dajala je tako privlačen zgled, da je pritegnila k sebi mnogo ljudi, ki so bili pripravljeni vse zapustiti ter hoditi za Kristusom, navzočem v ubogih. Ta sestra, ki jo vsi poznamo kot mater ubogih, zapušča zgovoren zgled za vsakogar, za verujoče in neverujoče. Dela, ki jih je izvrševala, govorijo sama zase in kažejo ljudem našega časa oni vzvišeni smisel življenja, ki se pogosto zdi, da je na žalost izgubljen. Ponovno in ponovno je rada govorila: ‘Služimo ubogim, da bi služili življenju.’ Mati Terezija ni zamudila nobene priložnosti, da je na vse načine poudarjala ljubezen do življenja. V poslušnosti evangeliju je postala ‘usmiljeni Samarijan’ vsakomur, ki ga je srečala, vsakemu človeku v krizi, v trpljenju in ponižanju. Nekoč je Jezus spregovoril Materi Terezi: »Pošiljam te v temačno bedo revežev. Pojdi tja in bodi moja Luč«.

     Odgovori
   • Janez says:

     13. novembra, 2019 at 0:36

     MOLITEV SVETE MATERE TEREZIJE O SLUŽENJU DRUGIM
     Človek je nerazumen, nelogičen in sebičen. NI POMEMBNO, IMEJ GA RAD!
     Če boš delal dobra dela, boš to pripisal svojim sebičnim ciljem. NI POMEMBNO, DELAJ DOBRA DELA!
     Če boš uresničeval svoje cilje, boš našel lažne prijatelje in iskrene nasprotnike.
     NI POMEMBNO, URESNIČUJ SVOJE CILJE!
     Dobra dela, ki jih delaš, bodo jutri pozabljena. NI POMEMBNO, DELAJ DOBRA DELA!
     Poštenost in iskrenost te naredita ranljivega. NI POMEMBNO, BODI ISKREN IN POŠTEN!
     To kar si leta in leta ustvarjal, se lahko v trenutku poruši. NI POMEMBNO, USTVARJAJ NAPREJ!
     Če pomagaš ljudem, se ti to lahko maščuje. NI POMEMBNO, POMAGAJ JIM NAPREJ!
     Ko daješ svetu najboljše od sebe, to lahko vrne z udarci. NI POMEMBNO, DAJ NAJBOLJŠE OD SEBE!

     H komu naj gremo Gospod Jezus, Besede Večnega Življenja imaš?! Ti si naše Vse Gospod. Prosim Usmili se nas, navdihni nas in nas Vodi k Tebi Jezus, da ne zaidemo, ampak da gremo po Poti k Tebi.

     Odgovori
   • Janez says:

     13. novembra, 2019 at 18:22

     MOLITEV KDO JE ZAME JEZUS?
     Jezus je beseda, ki jo je treba razglašati.
     Jezus je resnica, ki jo je treba povedati.
     Jezus je življenje, ki ga je treba živeti.
     Jezus je ljubezen, ki jo je treba ljubiti.
     Jezus je veselje, ki ga je treba deliti z drugimi.
     Jezus je mir, ki ga je treba podarjati.
     Jezus je lačni, ki ga je treba nahraniti.
     Jezus je nagi, ki ga je treba obleči.
     Jezus je bolni, ki ga je treba zdraviti.
     Jezus je zavrženi, ki ga je treba zdraviti.
     Jezus je zavrženi, ki ga je treba sprejeti.
     Jezus je mali, ki ga je treba objeti.
     Jezus je slepi, ki ga je treba voditi.
     Jezus je nemi, ki mu je treba govoriti.
     Jezus je drogiranec, ki mu je treba pomagati.
     Jezus je zapornik, ki ga je treba obiskati.
     Jezus je tujec, ki ga je treba sprejeti.
     Jezus je ubogi, ki mu je treba priskočiti na pomoč.
     Zame je Jezus moje vse in nad vsem.
     SVETA MATI TEREZIJA

     Odgovori
4. Miro says:

   12. novembra, 2019 at 17:53

   »KO NAREDITE VSE, KAR VAM JE BILO UKAZANO, GOVORITE: ›NEKORISTNI SLUŽABNIKI SMO …‹« Lk 17,10)

   BOŽJA BESEDA: »Kdo izmed vas bo svojemu služabniku, ki orje ali pase, dejal, ko pride s polja: ›Pridi brž in sédi za mizo!‹ Mar mu ne bo rekel: ›Pripravi mi kaj za večerjo, prepaši se in mi strezi, dokler jem in pijem, nato boš ti jedel in pil.‹ Se mar zahvaljuje služabniku, ker je naredil, kar mu je bilo ukazano? Tako tudi vi, ko naredite vse, kar vam je bilo ukazano, govorite: ›Nekoristni služabniki smo; naredili smo, kar smo bili dolžni narediti‹« (Lk 17,7-10).

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+17%2C7-10&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Jezusov učenec služi ponižno in brez godrnjanja ter računice – to je njegov poklic – kot služabnik pri svojem gospodarju. Brez sebičnega namena in pričakovanja se bom trudil služiti Gospodu in biti v pomoč ljudem kakor Jezus. On mi je vse dal in zaupal. Vzgajaj me, Gospod, v ponižnem služenju, da bom izpolnil Očetovo voljo in bom vesel v tvoji službi.

   Molimo: Slava tebi, Jezus, Ti si Gospodar vseh in vsega, kar biva po Tvoji volji! Naj po tvoji milosti vedno ponižno služimo Bogu in bližnjemu, ne da bi si potem, ko smo kaj dobrega naredili, domišljali, kako veliko delo smo opravili, saj vsako dobro delo izhaja iz Božje milosti. Hvaljen bodi, Jezus Kristus, pravi Bog in pravi človek!

   V vsakodnevni molitvi rožnega venca se spomnimo vseh prosilcev milosti in njihovih prošenj, z željo, da bi se v srcu ponižno odprli Božjemu usmiljenju. Obiskujmo tabernakelj – prestol Božjega usmiljenja, kot nam Jezus govori po sv. Favstini Kowalski!

   Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek daješ opravičenje, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     12. novembra, 2019 at 18:02

     Oprostite, še popravek. Odlomek takoj za linkom – Jezusov učenec služi ponižno in brez godrnjanja … – je povzet iz knjige Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič.

     Odgovori
5. Janez says:

   12. novembra, 2019 at 15:18

   Hvalnica stvarstva ali Sončna pesem: Frančiškova hvalnica stvarstva.
   HVALNICA STVARSTVA ALI SONČNA PESEM
   Najvišji, vsemogočni, dobri Gospod,
   tebi hvala, slava in čast in ves blagoslov.
   Z močnim glasom so govorili: »Vredno je Jagnje, ki je bilo zaklano, da prejme oblast in bogastvo, modrost in moč, čast, slavo in hvalo.« 13 In vse stvari, ki so na nebu, na zemlji, pod zemljo in na morju, in sploh vse, kar je v njih, sem slišal, kako so govorile: »Sedečemu na prestolu in Jagnjetu hvala in čast, slava in mogočnost na veke vekov.«
   Tebi, najvišjemu, edinemu pristoji
   in nihče ni vreden tebe imenovati.
   Hvaljen, moj Gospod, z vsemi tvojimi stvarmi
   posebno s soncem, velikim bratom, ki razsvetljuje dneve in nas.
   Lepo je in v velikem sijaju žari. Tebe, Najvišji, odseva.
   Hvaljen, moj Gospod,
   v sestri luni in zvezdah;
   ustvaril si jih na nebu jasne, dragocene in lepe.
   Hvaljen, moj Gospod, v bratu vetru in zraku
   v oblačnem in jasnem sploh vsakem vremenu
   Hvalite ga, nebes nebesa, ve vode, ki ste nad nebom!
   s katerim ohranjaš svoje stvari.
   Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri vodi
   mnogo koristi ponižna, dobra in čista.
   Hvaljen, moj Gospod, v našem bratu ognju,
   v katerem nam noč razsvetljuješ;
   lep je in vesel in krepak in močan.
   Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri zemlji (prim. Dan 3,74),
   ki nas kakor mati hrani in nam gospodinji,
   in prinaša različno sadje in pisane rože z zelenjem (prim. Ps 148,9; Dan 3,76).
   Hvaljen, moj Gospod, v onih,
   ki zaradi tvoje ljubezni odpuščajo,
   in prenašajo slabosti in trpljenje.
   Blagor njim, ki ostanejo v miru,
   zakaj ti, Najvišji, jih boš kronal (prim. Jak 1,2.12).
   Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri smrti,
   ki ji nihče v življenju ne uide (prim. Rim 5,12).
   Gorje njim, ki umrjejo v smrtnem grehu,
   a blagor njim, ki počivajo v tvoji najsvetejši volji (prim. Raz 14,13),
   zakaj druga smrt jim ne bo mogla storiti žalega (prim. Raz 2,11; 20,2).
   Hvalite in poveličujte mojega Gospoda
   in zahvalite se mu in služite mu v veliki ponižnosti (prim. Apd 20,19).
   Frančiškani (Prevod: Vital Vodušek)

   Odgovori
6. Janez says:

   12. novembra, 2019 at 13:10

   Molitev k Bogu Stvarniku za našo ozdravitev na duši in na telesu
   Vse moje življenje, delo, skrbi in bolezen popolnoma predajam Bogu Stvarniku. On me je ustvaril in On me ima neskončno rad v svoji milost in dobroti in me podpira, zato mu zaupam, da mi bo pomagal k ozdravitvi in da bom v življenju srečna in zadovoljna. Do sebe, ter do vseh znancev in ljudi imam odpuščajoč, ljubeč in dobrohoten odnos ter izžarevam v duši spokojnost in mir. Sem namreč otrok Boga, ki me ljubi in skrbi zame, za takšnega/no z napakami in pomanjkljivostmi, kakršen/na pač sem. On to ve in vse razume. Vedno me čaka in me vabi k sebi. Ko se v mojem umu in notranjosti pojavi kakšna bolečina, negotovost ali negativna misel povezana z jezo, zamero, strahom, samoosvobajanjem, jo takoj nadomestim z mislijo na Boga v meni in z pozitivno naravnanostjo. Vem, da z Njegovo milostjo in pomočjo učinkovito nadziram svoje misli in čustva v moji duši, saj sem del Neskončnega Duha in da mi bo pomagal pri moji ozdravitvi. Moje misli in čustva so sedaj umirjene, ubrane in konstruktivne ter ne razmišljajo več o nastalih negativnostih ter bolezni in zato trdno verujem v svojo ozdravitev z Njegovo pomočjo. V moj um odslej vstopajo samo pozitivna čustva in misli skozi cedilo Njegove neskončne dobrote in navzočnosti. Prinašajo mi svetlobo, bodrilne misli, harmonijo, zdravje in notranji mir. Če bi se spet začel/la počutiti negativno, z občutki, da sem bil/a odrinjen/a, ponižan/a in razžaljen/a, pa vem, da se bom takoj ustavil/a in si odločno rekel/la: » Poveličujem Božansko v sebi. Sem Njegov Otrok in Eno z Bogom svojim Stvarnikom. Biti Eno z Bogom pomeni biti v Milostni Večini, ko nikoli nisi sam. In če je Vsemogočni Bog na moji strani, le kdo je lahko proti meni in kdo mi lahko prepreči, da se pozdravim in spet ponovno zaživim polno življenje po Njegovi Milosti«?

   Božja Ljubezen napolnjuje mojo dušo. Sem v skrivnem kotičku Njega, ki je skrivnost za moj človeški razum. Njegova Dobrota in Usmiljenje me odslej spremljata sleherni dan mojega življenja, kajti za vedno prebivam v Njegovem varstvu in sem srečen/a, miren/a in spokojen/a. V Njem namreč premorem vse, ki mi daje vso Moč, Pogum in Energijo, da grem korak po korak smelo v novo Življenjsko obdobje ozdravitve in duhovne prenove. Ta Molitev je moja čudežna preobrazba uma in srca ter ozdravitve, za katero verjamem, da mi prinaša odpuščanje, osvoboditev od negativnh misli ter okrepitev moje samopodobe in telesnega zdravja. Verjamem v Božjo pomoč in ozdravitev. Gospod prosim pomagaj nam k ozdravitvi in da bomo hodili po Poti k Tebi vsekdar. Hoja za Kristusom je moja rešitev. Hvala Ti Gospod Jezus, ki živiš in kraljuješ vekomaj.

   Addendum
   Molimo k Bogu in ga prosimo za Božji Mir in ozdravljenje na Duši in na Telesu. Kadar pa na moja vrata uma in čustev spet nenadoma spet potrkajo razne bolezni, depresija, skrbi, strahovi, dvomi ali kritike iz okolja, jih prežene moja Vera v Boga, zaupanje, da nam bo podaril zdravje, dobroto, srečo, resnico in lepoto, ki jo daje in vzdržuje On. Nobene negativne domneve, kritike ali besede več nimajo moči, da bi me zmotilein me vrgke iz tira. V Njem premorem vse, ki Mi daje Moč. Ko molim in prosim, Boga, ko se osredotočim na pozitivne misli, me Božji Duh podpira in mi prinaša upanje, mir in pozitivno energijo, s katero mi bo pomagal na moji Poti k ozdravitvi in da poiščem Notranji mir, srečo in zadovoljstvo s tem, kar sem in kar imam. Poti k Bogu so različne, saj nas Bog različno nagovarja in vabi k Sebi. Molimo in prosimo za navdih in vodstvo Svetega Duha in Jezusa, da nas bo blagoslovil in spremljal vsekdar na Poti Življenja k Njemu.

   Že objavljeno. BVB. Želim vam obilo Božje Miru in Spokojnosti. Naj nam bo Gospod vsekdar Milostljiv. Da ga bomo vsekdar ko ga iščemo in prosimo tudi našli in bili uslišani. Janez

   Odgovori
   • Janez says:

     12. novembra, 2019 at 13:22

     KAM GREŠ ČLOVEK? BREZ BOGA SI NIČ! HOMINE QUO VADIS? ET NIHIL SINE DEUS CREATOR?
     Vztrajati moramo vsak dan tako, da se bomo z ljubeznijo in resnico postavili proti laži, napuhu in konformizmu, egoizmu ter lakomnosti vemogočnežev in hudobnežev, ki delajo razne naglave grehe po Jezusovemu nauku. Gospod, daj nam vsem Ljudem dobre volje pogum in milost, da bomo vztrajali v poštenosti, dobroti, odpuščanju in dali drugim zgled resnice kot dobri Ljudje in Dobri Kristijani. Zdravnika ne potrebujejo zdravi ampak bolni je rekel Odrešenik. Koliko Ljudi dobre Volje je vztrajalo v Kristusovm nauku dobrote, ko so z osebnim zgledom živeli za druge in pomagali revežem, brez besed. Ni da bi se pritoževali, treba je živeti in ukrepati po Evangeliju ter drugim dati tihi zgled krščanske Ljubezni. In zgledi vlečejo bolj kot poplava besed. Prosimo pa Boga za blagoslov in Milost in marsikaj se bo premaknilo na bolje. Več ko nas bo, večja Moč krščanske drže bo prisotna med ljudmi. Ker smo vsi Ljudje božji Otroci smo vsi žejni Resnice in Pravice ter Ljubezni Boga Očeta. In Oče nas bo uslišal, ker ga prosimo in živimo po njegovih Naukih.

     Skrajšani prispevek. Že objavljeno. Vse dobro. Janez

     Odgovori
     • Janez says:

       12. novembra, 2019 at 18:14

       Sorry. pravilni latinski naslov zgoraj je: Homo Quo vadis? Nihil sine Deus Creator es! Janez

       Odgovori
7. Janez says:

   12. novembra, 2019 at 10:36

   Jezusov pogled
   V evangeliju po Luku beremo takole:
   Peter pa je rekel: »Človek božji, ne vem kaj praviš.« In tisti hip ko je to govoril, je petelin zapel. Tedaj se je Gospod obrnil in se ozrl na Petra ….in Peter je šel ven in se bridko zjokal. Z Gospodom sem bil v zelo dobrih odnosih. Prosil sem ga to in ono, pogovarjal sem se z njim, ga slavil in se mu zahvaljeval. A vedno sem imel nelagoden občutek, da Gospod hoče, da mu gledam v oči. A nisem. Govoril sem mu in gledal stran, kadar sem začutil, da me On gleda. Vedno sem gledal stran. In vedel sem, zakaj: bal sem se. Mislil sem, da bom v Njegovih očeh morda našel očitek zaradi kakšnega greha, ki se ga nisem pokesal. Mislil sem, da bom našel kako zahtevo; nekaj pač, kar bo hotel od mene. Nekega dne pa sem naposled le zbral pogum in ga pogledal oči. V Njegovih Očeh ni bilo nobenega očitka, nikakršne zahteve ali graje. Govorile so samo: »Rad Te imam«. Dolgo sem strmel v te Oči. Preiskujoče sem jih motril. A edino, kar so govorile, je bilo. »Rad te imam«. In kot Peter sem šel ven in se zjokal.
   Anthony de Mello, Ptičja Pesem.

   Odgovori
   • Janez says:

     12. novembra, 2019 at 10:49

     Gospod, napravi me za posredovalca tvojega miru: da bom tja, kjer je sovraštvo, mogel prinašati ljubezen;da bom tja, kjer je krivica, mogel prinašati odpuščanje; da bom tja, kjer je razprtija, mogel prinašati ubranost; da bom tja, kjer je zmota, mogel prinašati resnico; da bom tja, kjer je dvom, mogel prinašati vero; da bom tja, kjer je obup, mogel prinašati upanje; da bom tja kjer je tema, mogel prinašati luč; da bom tja, kjer je žalost, mogel prinašati veselje! Gospod, daj, da se bom raje trudil za to, da tolažim, kakor da iščem tolažbe; da bom raje skušal razumeti, kakor da bi iskal razumevanja; da si bom raje prizadeval ljubiti, kakor da bi želel biti ljubljen; kajti človek najde, ko pozablja nase; odpuščeno mu je, ko odpušča; prebudi se v večno življenje, ko umira. Amen.
     Molitev Svete Matere Terezije

     Veselje Jezusovega Srca, napolni moje srce.
     Usmiljenje Jezusovega Srca, dotakni se mojega srca. Ljubezen Jezusovega Srca, vžgi moje srce. Mir Jezusovega Srca, okrepi moje srce. Ponižnost Jezusovega Srca, naredi moje srce skromno. Svetost Jezusovega Srca, posveti moje srce. Čistost Jezusovega Srca, očisti moje srce. Jezus v mojem srcu, povečaj mojo vero,okrepi mojo vero. Naj živim to vero v živi, ponižni pokorščini. Amen.
     Molitev Matere Terezije

     Odgovori
     • Janez says:

       12. novembra, 2019 at 15:13

       Sorry zgornja molitev je Frančiškova. Oprostite za napako. Hvala. Errare humanum est. Janez

       Odgovori
8. hvala says:

   12. novembra, 2019 at 6:20

   Fawstinaka Kovalska, svetnica, glasnica ožjega usmiljenja je zapisala o delih usmiljenja in jih razvrstila po vrstnem redu.

   Takole pravi: “URESNIČENJE USMILJENJA JE TROJNO:

   1. USMILJENA BESEDA Z ODPUŠČANJEM IN TOLAŽBO,

   2. KJER NE MOREŠ Z BESEDO NIČ OPRAVITI, TAM MOLI, TUDI TO JE USMILJENJE,

   3. DELA USMILJENJA.

   Največje delo usmiljenja, ki ga človek opravi do človeka je odpuščanje, odpustiti vsak dan….

   Božje usmiljenje, ki si višje od nebes, vate zaupamo.

   Odgovori
9. Administrator says:

   10. novembra, 2019 at 20:55

   Rožni venec rešil jezuite pred atomsko bombo (1945)

   Ko je ameriška vojska 6. avgusta 1945 odvrgla atomsko bombo na Hirošimo, je umrlo okrog 140.000 ljudi. Le kilometer od kraja, kamor je padla bomba, je prebivalo osem nemških jezuitov, misijonarjev med Japonci, ki so vsak dan zvesto molili rožni venec. Na Japonsko so bili poslani, ker sta bili Nemčija in Japonska med vojno zaveznici.

   Vse okoliške stavbe so se spremenile v prah, bivališče jezuitov pa je ostalo nedotaknjeno. Nihče izmed njih ni umrl, še več, vsi so živeli še dolgo po bombardiranju, ne da bi utrpeli škodo zaradi radioaktivnega sevanja. Znanstveniki in zdravniki so jih pregledali več kot dvestokrat, a niso odkrili logične razlage za takšen čudež. »Verjamemo, da smo preživeli zato, ker smo izpolnjevali naročilo iz Fatime. Doma smo vsak dan molili rožni venec,« so govorili menihi.

   Povzeto po:
   https://www.iskreni.net/vsebine/zivljenjski-slog/ce-bi-kristjani-vedeli-kako-mocan-je-rozni-venec-hudic-ne-bi-imel-vec-moci

   Oglej si še na:
   https://youtu.be/GOjVD6gAOvY

   Odgovori
10. Administrator says:

    10. novembra, 2019 at 20:32

    
    Rožni venec močnejši od atomske bombe

    …Druga stvar, ki mi je prišla po božjem naključju v roke, je glasilo Ave Marija, ki ga slovenski frančiškani izdajajo v Združenih državah Amerike. V njem je članek z naslovom: Moč rožnega venca. Članek se začenja z besedami papeža Pija IX, ki pravi: »Če bi imel vojsko, ki bi molila rožni venec, bi lahko zavzel svet.« Potem so nanizane ‘zmage’ molitve. Današnji dan, vemo, da je spomin na nepričakovano zmago nad Turki pri Lepantu. Molitev rožnega venca je organiziral takratni papež Pij V. Naj omenim še nekaj zmag. Vztrajna molitve rožnega venca proti Sovjetski nadvladi v Avstriji, ki jo je organiziral frančiškan p. Peter Pavliček, je rodila sad. Rusi so po sedmih letih nepričakovano odšli. Leta 1960 je blaženi Janez XXIII. pozval svet k molitvi rožnega venca za spreobrnjenje Rusije in za mir, ki je bil z oboroževalno tekmo ogrožen. Na noč molitve, v kateri je bil združen ves svet, je med preizkusom eksplodirala nova sovjetska atomska bomba in ubila tristo najvišjih vojaških voditeljev in znanstvenikov. To je ruski jedrski program zavrlo za dvajset let. Papež Janez Pavel II. je leta 1984 pozval k molitvi za mir. Odmev je bil veličasten. Prav ta dan pa je eksplozija v sovjetski mornariški bazi Severomorsk uničila dve tretjini vseh raket, ki so bile tam uskladiščene, uničene so bile vse delavnice. V eksploziji je umrlo na stotine znanstvenikov, ki so razvijali uničevalni program. Skrivnostno je tega leta zbolel in umrl tudi glavni ustvarjalec vojnih načrtov. Avtor v članku navaja še druge primere. http://www.avemaria-izlemonta.com/arhiv/AM-12-07.pdf

    Povzeto po:
    http://www.mirenski-grad.si/it/node/591

    Odgovori