Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

123 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    USMILJENI JEZUS, OČISTI NAŠA SRCA IN NAS OKREPI Z MILOSTJO ZA HOJO PO STRMI POTI K TEBI!

    BOŽJA BESEDA: Resnično, povem vam: Med rojenimi od žená ni bil obujen večji od Janeza Krstnika, vendar je najmanjši v nebeškem kraljestvu večji od njega. Od dni Janeza Krstnika do zdaj si nebeško kraljestvo s silo utira pot in močni ga osvajajo.
    Vsi preroki in postava so prerokovali do Janeza. On pa je, če hočete to sprejeti, Elija, ki mora priti. Kdor ima ušesa, naj posluša (Mt 11, 11-15).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+11%2C11-15&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Kratka razlaga: Božje kraljestvo trpi silo. Trpi jo znotraj vsakega človeškega srca, saj vsak kristjan čuti, kako se narava upira evangeljskim naukom in zahtevam. Po strmi poti ni lahko stopati in skozi ozka vrata se je moč preriniti le s težavo. Trpi tudi na zunaj. Jezusovi poslušalci, ki so poznali usodo Janeza Krstnika, so to vedeli. Vedeli so tudi kristjani, ki jim je Matej pisal evangelij. Močno vero so potrebovali in veliko vztrajnosti so morali imeti, da so se mogli ustavljati nasprotovanju mogočnikov in nasilnikov svojega časa (odlomek iz knjige Beseda da besedo, p. Franc Cerar).

    Slavimo Gospoda, zahvaljujmo se mu in ga prosimo: Slava tebi, Jezus, Ti si neizmerno veličastvo nebeškega kraljestva! Hvala, ker mi želiš podariti vse potrebne milosti za zahtevno hojo po strmi poti ponižnosti in pokorščine Božji volji. Iskreno se kesam, ker sem Te užalil … Še vedno se prepuščam duhovom napuha, oholosti, zavisti, lagodnosti, samozadostnosti, počutnosti … in se tako v srcu zapiram za sprejem Tvojih milosti, s katerimi bi lahko bolj služil Tebi in bližnjemu. Gospod Jezus Kristus, usmili se mene grešnika! Bog, bodi hvaljen zdaj in vekomaj. Amen

    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

  2. Janez says:

    Molitev h Gospodu, da ne bi sodil
    Gospod Tvoja Večnost in Enost, Tvoja omniprezentna vsenavzočnost med nami,
    ki nam poješ v tišini in nas učiš po drugih.
    Odločno in modro prosim vodi moje korake.
    Naj uvidim nauke, ko stopam med ljudmi in se veselim vsakega diha življenja, ki je darilo.
    In častim namen vseh stvari.
    Pomagaj mi, da se spoštljivo dotikam, kjerkoli sem in kar počnem.
    Da vedno govorim izza oči iskreno in pošteno.
    Ne sodi
    O Bog, daj mi, da ne sodim –
    Kako naj vem od kod,
    iz kakšnih globin izvira greh?
    Moj in greh drugih,
    posameznika in naroda?
    O Bog, daj mi, da ne sodim.
    O Bog, daj mi, da ne obsojam –
    Da vrlino, napako in zmoto
    vidim kot mogočno ravnovesje.
    Stvari so preveč zapletene,
    a se na koncu poravnajo
    in skupaj pred tvoje noge padejo.
    Mi tako nespametno obsojamo.
    Stvari pa so preveč zapletene.
    O Bog, daj mi, da postanem tišji –
    Da v pesmi in besedičenju
    govorim le najnujnejše.
    Da raje delam in pomagam ter služim ubogim.
    Mojim besedam daj moč in težo ter modrost.
    Naj postanejo vedno bolj božajoče,
    učinkovitejše od tisočih mislecev in učenih razprav ter mečev vojskovodij.
    In na koncu naj postanem
    skromen, krotek, strpen in razumevajoč in da bi z razsvetlenjem bil moder in bolj sočuten.
    Da bi več poslušal, kot govoril in več razmišljal, preden bi se prenagloma odločal in deloval.
    Moje misli in besede naj bi bile le DA ali NE.
    A čedalje bolj DA.
    AMEN in DA na vse, zakaj pa naj imam vedno jaz vse prav, drugi pa ne?!
    Kot blagi metulj, ki se usede na kelih srca naj bo odslej vse moje početje in nehanje.
    AMEN. DA. In od hudobneža je vse, kar je povedano več od tega.
    Za več preprosto ni prostora.
    Naj opazujem, ne sodim.
    Naj raje pomagam ljudem graditi kot kritizirati, kar so naredili v potu svojega obraza.
    Prosim pomagaj mi, da bom vztrajal v dobroti, razumevanju in strpnosti, čeprav bom trčil na težave.
    Naj ne škodujem in naj zapustim glasbo in lepoto ter mir in harmonijo, ko oddidem iz narave in od ljudi.
    Naj sveti tisoč sonc in naj pojejo ptice na drevesih vsem, ki so blage volje in dobrega srca.
    In ko se vrnem iz življenja k Tebi v Oče v naročje, naj se krog sklene in spirala razširi.
    Naj vlada onomatopoija vsega dobrega in lepega, kar nas napolnjuje z radostjo in upanjem.
    Bog nam pravi, da ne sodimo drugih, da ne bomo sojeni!
    Težko se je vzdržati in vztrajati; ampak kjer je volja je tudi Pot k Njemu.

    Kdo sem jaz, da bi sodil o drugih ljudeh in religijah? Jezus nam pravi, s kakršnim metrom boste sodili Vi drugim, s takšim metrom vam bo sojeno. Bog bo presodil in razsodil, ne mi ljudje, ki smo Bratje in Sestre iz enega Vira Življenja. Kar je namreč prav v Človekovih očeh ni nujno, da je prav tudi v Božjih Očeh. Zato je na mestu naša skromnost in ponižnost pred Vsemogočnim in Ljubečim Očetom. Janez

  3. hvala says:

    Včasih, ko dolgo časa molimo in prosimo za določeno milost, pa se nam zdi, da ni uslišanja, niti ne vemo, koliko skritih stvari, ki jih sedaj ne vidimo nam je Gospod dal, koliko nesreč nas je morda obvaroval, koliko greha nas je morda obvaroval, mogoče naše člane družine, mogoče katere druge ljudi itd….. Zato se vedno za vse čez dan in vsaki dan Gospodu zahvaljujmo, Ga slavimo in prosimo.

    Pridi Sveti Duh, Duh Tolažnik, razsvetli nas s Svojo Lučjo.

  4. Janez says:

    Martin način (Lk, 10, 40)
    Marta pa si je dala veliko opraviti s postrežbo. Rekla je Jezusu: »Gospod, ti ni mar, da me je sestra Marija pustila samo streči?. Reci ji naj mi pomaga.« Gospod ji odgovori: »Marta, Marta, mnogo stvari Te skrbi in vznemirja, a le eno je potrebno«.

    Martin način, to je način, kako nesebično služiti ljudem na svetu.
    Poskrbeti, da bodo vsak dan vsi njeni dobili, kar potrebujejo:
    da bo v službi delala in zaslužila za potrebe svoje družine,
    da bo lahko kupila vse, kar potrebuje zase in za svojo družino in svojce,
    da bo rada skuhala tisto, kar vsi njeni lačni radi jedo,
    da bo pohitela, da bo vse skuhano in nared za jed lačni družini ob pravem času,
    vešče poskrbela, da se nič na štedilniku ne prismodi in zažge,
    pazila, da je jed dovolj skuhana ali pečena ter začinjena, soljena in okusna.
    To je, ko na Martin način neumorno in z veseljem ter nesebično delaš in služiš drugim.

    Martin način, to je Ljubezen na tisoč načinov,
    pomeni postreči svojcem in drugim, pospraviti, splakniti, pobrisati prah,
    oprati, zlikati, zakrpati, očistiti stanovanje in okna,
    skrbeti za moža, otroke in svojce
    in zadnja leči in prva vstati, da vse vedno in takoj brez pritožb naredi in postori.
    To so opravki skrbne in dobre Marte, o katerih ne poročajo časopisi in televizija,
    ki ne obveščajo okolice in sveta;
    nujni so, da imajo njeni v družini vse skuhano in pospravljeno ter urejeno za dobro počutje.
    To je, ko na Martin način neumorno in z veseljem ter nesebično delaš in služiš drugim.

    Martin način, to je ljubezen, ki pozorno spremlja vsak gib, smehljaj, vprašanje, željo.
    Martin način je tudi tista ljubezen, ki potrpežljivo posluša, mirno vztraja , čuječe pazi z dobro voljo ter z napornim trudom in potrpežljivostjo, ter nikoli ne pokaže:
    da bi jo pograbila jeza zaradi preobremenjenosti,
    da ne bi izrekla komu osorne ali pikre besede,
    da ne bi kdaj in kaj potožila,
    da ne bi trmasto vztrajala pri svojem,
    da ne bi zahtevala pravice samo zase in prenehala z delom.
    Ne nasprotno, Martin način je v tem, da pomaga in druge osrečuje,
    da prihiti in neopazno vse tiho obrne v dobro in naredi tako, kakor je prav.
    Martin način je tudi tista tiha skrb, dobrota in ljubezen, ki je nihče ne vidi,
    ki smo je vsi navajeni in ki se nam zdi vsem običajna, normalna in samoumevna.
    To je, ko na Martin način neumorno in z veseljem ter nesebično delaš in služiš drugim.
    Nikoli pa ne smemo pozabiti na Boga, ki mu služimo tako, da molimo in ga slavimo tako,
    da ljubimo bližnje, jim pomagamo in jim nesebično služimo tako, kot nas je učil Jezus.

    Delno dopolnjeno Prihajam k Tebi, molitve in premišljevanja, kapucini 1995. Že objavljeno.

  5. Miro says:

    KMETICO, KI DOLGO ČASA NI MOGLA SPREJETI TRPLJENJA, JE NEKEGA POLETJA OBISKAL REZBAR IN JI PODARIL …

    Izhodiščna misel: Kako se roma v nebesa, je med številnimi svetniki zelo dobro vedela tudi sv. Roza Limanska (+ 1617). Dejala je, da razen križa ni nobene druge lestve, po kateri pridemo v nebesa, in se po tej poti tudi vzpenjala k Bogu.

    Poučen dogodek: Turist se je ustavil na neki gorski kmetiji. Ogledoval si je fotografije, ki so krasile stene. Vprašal je, kdo je na fotografijah. Kmetica je začela pripovedovati: »To je moj mož. Ponesrečil se je pri podiranju drevja. To sta moja fanta, ki sta padla v vojni. To pa je hčerka, ki je umrla za rakom. Veste, tu ne pomaga nobena človeška tolažba. Potrebna je tolažba od zgoraj. Ob prvi smrti sem še lahko žalovala, pozneje pa sem otopela. V začetku sem Bogu zelo zamerila, da mi je vzel družino. Prepirala sem se z njim kakor svetopisemski Job, toda tudi to ni pomagalo. Nisem več šla v cerkev. Nisem mogla. Nekega poletja pa me je obiskal rezbar. Podaril mi je tega Križanega, ki ga vidite na steni. V zimskih mesecih, ko ni bilo gostov in sem imela čas, sem sedela pred križem in razmišljala. Priznati sem morala, da je Kristus pretrpel več kakor jaz. Kaj je moje trpljenje v primeri z njegovim? Spet sem našla moč za življenje in ne samo za življenje, tudi za daritev. Pustila sem si vzeti, kar mi je Bog vzel.

    Zaključna misel: Sv. mati Terezija je dejala, da trpljenje samo ni nič; toda trpljenje, ki je deljeno s Kristusovim trpljenjem, je čudovit dar. Človekov najlepši dar je, da more biti deležen Kristusovega trpljenja. Da, to je dar in znamenje Kristusove ljubezni; kajti tako je njegov Oče dokazal, da ljubi svet – dal je svojega Sina, da je umrl za nas (navedeni odlomki so iz knjige Zarja rajske sreče, p. Anton Nadrah).

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!
    Sv. Favstina Kowalska, prosi za nas!

  6. hvala says:

    Včasih človek živi pošteno, prejema zakramente, je dober po srcu, ampak doživlja zelo hude stvari, ki se mu dogajajo, razne nesreče, potrtost in tako dalje. Ni napredka in ni., čeprav si tako močno želi, da bi bilo življenje urejeno, in v izobilju po Božji Besedi. Ne najde vzroka.
    Vse to in še marsikaj drugega je opisal Prince Derek v svoji knjigi BLAGOSLOV ALKI PREKLETSTVO, sami lahko izberete.

    V drugi Mojzesovi knjigi je opisano : “JAZ SEM GOSPOD, TVOJ BOG, KI SEM TE IZPELJAL IZ EGIPTOVSKE DEŽELE, IZ HIŠE SUŽNOSTI. NE IMEJ DRUGIH BOGOV POLEG MENE.! …….., KAJTI JAZ , GOSPOD , TVOJ BOG, SEM LJUBOSUMEN BOG, KI OBISKUJEM KRIVDO OČETOV NA SINOVIH, NA TRETJIH IN NA ČETRTIH, KI ME SOVRAŽIJO…..”

    Gospod kaznuje krivdo ljudi na njihovih prednikih tudi do četrtega rodu. Včasih gledamo ljudi, ki se resnićno trudijo, želijo in vlagajo v to , da bi zaživeli, pa ne gre. Potem pa doživijo še udarec od ljudi, zaničevanje, posmehovanje. Ampak je vzrok?
    Vzrok, je prekletstvo, ki se vleče iz roda v rod.
    Prince Derek v tej knjigi opisuje, kako to presekati, kako priti v normalno življenje, v življenje v izobilju, po Jezusovi Besedi.

    Osnovni vzrok prekletstev je, DA NE POSLUŠAMO BOŽJEGA GLASU IN GA NE UBOGAMO , KAR BI Z ENO BESEDO IMENOVALI NEPOSLUŠNOST. SVETO PISMO NAM DAJE POVSEM NEDVOUMNE ODGOVORE. NEPOSLUŠNOST, KI NAJBOLJ GOTOVO IN NEIZOGIBNO IZZOVE BOŽJE PREKLETSTVO , JE KRŠENJE PRVIH DVEH OD DESETIH ZAPOVEDI iz 2. Mojzesove knjige 20, 1-5

    BOŽJA SODBA KRŠENJA PRVIH DVEH ZAPOVEDI NOSI ZNAČILNO KARAKTERISTIKO PREKLETSTVA: PRENAŠA SE IZ GENERACIJE V GENERACIJO VSAJ DO ČETRTEGA RODU NJIHOVIH POTOMCEV.

    ČLOVEK S TAKIMI PREDNIKI JE DEDIČ PREKLETSTVA, KI GA LAHKO PRIMERJAMO S PLEVELOM V NJEGOVEM ŽIVLJENJU. TA PLEVEL GA VEŽE NA SATANSKE SILE ZUNAJ NJEGA SAMEGA IN IMA DVE VRSTI KORENIN :

    -MOČNO IN DOLGO GLAVNO KORENINO, KI SEGA NARAVNOST NAVZDOL, TER DRUGE ŠIBKEJŠE STRANSKE KORENINE, KI SE RAZTEZAJO V RAZLIČNE SMERI.

    GLAVNA KORENINA PREDSTAVLJA VPLIV PREDNIKOV, KI SO ČASTILI LAŽNE BOGOVE. STRANSKE KORENINE PA PREDSTAVLJAJO DRUGE VPLIVE , KATERIM JE BIL ČLOVEK IZPOSTAVLJEN V SVOJEM ŽIVLJENJU: RAZNE GREHE, KI JIH JE ZAGREŠIL….

    PREDEN LAHKO TAKŠEN ČLOVEK ZAŽIVI V RESNIČNI SVOBODI IN POLNOSTI NOVEGA STVARJENJA V KRISTUSU, MORA BITI PLEVEL IZPULJEN Z VSEMI KORENINAMI VRED.

    NAJPOMEMBNEJŠA JE GLAVNA KORENINA IN PRAV TO JE TUDI NAJTEŽE IZRUVATI, KER POVEZUJE ČLOVEKA Z MNOGIMI GENERACIJAMI , KI SO ČASTILE LAŽNE BOGOVE. SAMO NADNARAVNA BOŽJA MILOST IN MOČ LAHKO UČINKOVITO ODSTRANITA VSE TE KORENINE. GREHI, KI PRINAŠAJO TO GENERACIJSKO PREKLETSTVO, PA NISO SAMO OČITNE OBLIKE MALIKOVANJA. VKLJUČUJEJO TUDI DRUGI, ŠIRŠI KROG ČLOVEKOVIH DEJAVNOSTI, KI NISO NUJNO POVEZANE NITI Z MALIKOVANJEM NITI Z RELIGIJO. KER JE NJIHOVA PRAVA NARAVA PRIKRITA Z VARLJIVIM IZRAZOSLOVJEM, KI JIH TEMU USTREZNO IMENUJEMO OKULTIZEM (PO LATINSKO BESEDI, KI POMENI “SKRIT” ALI “PRIKRIT”). ITD……………….

    OBSTAJAJO DVE GLAVNI PODROČJI, KJER KRISTJANI POGOSTO GREŠIJO S SVOJIMI BESEDAMI. PRVO PODROČJE SO BESEDE, KI JIH KRISTJANI GOVORIJO MED SEBOJ, DRUGO PA SO BESEDE , KI JIH GOVORIJO BOGU-VEČINOMA V MOLITVI.
    NOVA ZAVEZA KRISTJANE ZELO JASNO OPOZARJA GLEDE TEGA, KAKO NAJ GOVORIJO O DRUGIH LJUDEH,-ŠE POSEBNO O SVOJIH SOVERNIKIH.
    KRISTJANI, KI SI DOVOLIJO OPRAVLJATI DRUGE LJUDI-POSEBNO SVOJE SOVERNIKE-SO DIREKTNO NEPOSLUŠNI BOŽJI BESEDI.
    POSLEDICA TEGA JE , DA ZAČNEJO DRSETI NAVZDOL PO SPOLZKI STRMINI.

    ŠE PREDEN SPOZNAJO, KAJ SE DOGAJA, ŽE ZDRSNEJO Z “ZEMELJSKEGA ” NA” DUŠEVNO” IN NATO Z “DUŠEVNEGA” NA “DEMONSKO”

    BESEDE, KI JIH TI LJUDJE GOVORIJO O DRUGIH, NAVADNO NE BI OZNAČILI KOT “PREKLETSTVA”, TODA NJIHOV UČINEK JE ENAK.
    V BISTVU SO KANALI, SKOZI KATERE DEMONSKE SILE DELUJEJO PROTI DRUGIM ČLANOM KRISTUSOVEGA TELESA. ŠE VEČ, PRIZADETI NISO LE POSAMEZNIKI. VERNIK, KI GREŠI S TAKŠNIM GOVORJENJEM, DEJANSKO OMADEŽUJE SEBE IN TISTI DEL KRISTUSOVEGA TELESA, S KATERIM JE POVEZAN. (Vse prepisano iz knjige Princa Dereka).

    Mislim, da bi vsi morali prebrati to knjigo, ki jo svetoval tudi G. Miro. Kašne stvari, oz razlage človek odkrije, ko se mu niti ne sanja o njih.
    Bog pravi v Svetem Pismo po preroku Ozeju: “Moje ljudstvo propada zaradi neznanja.

    Ko človek nima odkritja, razmišlja posvetno o zapuščini otrokom ali sorodnikom. Včasih razmišljamo , še to, pa to je potrebno preskrbeti, da bodo imeli za življenje. Kak se motimo, kakšno dediščino jim bomo zapustili na duhovnem področju.?
    Božje usmiljenje, ki si višje od nebes, vate zaupamo.

    • hvala says:

      Pripis!
      Zato pa vedno molimo in prosimo Svetega Duha, da nam pokaže izvor težav, za vsako delo in za vsako odločitev v življenju moramo prositi Svetega Duha za vodstvo in pomoč.
      NIKOLI IN NIKDAR NE ZAČETI DELATI ALI PA SE ODLOČATI BREZ SVETEGA DUHA!!!RES NIKOLI!.

      Pridi Sveti Duh , Duh Tolažnik, ki oživljaš naša življenja, vodi nas. !

  7. Miro says:

    OČETU JE ŠE POSEBEJ ŽAL, ČE SE IZGUBI KDO IZMED MALIH! KDO SO TI MALI?

    BOŽJA BESEDA: »Kaj se vam zdi? Če ima neki človek sto ovc in ena od njih zaide, ali ne bo pustil devetindevetdesetih v gorovju in šel iskat tisto, ki je zašla? In če se mu posreči, da jo najde, resnično, povem vam, se je veseli bolj kakor devetindevetdesetih, ki niso zašle. Tako tudi ni volja vašega Očeta, ki je v nebesih, da bi se pogubil kateri od teh malih« (Mt 18,12-14).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+18%2C12-14&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Kratka razlaga iz knjige Beseda da besedo, p. Franc Cerar: V današnjem času, ko se nam vsem vedno mudi, bi se težko našel pastir, ki bi pustil devetindevetdeset ovc ter šel iskat eno samo izgubljeno. Račun se mu ne bi iztekel. Sicer bi se pa tudi v času, ko je Jezus današnjo priliko pripovedoval, našel pastir, ki pri stotih ovcah niti opazil ne bi, da mu ena manjka. A ne gre za to.

    Jezus hoče reči, da je njegovemu Očetu vsakdo od nas pri srcu in da mu je vsakogar žal, če se od skupnosti oddalji. Še posebej mu je žal, če se izgubi kdo izmed malih.

    Kdo so ti mali? Gotovo otroci, a ne samo ti. So vsi, ki jih veliki svet potiska na obrobje. So manj nadarjeni, manj sposobni, manj komolčarski. So tisti, ki jih preganja občutek manjvrednosti, ki trpijo zaradi prevelike tankovestnosti, ki so počasni, pozabljivi, nerodni … Kdo ve, če ne veljajo v božjih očeh za male tudi tisti, ki jih imamo za nepopolne, grešne, predane raznim strastem in slabim nagnjenjem … Božje oko vidi drugače kot človeško, božje srce zmore več ljubezni kot človeško. Koliko takšnih ljudi smo mi že odpisali. Kdo nam jamči, da ni Bog nas devetindevetdesetih pustil na gorah in se odpravil za temi izgubljenimi?

    Slavimo Gospoda in se mu zahvaljujmo: Slava tebi, Jezus, Ti si Dobri pastir, Vrata ovcam, Odrešenik sveta … Hvala, ker nenehno iščeš tudi najbolj pozabljenega in izgubljenega med nami. Blagohotno nas opominjaš, da ni volja našega Očeta, ki je v nebesih, da bi se pogubil katerih od teh malih. Ponižno Te prosimo, pomagaj nam, da bomo z molitvijo in deli usmiljenja spolnjevali presveto Božjo voljo. Amen.

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

  8. Janez says:

    DIES SOLIS NATALIS ALI BOŽIČNI IN NOVOLETNI ČAS BO KMALU SPET PRIŠEL MED NAS
    Božični in novoletni čas bo kmalu spet prišel med nas,
    prinesel spokojni mir in radost odrešenja v našo vas.
    Ko se zvečer tiho prižigajo praznične luči,
    lepe misli potujejo med iskrenimi ljudi,
    in obiščejo znance, dobre prijatelje in druge dobre ljudi.
    Vsem nam je namenjeno veliko dobrih želja,
    naj Božič blagoslov in božjo milost v hiše prinese,
    Novo leto pa obilo zdravja in sreče med vse nas raztrese.

    Kadar namreč za zimski solsticij vstaja sonce,
    prebuja se nov daljši dan,
    ko nekdo te iskreno z vsem srcem ljubi,
    oddidejo od tebe temne misli daleč stran,
    z dobroto odgovoriš in odpiraš drugim svojo toplo dlan.

    In ko človek išče radost, srečo, mir srca,
    je samo ljubezen, ki lahko umiri, osreči ga.
    O, daj Gospod, ljubezni in strpnosti polno mi srce,
    glej, zaman je drugo vse, kar me občasno pač teži,
    prihaja odrešujoča milost Odrešenika našega sveta.

    Rad bi ponesel, zaželel svetlobo in dobroto ljudem,
    kjer sta naklonjena Božja milost in blagoslov vsem stvarem,
    kakor jutranja rosa, ki je ob soncu več ni,
    kakor vrt pomladni, ki v soncu toplem na novo oživi,
    ko se človek spreminja, ko ljubezen v njem zaživi,
    ko temni mrak postaja svetlo sonce, ko se v njem veselje in upanje spet prebudi.

    Želim na kraju le ljubezni, miru, zadovoljstva, zdravja, sreče
    Novo leto v koš naj vam nameče!
    Naj Božič dom tvoj razsvetli,
    a z Novim letom vse dobro naj v tvoji družini vzcveti,
    ljubezen, zdravje, mir, srečo, zadovoljstvo in sploh vse,
    kar tvoje si želi srce!

    Janez AKA Dichter Hansi

  9. Janez says:

    ADESTE FIDELES LETI TRIUMPHANTES
    Prebele zimske so noči, ko mir je, kjer svet je kakor iz belega bleščečega srebra.
    Zasveti zvezda sem ter tja, kot bi pobožne vse pastirje vodila v Betlehem, k rojstvu Jezusa.
    Rositi svet okrog ne jenja se z gostim prahom zlatega demanta,
    in kakor v sanjah do srca se vera brez katedrale kvišku vzpenja, vsa tiha in vsa čudežna.
    Naj spremlja te v ta zimski čas luči prečudoviti kras.
    Naj ti zasveti na božični jelki štirikrat, vseh dragih poleg sebe spomniš se takrat.
    V decembru štiri sveče na božičnem drevescu vžgeš, če se na novoletni koledar ozreš.
    Darila tam nekje že čakajo, prepoln koš želja, ko voščijo ti bližnji iz srca.
    Zdajci v veselo petje se uglasimo, zdajci pred Gospodom pokleknimo.
    Adventni praznik, čudoviti kras, oj, blaženi božični čas.

    Adventni čas je, ko svet skóz šipo gledaš ti, se hladen in mrakoben zdi.
    Na mizi drobnih lučic je svetleči kras, po tem spoznaš adventni čas.
    Saj napove ti koledar, v decembru štirih svečic čar.
    Glej smrečje, jabolka, orehe fine, ob tem zvenijo v družini petje in flavte, harfe, violine.
    Saj tiste štiri prav posebne sveče, v srcu ti prižgejo lučke sreče in se utrnejo v zvezdah želje koprneče.
    Ko angeli z neba se oglasijo, ko jim glasovi svetlo zazvenijo in z neba večere zimske z zvezdami pozlatijo.
    Ko končno zunaj belo zasneži, veseli se najlepših prihodnjih leta dni.
    Teh dni gre tek, do tebe, do mene, do vas, do nas, v decembrski adventni in božični čas.
    Razmišljanje ob soju sveč, iz mnogih src premnogo sreč.
    Če mogel angelov si zven zaznati, tedaj je dete Jezus že pred vrati.
    Prišel je k nam in prinesel blagoslov rojenega Odrešenika, kot že tolkokrati.

    Janez AKA Dichter Hansi

    Želim vam lepe Adventne ter Božične praznike in Božji Mir v duši. Veselimo se in radujmo, Gospod prihaja k nam.

  10. Miro says:

    KAKO JE Z BOŽJIM DELOM? ČE BRATE UTRUJAMO PREKO MERE …

    V karseda ponižni in preprosti molitvi se priporočimo Svetemu Duhu,
    da bi dojeli, kaj nam želi sporočiti izrek sv. Antona Puščavnika.

    Nekdo je v puščavi lovil divje živali. Zagledal je aba Antona, kako se
    kratkočasi z brati, in se je nad tem zgražal. Starec ga je hotel prepričati,
    da se pač mora tu in tam spustiti na raven bratov, zato mu je rekel:
    »Položi puščico na lok in ga napni!« Storil je tako. Potem mu je rekel:
    »Še napni!« In je napel. Ponovno mu je rekel: »Napni!« Tedaj mu je
    lovec odvrnil: »Če napnem lok preko mere, bo lok počil.« Starec mu je
    rekel: »Tako je tudi z Božjim delom. Če brate utrujamo preko mere,
    hitro odpovedo. Treba se je tu in tam spustiti k njim.« Ko je lovec to
    slišal, mu je postalo žal, nato pa je odšel z velikim pridom, ki ga je prejel
    od starca. Bratje pa so se utrjeni v veri vrnili vsak v svoj kraj.
    (Iz zbirke Izreki svetih starcev, št. 13)

    Pridi, pridi Sveti Duh!

  11. Janez says:

    Idejno izhodišče teme: pokojni dr. Alojzij Šuštar nadškof in metropolit: Dei voluntatem facere (Božjo voljo spolnjevati)

    “ČE ME LJUBITE, BOSTE SPOLNJEVALI MOJE ZAPOVEDI”
    Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: 15 »Če me ljubite, boste spolnjevali moje zapovedi; 16 jaz pa bom prosil Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, da bo ostal pri vas vekomaj: 17 Duha resnice, ki ga svet ne more prejeti, ker ga ne vidi in ne pozna. Vi ga poznate, ker ostaja pri vas in bo v vas. 18 Ne bom vas zapústil sirot, prišel bom k vam. 19 Še malo in svet me ne bo več videl, vi pa me boste videli, ker jaz živim in živeli boste tudi vi. 20 Tisti dan boste spoznali, da sem jaz v Očetu in vi v meni in jaz v vas. 21 Kdor ima moje zapovedi in se jih drži, ta me ljubi; kdor pa me ljubi, tega bo ljubil moj Oče, in tudi jaz ga bom ljubil in se mu razodél.«

    Kdor sledi Jezusu, se uči ljubiti Očeta nad vse, celo nad svoje življenje. Jezus se skrajno resno izrazi, da je svoje življenje na tem svetu (npr. uspeh, slavo, moč, privilegije) treba celo ’sovražiti’, kar pomeni v danem kontekstu ’manj ljubiti kot’, oz. zaničevati v primerjavi z večnim življenjem. Saj, kdor hoče svoje življenje na tem svetu rešiti, ga bo izgubil. Tako ali drugače, prej ali slej, bomo življenje na tem svetu enkrat s smrtjo na zemlji izgubili. Ali ni veliko bolje za nas, iz vidika večnosti, če ga častno izgubimo, ko ga zavestno darujemo iz ljubezni do nekoga, kakor, če se ga v strahu zase do zadnjega obupno oklepamo in ostanemo pri tem sami kot neko zrno, ki noče umreti? V ljubezni do Očeta naj verujemo Njegovemu dobremu načrtu za dober izid naše življenjske poti, ki pa se ne konča s smrtjo, ampak pri Njem v večnosti, ker smo vendar ustvarjeni Zanj. Povabljeni smo, da trdno zaupamo Očetovemu načrtu, saj je v tem ravno naša ljubezen do Njega, da neomajno verujemo, da je njegov načrt v vsem dober, da celo najhujše stvari v našem življenju obrača na dobro vsem. In da se naučimo spolnjevati Božjo Voljo oziroma vse Božje zakone in pravila ter da ne mislimo na človeški način, ampak na Božji način.

    Vprašajmo se:”Ali je za zveličanje zadosti, če le verujemo, kar je Bog razodel, ne da bi krščansko vero tudi živeli in iz vere proizvajali dobra dela?” Odgovor se glasi: “Za zveličanje ni zadosti, če le verujemo, kar je Bog razodel, ampak smo dolžni tudi spolnjevati vse, kar nam Bog zapoveduje.” Isto nam govori Jezus v gornjem evangeljskem odlomku, ki je del njegovega poslovilnega govora apostolom pri zadnji večerji, torej njegova oporoka. Morda smo bili pozorni, da kar dvakrat poudarja: “Če me ljubite, boste spolnjevali moje zapovedi” in “Kdor ima moje zapovedi in jih spolnjuje, me ljubi”. Po domače bi rekli: ljubezen do Boga je treba pokazati z dejanji. Tudi starši se ne zadovoljijo s tem, da jim otroci z besedami ponavljajo: “Rad te imam!” Če ne upoštevajo njihovih želja in ukazov, njihova ljubezen nima nobene življenjske vrednosti. Preskusni kamen naše ljubezni do Boga, kar je dejansko naša vera, je uresničevanje Jezusove največje zapovedi. V njej je povzet dekalog ali deset Božjih zapovedi, ki urejajo človekov odnos do Boga, Stvarnika in Očeta, in do soljudi, ki so zaradi skupnega Očeta naši pravi bratje in sestre. V obe smeri ima ta “največja zapoved” enako težo. Pobožen ljudomrznež, ki grdo ravna z ljudmi je tako od Boga bolj oddaljen, čeprav prakticira vero in moli, kot pa tisti, ki zna ustvarjati prisrčne medčloveške odnose, čeprav Boga z jezikom ne priznava; vendar vsebinsko živi po Božjih postavah, ker ljubi bližnjega. Pomembno se je odpreti delovanju Svetega Duha in pustiti Bogu, da pride k nam in ostane pri nas in v nas ter nas navdihuje, uči in vodi. Jezus obljublja apostolom in vsem svojim učencem Duha resnice. To je tista oživljajoča moč, ki v nas, če mu ne postavljamo ovir, rodi sadove krščanskega življenja, življenja po Božjih zapovedih. Apostol Pavel v svojem pismu Galačanom našteva za življenje silno dragocene “sadove Svetega Duha: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blagost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladovanje”. Roditi te sadove pomeni “imeti Jezusove zapovedi in jih spolnjevati” ali z drugimi besedami – ljubiti Boga. Naše krščanstvo se mora “učlovečiti”. To zahtevo je po pozornem branju evangelija spoznala in v odlokih drugega vatikanskega cerkvenega zbora izrazila Cerkev na pragu tretjega krščanskega tisočletja. Pastoralna konstitucija o Cerkvi v sedanjem svetu se začenja z razglasom: “Veselje in upanje, žalost in tesnoba današnjih ljudi, posebno ubogih in vseh kakorkoli trpečih, je hkrati tudi veselje in upanje, žalost in tesnoba Kristusovih učencev.” Za sprejem odrešenja je potrebna aktivna in dejavna vera v Boga. Vsaka vera v Jezusa ni odrešenjska (vera, ki temelji le na Jezusovih naukih in čudežnih dejanjih, vera zaradi koristi vernikov (6,14-15)). Odrešenjska vera je žrtvovanjska, razumska in bivanjsko sprejetje sporočila in osebe Jezusa do stopnje, ki spremeni človekove misli in dela v skladu z evangeljskim sporočilom, ter vodi v življenje in delovanje Božjih otrok. Pomembno je, da premislimo dejstvo, da samo vera še ni garant za naše odrešenje. Ta človeka šele odpira Jezusu, ki je izvor odrešenja in večnega življenja. In vera ki proizvaja dobra dela in zagotavlja, ljubezen, odpuščanje, dobroto, strpnost, usmiljenje, pomoč brezdomcem in ubogim, približa človeka jetusu, saj je tudi naš Odrešenik tako delal in učil druge, ko je bil na zemlji. In najvišja od vseh pa je zapoved ljubezni, je učil Jezus. Ta, ki spolnjuje Božje zapovedi, prejme resnico in luč, dokler ni v resnici poveličan in ve vse. Spoznanje resnice in odgovore na svoja največja vprašanja pa kristjani od Boga prejmemo, če smo poslušni Božjim zapovedim. Poslušnosti Bogu in ponižnosti pa se učimo vse življenje. Ni večjega zgleda poslušnosti, kot je Odrešenikov. O njem je Pavel dejal: »Čeprav je bil Božji Sin in pravi Človek, se je iz tega, kar je pretrpel, naučil poslušnosti, dosegel popolnost in postal vsem, ki so mu poslušni učenci, izvir večnega odrešenja.« Odrešenik je s popolnim življenjem, s spoštovanjem svojega svetega poslanstva nazorno udejanil in ponazoril pristno Božjo ljubezen in nam dal zgled. Nikoli ni bil ošaben, žaljiv, materialističen. Nikoli ni bil nadut zaradi ponosa. Nikoli ni bil nezvest. Vselej je bil ponižen. Vselej je pomagal in bil dober do ubogih, ponižanih in bolnih, saj je zaradi njih prišel na svet. »Zdravnika potrebujejo bolni«, je rekel Jezus. Naj bo naše prvo spreobrnjenje kot dobrih ljudi in dobrih kristjanov v tem, da si prizadevamo za vedno globljo ljubezen do Boga. Ljubezen do Boga nas vodi k temu, da bolj poslušamo njegovo besedo in živimo tako, kot nas On uči, da je prav glede na Božje zapovedi in postave. Tudi Jezus je moral spolnjevati Božjo Voljo na križu. Postavimo na temelj ljubezni naš odnos do bližnjih in dajajmo naprej drugim vse zastonj, saj smo tudi mi vse zastonj od Boga prejeli. Kolikokrat vidimo predvsem napake pri drugih, ki so jih drugi naredili, svojih napak pa ne vidimo. Zaradi teh napak druge ljudi kritiziramo, preziramo, jim obračamo hrbet, jim damo vedeti, da nimajo kaj iskati v naši bližini, v naši skupnosti, celo v cerkvi. S takim odnosom ne bomo nikomur pomagali, da se poboljša oziroma pride k Jezusu. In to tudi ni odnos, v katerem bi posnemali Jezusovo ravnanje. Zato se spreobrnimo v tem, da ne bomo ošabni, da nikogar ne bomo prezirali in poniževali, ampak bomo imeli do vsakega, spoštljiv odnos in bili dobri in usmiljeni. Marsikdo se ob krivici, ki jo je doživel, zakrkne in človeku, ki ga je prizadel, težko odpusti. V nebesih pa ne bo prostora za zamero. Dokler ne bomo zmogli odpustiti, bomo čakali pred nebeškimi vrati. Tudi Jezus nam naroča: »Odpustite in vam bo odpuščeno; s kakršno mero merite s tako se vam bo odmerilo; ves tisti dolg sem ti odpustil ali nisi tudi ti dolžan usmiliti se svojega brata; odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom…« Naj bo naše spreobrnjenje nadalje tudi v tem, da se učimo odpuščati in biti usmiljeni. Naj bo naše spreobrnjenje v tem, da nehamo skrbeti samo zase in postanemo živi udje oziroma mladike na trti Kristusovega telesa. Če bomo vsi delali tako, kot je ravnal Jezus, bomo zlahka postali živo občestvo in dajali boljši zgled in prispevali k boljšemu svetu. Biti kristjan ni samo hoditi k maši in moliti, ampak v vsakdanjem življenju, v medsebojnih odnosih, v življenju kraja in župnije, dati sebe v službo Bogu in bližnjemu in vedno ravnati tako, kot bi na našem mestu ravnal Jezus. Vero preliti v konkretna dobra dejanja in Ljubiti, kar je Božja Volja. Zato moramo poznati Kristusov Evangelij in ga vedno znova prebirati in premišljevati ob njem. Zato naj bo naše spreobrnjenje tudi v tem, da pogosto prebiramo Jezusov Evangelij in svoja ravnanja usklajujemo z Jezusovim ravnanjem in živimo tako kot je živel Odrešenik na zemlji. In začnimo takoj zdaj pri sebi, ne pri drugih. Veliko dela nas čaka za lastno preobrazbo in to, da bomo uresničevali našo Hojo za Kristusom.

    Vir: Razni izvlečki za premislek iz religioznih knjig in gradiv ter tjudi prispevkov raznih avtorjev na medmrežju. Že objavljeno.

    Npr. avtorji Thomas S. Monson, dr. Alojzij Šuštar, Thomas Merton, Tomaž Kempčan, sveti Frančišek, papež Frančišek et altri.

  12. Miro says:

    V ČEM JE ČUDEŽ NENEHNEGA PRENAVLJANJA CERKVE?

    Priporočimo se Svetemu Duhu in se z Njegovo pomočjo poglobimo v naslednje misli Frančiška Van Thuana o Cerkvi (iz knjige Pot upanja):

    – V zadnjih dva tisoč letih so Cerkev izdajali apostoli, papeži, kardinali, škofje, duhovniki, redovniki in laiki – včasih v majhnih stvareh, včasih s čudnim »samouničevanjem«, kakor je dejal papež Pavel VI. Kljub temu se je Cerkev po vsakem takšnem prelomu prenovila in postala še bolj sveža, sijoča in močna; in sicer zato, ker Cerkev nadaljuje življenje skrivnosti trpljenja in vstajenja.

    – »Kdor vas posluša, mene posluša; in kdor vas zaničuje, mene zaničuje; kdor pa mene zaničuje, zaničuje tistega, ki me je poslal« (Lk 10,16). Za vse življenje naj se ti vtisne v srce nasvet: spoštuj osebe, ki predstavljajo Cerkev, delijo njene zakramente, in učiteljstvo. Za vse to te bo Bog blagoslovil.

    – Izpoveduješ Cerkev, ker jo je edino ustanovil Jezus Kristus, in trpiš, kadar vidiš nepopolnosti na človeškem obrazu Cerkve. Toda ti sam nosiš del odgovornosti za te nepopolnosti. Prizadevati si moraš, da bi jih izkoreninil in omogočil, da bi se v Cerkvi spolnjevala Gospodova volja.

    -Preden kritiziraš Cerkev kot »nepomembno«, beri papeške okrožnice in druge dokumente. Presenečen boš ugotovil, da so vsak problem temeljito obravnavali. Videl boš, da so njihovi prenovitveni programi zelo »koreniti« in da je duh krščanstva, ki zajema iz Svetega pisma, Božje milosti in izročila, zares izjemno napreden. Kakor je povedal Pij XII.: Če bi uresničili le majhen del papeškega nauka, bi bila Cerkev in svet zagotovo preoblikovana.

    – Obstaja več vrst kristjanov: so kristjani, ki se poslužujejo Cerkve, kristjani zgolj po imenu, opurtunistični kristjani in končno »honorarni« kristjani, ki iščejo družbeni status; toda Gospod sprejema samo tiste, ki so »stoodstotni« kristjani, tiste, ki ga brezpogojno sprejmejo in so »vse zapustili in šli za njim« (Lk 5, 11).

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkve, ki obsega vesoljni svet, zaupamo vate!

    • hvala says:

      Duhovnike in ostale je potrebno spoštovati, ker so Gospodovi namestniki na zemlji. On jih je izvolil. Vsi smo Cerkev, Glava pa je Kristus.
      Sestra Favstina Kovalska je v svojem dnevniku lepo opisovala , pravi takole:”Bog včasih pošlje žarek svetlobe v globino duše za njeno ponižnost in vero. Včasih spovednik pove kaj, česar sploh ni nameraval povedati, in se tega celo sam ne zaveda. SPOVEDANEC NAJ VERUJE, DA SO TO BESEDE SAMEGA GOSPODA, ČEPRAV MORAMO VEROVATI, DA V SPOVEDNICI VSAKA BESEDA PRIHAJA OD BOGA. ”

      POKORŠČINA-Favstina pravi: NEPOKOREN KRISTJAN NE BO NIČ DOSEGEL, ČEPRAV BI GA SPOVEDAL SAM GOSPOD JEZUS. Tudi najbolj izkušen spovednik takšnemu človeku ne more pomagati. Nepokorna oseba se izpostavlja velikim nevarnostim, ne napreduje v popolnosti in se v duhovnem življenju ne znajde. Bog zelo bogato obdaruje dušo s svojimi milostmi, vendar samo pokorno dušo.

      V devetdnevnici Rožnega venca Božjega usmiljenja je Gospod naročil Favstini Kowalski: ” DRUGI DAN : “Danes mi pripelji vse duhovnike, redovnike in redovnice. Potopi jih v moje neskončno usmiljenje. Dali so mi moč, da sem prenesel bridko trpljenje. PO NJIH SE BODO IZLILE REKE MOJEGA USMILJENJA NA VSE ČLOVEŠTVO. (Prepis iz Dnevnika Favstine Kowalske).

      Božje Usmiljenje , neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva vate zaupamo.

    • Janez says:

      LJUBITI KRISTUSOVO CERKEV, KI JE NAŠA CERKEV
      1) LJUBITI SVETO KATOLIŠKO CERKEV
      Kdor hoče Cerkev razumeti in v njej prejemati milosti Kristusovega odrešenja, mora Cerkev najprej vzljubiti. S to mislijo lahko strnemo bistveno sporočilo vse prebrane literature. Lepota Cerkve nam velikokrat ni razvidna, ker se zadržujemo le pri njenih zunanjih in največkrat še to le ob obrobnih vidikih, v globine, kjer se vidik Cerkve kot skupnosti ljudi steka s skrivnostjo Božje navzočnosti, ljubezni in milosti, pa nam ne uspe prodreti. V stoletju poplave informacij tako tudi naš odnos do Cerkve velikokrat ne uspe preseči površinskosti. Misli ljudi, ki so svoje življenje posvetili Cerkvi in jo ljubijo takšno kot je, so mi odprle nove globine skrivnosti Cerkve. Ljubimo Cerkev in ji kot duhvnikiin verniki pomagajmo vsak po svojih močeh, da se bodo zadeve izboljšale, saj je Kristus temelj naše Cerkve. Cerkev pa se mora postopno reformirati ali Ecclesia Semper Reformanda, da bo še bolj zavzeto z Božjo Pomočjo izpričevala Jezusove Nauke in se približala ljudem ter jim služila.

      2) CERKEV JE “BITI S KRISTUSOM”
      Veselje, da smo našli Kristusa, oziroma, da nas je po Cerkvi on sam poiskal, je vir krščanskega življenja. Dolga pot medsebojnega iskanja človeka in Boga, ki je vse tja od prekinitve odnosa s strani prvih staršev, zaznamovala zgodovino človeštva, se je v našem Gospodu Jezusu Kristusu dovršila. Oče je resnično nosil v svojem srcu ne le ljubljenega Sina, ampak tudi Cerkev, njegovo nevesto. Ko je Oče v Kristusu ustvaril svet, čeprav ga mu ni bilo treba, je Cerkev določil za končni cilj vsemu stvarstvu. Kako smela je ta trditev, še zlasti v času, ko se svet otepa te svoje dokončne dopolnitve in Cerkvi odreka pravico do bivanja. Pa vendar je možen le en zadovoljiv odgovor: Le po Cerkvi se stvarstvo lahko vrne v objem Stvarnika. Stvarstvo nam s temeljno medsebojno pripadnostjo vidnega in nevidnega, zemlje in nebes, kot predpodoba tolmači skrivnost Cerkve. Resničnost je veliko lepša, kot smo jo sposobni dojeti zgolj s svojimi čuti in razumom. Odprtost čudenju nad skrivnostjo mora ostati, če hočemo razumeti sebe, svet in Cerkev. Človek je skrivnost, ker ga je Bog ustvaril po svoji podobi. Kako lepo, a hkrati obvezujoče je dejstvo, da je človek edina stvar na zemlji, ki jo je Gospod hotel zaradi nje same; vse je naravnano na človeka. V Božji previdnosti se čudovito razpletajo načrti Stvarnika, ki pa ostaja vedno z nami in vse stvari vodi k cilju, ponovni združitvi z njim. Božja previdnost je največji izraz ljubezni. Cerkev je moč razumeti le znotraj drame greha, kajti Gospod zbira svojo Cerkev kot odgovor na kaos, ki ga je povzročil greh. Ena in ista Cerkev živi v Bogu že od stvarjenja naprej in zagotavlja milost odrešenja vsem. Zavest Božjega ljudstva se je tako po Gospodovem navdihovanju rodila že v zgodovini Izraela in se skozi romanje med preganjanji sveta in tolažbami Boga kot trajno veljavna stvarnost ohranjala vse do trenutka, ko je Jezus Kristus dovršil starozavezno izvolitev. Starozavezni čas tako ostaja dragocen čas Cerkve, ki je v dolgotrajni pripravi čakala na rojstvo. Kristus je edini vir in cilj Cerkve in prav v skrivnostih njegovega življenja tudi Cerkev zajema svoje življenje. V Kristusovi osebi je razodet celoten Božji odrešenjski načrt. Živel je za nas, postal je naš vzor in storil je, da bi mi lahko živeli v njem. Cerkev je kraj, kjer vse to nadaljuje do konca sveta.

      3) ZAKAJ RAVNO TAKŠNA CERKEV
      Cerkev je občestvo ljudi z Bogom po ljubezni, ki ne mine. Bistvo obstoja Cerkve je skrivnost svetosti, popolne združitve z Bogom, in vsa Cerkev je naravnana na svetost Kristusovih udov. To velja tudi za tolikokrat kritizirano hierarhično ureditev Cerkve, ki je vsa naravnana na notranje življenje udov v ljubezni in milosti Jezusa Kristusa. Cerkev je namreč najprej naša mati, ki nas po Besedi in zakramentih rojeva in vzgaja in skrbi, da iz njenih prsi prejemamo čist in pristen nauk. Vsa Cerkev, vse občestvo ima vlogo matere, ko sprejema in oblikuje svoje otroke. V Cerkvi sta mati in otrok eno. Kristusovo življenje v nas prehaja v nevidno materinstvo vseh za vsakogar in vsakogar za vse. Hierarhičnost cerkvene institucije pa razodeva še en vidik – petrinski. Kristus sam izbira služabnike in jih pošilja, da v njegovem imenu vršijo službo edinosti. Institucija je okostje, ki omogoča življenje, gibanje in rast telesu Cerkve, katere bistvo vedno ostaja skrivnostno nedosegljivo človeškim kategorijam. Cerkev je celota in le kot takšno jo lahko tudi razumemo. V moči Svetega Duha, ki dejanjsko vodi Cerkev, se tako po avtoriteti cerkvenih služb svetu razodeva Sveta Trojica. Vsa vidna podoba Cerkve služi nadnaravnemu poslanstvu, še posebej pa to velja za institucije božjepravnega izvora (zakramenti (služba), Sveto pismo, izročilo in cerkveno pravo). Avtoriteta vedno ostaja služenje in pospeševalec rasti, njen temelj pa je Kristusova pokorščina Očetovi volji. Jezus Kristus je edina in najvišja avtoriteta v Cerkvi. On sam je prepustil oblikovanje svoje Cerkve Svetemu Duhu nam pa zapustil jasna naročila;
      – naj se ljubimo med seboj kot nas je ljubil on in se na ta način izkažemo za njegove učence
      – naj z evharistijo in ostalimi zakramenti nadaljujemo njegovo delo
      – nekatere je posebej izbral za pastirje in jim zaupal svojo čredo
      – naj v Božji besedi iščemo Očeta, Sveti Duh pa bo Besedo ohranjal
      – naj njegovo izročilo ostane živo, naj se posreduje vsem rodovom
      Vse to je Gospodova volja in le s celostnim življenjem po njej se kristjani lahko v polnosti združujemo z njim.

      4) POSLANSTVO CERKVE
      Cerkev je sklicevanje vseh ljudi k odrešenju in v njej nam Sveti Duh daje spoznati Kristusa, Očetovo Besedo. Prav po delovanju Duha se Cerkev oblikuje kot občestvo vere, upanja in ljubezni. V Cerkvi Sveti Duh uresničuje Božje kreposti, ki jih vliva v duše vernih, da bi bili ti lahko deležni lepote življenja Trojice. Z vero človek v celoti podredi svoj razum in svojo voljo Bogu. Kako lepa je ta podaritev, ki prinaša Boga samega v naše življenje. Sveti Duh je tisti, ki nam daje da verujemo in da v veri živimo v gotovosti, ki nima primerjave. Cerkev nam podarja vero in ker si nihče ne more sam dati vere, je tudi življenje iz vere možno le v občestvu vernih. Sveti Duh v nas pa nas vabi tudi k molitvi, ki je prijateljski odnos z Gospodom. Molitev je izraz hrepenenja in razlagalka upanja. Kdor moli, hrepeni po Božjem kraljestvu in po večnem življenju kot svoji dokončni sreči. Upanje je resnični izvir veselja v Cerkvi, saj vemo, da vse prejemamo od njega, ki nas ljubi čez vse. Ljubezen pa je najglobje življenje Cerkve. Obstoj in delovanje Cerkve ima smisel in cilj v graditvi prijateljstva z Bogom in med ljudmi. Milost, prostovoljna Božja podaritev, je vez med nami in njim, vendar pa moramo tudi sami ljubiti, da se lahko razvije pravo prijateljstvo. A vendar je ljubezen najprej od Boga podarjeno počelo Cerkve. Cerkev se mora bolj približati spet ljudem in zagptavljati zakramentizacije tudi evangelizacije s ciljem, da bomo imeli dovolj duhovnikov, dovolj vernikov, več dobrih ljudi in več dobrih kristjanov, ki bodo izpričevali Evangelij svetu ter predvsem da bomi spolnjevali Božjo Voljo, ki je Ljubezen in Usmiljenje.

      5) VEČNA DOMOVINA
      Vemo, da smo na romanju proti domovini in Cerkev je trdna obljuba Nebeške domovine. Ker je najprej nebeška stvarnost, iz nebes osnovana v čas, je prav upanje na nebesa toliko trdnejši temelj vsega našega delovanja. Romarska obleka Cerkve, institucionalni red Cerkve, spada k podobi tega sveta, ki preide, v občestvu svetnikov bomo z Bogom združeni drugače. Že danes pa uživamo neomajno vez ljubezni med nebeščani in nami, saj ima v Cerkvi najmanjše dejanje, storjeno iz ljubezni, odmev v korist vseh. Cerkev šele bo dovršena, do takrat pa ostajamo sezonski delavci na zemlji, ki se v potu svojega obraza prečiščujejo za srečanje Ženinom. Pridi, Gospod Jezus!

      Že objavljeno. Lastni dodatki in povzetki iz medmrežja fejstbog.

      VSEMOGOČNI BOG
      Vsemogočni, večni, pravični in usmiljeni Bog,
      daj nam ubogim, da bomo zaradi tebe delali,
      kar vemo, da hočeš,
      in vedno hoteli, kar je tebi všeč;
      da bomo notranje očiščeni,
      notranje razsvetljeni
      in vžgani z ognjem Svetega Duha,
      mogli hoditi po stopinjah tvojega ljubljenega Sina,
      našega Gospoda Jezusa Kristusa
      in le po tvoji milosti priti k tebi, Najvišji;
      ti, ki v popolni Trojici nedeljivo Eden
      živiš in kraljuješ v slavi,
      vsemogočni Bog,
      na vse veke vekov. Amen.

    • Janez says:

      Ludwig Schneider: Kje prebiva Bog? (nekoliko popravljeno in dopolnjeno!)
      Želim si, da me Bog ne samo včasih obišče kot gosta, ampak da v meni trajno prebiva. A me vodi in navdihuje ko ga prosim in molim k Njemu. To zveni za kakšne agnostike kot otroška in naivna molitev. Tako mislim in verujem, da je prav. To je moj Credo. Mene pa ne motijo bodice agnostikov, ker vem da vse premorem v Njem, ki mi daje Moč. Kaj ni bil včasih Bog prisoten v jeruzalemskem templju in stanuje danes v mogočnih katedralah? Kralj Salomon je rekel pri posvetitvi templja: »Toda mar more res Bog prebivati na zemlji? Glej, nebo in nebes nebesa te ne morejo obseči, koliko manj ta hiša, ki sem jo sezidal!« (1 Kr 8,27).Boga ne moremo zapreti v nobeno katedralo, najsi bo še tako bleščeča. Bog je omniprezenten in Ljubeč do vseh ljudi enako. On je Stvarnik vsega kar obstaja in je zato Deus Creator.

      Vsa nebes nebesa ne morejo dojeti Boga, kaj šele ljudje. Bog je za nas ljudi dimenzija, ki ji ni mogoče priti do dna. Ki je tudi poustvarjeni fizikalni Cernski prapok ne more razvozlati. Stalno odkrivamo nove sončne sisteme, katerih neskončnosti si ne moremo predstavljati. Če je že vesolje v svoji celoti za nas preobsežno, da bi ga raziskali, koliko bolj je potem Bog kot njegov Stvarnik. Takoj ko bi Boga lahko doumeli, ne bi bil več Bog, ampak le neka človeška predstava ali zamišljena hipoteza, ki smo si jo domislili, ki jo lahko nekdo spreminja glede na versko pripadnost in določbe koncilov ali pa jo v obliki kipa postavi v kot. Bog ni religiozni priročnik! On je ki je izven vseh naših pojmov in predstav. Tako daleč in tako blizu nas in v nas je. Zaslutimo ga v smotrni naravi in v Dobroti ter Odrešenju vseh Ljudi na Zemlji. Bog je Ljubezen.

      Kadar prisluhnem religijam in njihovim primitivnim ali filozofskim razlagam, podvomim v kompetentni človeški razum, da bi zmogel Boga razumeti. Kdo pa sem jaz da bi to sodil in razumel, kar je Božje? Deus scire nemo potest nisi Deum docente! Naš krščanski Bog je Troedini Bog Očeta, Sina Jezusa in Svetega Duha, ki poživlja in navdihuje. On je navdihnil svetopisemske pisatelje in nam dal Biblijo, da jo beremo, kaj nam pripoveduje.

      V knjigi Izaije 57,15 piše: »Kajti tako govori Visoki in Vzvišeni Gospod, ki večno prebiva in je njegovo ime sveto: Na višavi in v svetišču prebivam, sem pa hkrati pri potrtem in ponižnem v duhu, da poživljam duha ponižnim, da poživljam srce potrtim.«Potrt in ponižen duh je torej skrivnost Božjega prebivališča. Tako kot je Bog izbral v svoji suverenosti osovražen judovski narod, tako si je izbral za prebivališče ne bahače, ampak potrte in uboge ljudi v Palestini in tudi ljudi izmed vseh drugih narodov. V Matejevem evangeliju 21,42-44 Jezus pravi: »Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal temeljni kamen. In kdor bo padel na ta kamen, se bo razbil; in na kogar pade ta kamen, ga bo zmečkal.«To bi iz hebrejskega čistopisa prebrali tako: kdor se preda Bogu, bo njegov čkveški ponos razbit, da bo lahko Bog v njem prebival. Kdor pa ostaja ponosen, bo ta kamen padel nanj in ga zmečkal ter ga za vedno uničil. »… Vsa zemlja je polna njegovega veličastva«, »saj je vse to naredila moja roka, tako je vse nastalo, govori Gospod. Gledam pa na tistega, ki je ponižen, ki je potrt v duhu« (Iz 6,3; 66,2).In Bog živi v njem. V ponosnih in samozadostnih ter mogočnih in bogatih ljudeh pa Bog ne živi, najsi še tako verujoče govorijo in pobožno delajo. Bog hoče človeško ponižnost in skromnost, saj je tako živel Jezus naš Odrešenik. In tako naj živimo tudi mi ljudje, če smo Jezusovi Učenci. Naše poslanstvo na zemlji je , da spolnjujemo Božjo Voljo in da smo Bogu Očetu kot Njegovi Otroci na Zemlji v Slavo in v Veselje. Spolnjevanje Božje Volje je Ljubezen, ki je najvišja zapoved Odrešenika Jezusa. Vsi pa smo romarji na Poti h Kristusu.

      Ludwig Schneider: Und wo wohnt Herr, unser Gott?

    • Janez says:

      S kakršnim metrom merite in sodite druge, s takšnim vam bode odmerjeno in sojeno. Bog bo sodil ne človek, ki ne misli po Božje ampak po Človeško in je zato težko pravičen. Veselimo pa se vsakega, ki pride h Kristusu in vsakega, ki se je izgubil in vrnil nazaj k Očetu.
      Per meter ad aliquem modum in tantis et aliorum iudice metiri posse quod non fuerit iudicatus. Adducet Deus in judicium non videtur, qui non a Deo, sed ab homine, et ergo difficile est iustus. Expectamus ad invicem quis venit ad Christum: et quis est, qui pereunt, et rediit ad Patrem.

      Pax et bonum. Janez

  13. Janez says:

    Človek Bog Te želi objeti
    Človek Bog te želi objeti —da bi ti podaril upanje, ti pokazal resnico in obnovil tvojo vero. Ko iščemo usmiljenje, želimo iti z Jezusom na pot odkrivanja samih sebe. Želimo prejeti milost odpuščanja grehov in želimo pripraviti svoje srce na ta dar. Upamo, da odkrijemo, koliko ljubezni, vere in upanja nosimo v sebi; koliko prostora v svojem življenju namenjamo Bogu in koliko ga ohranjamo samo zase; koliko smo odprti za svoje bližnje in koliko živimo dejanja usmiljenja, ki nas jih uči Jezus.Gospod, prosimo te, podari nam milost, da spoznamo svoje srce. Naj nas tvoj Duh napolni z razumevanjem skrivnosti našega življenja, da bomo pripravljeni na srečanje s tvojo milostjo, ki nas prenavlja.

    Kdor je prežet z ljubeznijo, je tudi poln upanja in vere. Zaupa življenju, zaupa Bogu in ljudem. Ve, da bo njegovo življenje uspelo. Ima tudi zaupanje v ljudi. Trdno stoji na realnih tleh. Tudi razočaranja ga ne morejo iztiriti. V svoji minljivi ljubezni hrepenimo po polni ljubezni, na katero se lahko zanesemo, ki nikoli ne mine, ki vse prenese. In ob tem le slutimo, da je končno to samo Božja ljubezen, ki vsem človeškim ljubeznim podarja to trdnost. Naše življenje na tem romanju ne more biti brez skušnjav, ne napredek brez preizkušenj. Nihče namreč sebe ne spozna, če ni skušan, tudi ne more prejeti plačila rešitve, če ni zmagal, zmagati pa ne more, če se ni bojeval; boriti se pa more samo, če ima v življenju nasprotnike in preizkušnje
    (Molitev sv. Avguštin).

  14. Janez says:

    Konflikt lahko nudi staršem in najstnikom nove priložnosti za boljše odnose v družini

    Ne morete pričakovati, da bo vaš najstnik spoštoval vas ali vaša pravila, če mu vi ne izkazujete iskreno vsega spoštovanja in ljubezni ter zaupanja kot starš in vzgojitelj. Pomembno je, da spoštujete nenavadno razmišljanje najstnika, tudi če se ne strinjate z njim, saj šele odrašča in pridobiva razne izkušnje. Njegovo stališče je morda kratkoročno,egocentrično ali pa samo napačno,vendar se bo on zanj boril, kolikor jemogoče. Vaš odziv na njegov pogled mora biti spoštljiv in ne nasprotujoč, razumeti morate drugačno mišljenje, saj otrok odrašča in še ni formirana osebnost in dela tudi napake. Čeprav se njegova situacija ne sklada zvašimi pravili in je to pomembna stvar, ki je povezana z moralo ali z značajem, je prav, da rečete: »Razumem te, vendar se s tabo ne strinjam, zato ne bova šla potej poti. Poskusiva se še naprej pogovarjati o tem, da bom bolje razumel zakaj se tako počutiš.«Sprememba pride iz odnosa. Če medkonfliktom nenapnemo ušes, je zelo težko,če ne celo nemogoče, da bi se zgodila pozitivna sprememba. Bolj kot vse drugo, se trudim,da so linije v komunikaciji vedno odprte in da odnosi ostanejo neokrnjeni.Če gre za manjšo stvar,kjer se lahko vdam brez kompromisa, to tudi storim zato,da najstniki vedo, da jih poslušam. Ne želim,da bi mladi mislili, da jih neprestano podcenjujem ali pada imam gluha ušesaza njihov način razmišljanja. Oni morajo vedeti, da razumem njihove skrbi, da me skrbi za otroka, da mu hočem vse dobro, kajti če tega ni, nas bodo preslepili in prenehali govoriti ali pa bodo poskusili druge taktike,kot naprimer besnenje in izražanje jeze skozi odklonilno in trmato uporniško obnašanje, s čimer nič ne dosežemo.
    Konflikt lahko predstavlja čudovito priložnost za utrjevanje vaših vrednot in prepričanj na strpen in razumevajoč način. Vse stvari, o katerih ste doslej poučevali svojega otroka, so sedaj v središču, saj morate svoje vrednote vključevati v življenjske situacije. Morda se z njimi ne bo strinjal, lahko pa je to nek začetek. Ve da ima dom in starše, kamor se lahko vedno obrne in po pomoč. V,e da ga starši ljubijo. Konflikt vam lahko da možnost, da bolje spoznate svojega otroka in premislite kako zgraditi odnos v odraščanju otroka. Včasih so se otroci skozi konflikt pripravljeni bolj odpreti in izraziti samega sebe. Bodite pozorni, da skozi konflikt ne zaprete vseh vrat, dovolite jim, da povedo,kako se počutijo in kaj mislijo ter zakaj. Mogoče bodo povedali stvari, ki jih v resnici ne mislijo ali pa vas bodo šokirali, vendar ne pojdite v protinapad. Vedno bodite razumevajoči in pozitivni do svojega otroka. Vsi smo že izrekli besede, za katere siželimo, da jih ne bi.

    Najstniki to storijo pogosteje, ker se še niso naučili nadzorovati svojih čustev.Zato poskušajte razumeti pomen, ki se skriva za besedami in bodite prizanesljivi do besed, kiso bile dejansko izrečene, morda prehitro in nepremišljeno v afektu. Konflikt vam lahko kot staršem pokaže, kje se motite. To, da priznate svojo napako in poveste svojemu otroku, da ste spremenili svoje mišljenje zaradi tega, kar je povedal, lahko zelo veliko pripomore k poglabljanju in iskrenosti odnosa ter medsebojnemu zaupanju. Videli bodo, da jih cenite kot samostojneposameznike. Če se motite, to tudi priznajte.Če veste, da imate prav, pa se ne predajte zavoljo miru, ampak ljubeče vztrajajte in dajte tihi zgled. Zapomnite si, da se vse pozitivne stvari, ki jih lahkoprinese konflikt, uničijo,če se prikrade nespoštovanje iz katerekoli strani. Zato ne sme priti do kričanja,žaljivk in loputanja z vrati. Takoj, ko se to zgodi, morate pogovor prekiniti, dokler se čustva ne umirijo. Znanje glede ravnanja s konflikti, ki ga dobi od vas, bo potreboval skozivseživljenje. Svet odraslih bo od njega zahteval, da razreši stvari in konflikte z drugimi, zato mu morate dati podlago in tisto ogrodje, ki ga bo potreboval. Pokažite mu pot k pozitivnim odzivom na konflikt, saj bo tudi on nekega dne imel otroke.

    Predvsem pa molite in prosite Njega, da se stvari umirijo. Ohranjajte dober, zdrav odnos in naj bodo možnosti pogovora vedno odprte, tako boste rešili vsak konflikt, ki nastane v vaši družini. Pravilno odzivanje se začne z vero. Morate verjeti, da je Bog dovolj velik in Milosten ter dober, da»njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu«.

    Izvlečki iz prispevka na medmrežju Heartlight, Teksas, Mark Gregston, nastanitveni program za najstnike v stiski.

  15. Miro says:

    POTREBNA KORENITA SPREMEMBA SRCA – SPREOBRNITI SE K MIRU!

    BOŽJA BESDEDA:
    Mladika požene iz Jesejeve korenike,
    poganjek obrodi iz njegove korenine.
    Na njem bo počival Gospodov duh:
    duh modrosti in razumnosti,
    duh svéta in moči,
    duh spoznanja in strahu Gospodovega.
    Navdihoval ga bo s strahom Gospodovim,
    da ne bo sodil po videzu svojih oči,
    ne odločal po sluhu svojih ušes.
    Pravično bo sodil siromake,
    pošteno bo branil stiskane v deželi.
    Udarjal bo deželo s šibo svojih ust,
    z dihom svojih ustnic bo pokončeval krivičnika.
    Pravičnost bo pas njegovih ledij,
    zvestoba bo pas njegovih kolkov.

    Kraljestvo miru
    Volk bo prebival z jagnjetom
    in panter bo ležal s kozličem.
    Teliček in levič se bosta skupaj redila,
    majhen deček ju bo poganjal.
    Krava in medvedka se bosta skupaj pasli,
    njuni mladiči bodo skupaj ležali
    in lev bo jedel slamo kakor govedo.
    Dojenček se bo igral nad gadjo luknjo
    in odstavljeni bo iztezal svojo roko
    v modrasjo odprtino.
    Ne bodo škodovali ne uničevali
    na vsej moji sveti gori,
    kajti dežela bo polna Gospodovega spoznanja,
    kakor vode pokrivajo morsko globino.

    Izgnanci se bodo vrnili
    Tisti dan bo Jesejeva korenina stala kot znamenje
    za ljudstva, njo bodo iskali narodi in njeno bivališče
    bo slavno (Izaija 11,1-10; Biblija.net, Sveto pismo na
    internetu).

    Odlomek iz razmišljanja p. Raniera Cantalamesse: Popoln, tako notranji kot zunanji mir, je »eshatološki«, končni cilj: nastopil bo šele, ko bodo nastopila »nova nebesa in nova zemlja, v katerih biva pravičnost« (2 Pt 3,13). Medtem pa je resnični recept za mir vsebovan v besedi, ki jo beremo v današnjem evangeliju: »Spreobrnite se. Obrodite vendar sad, vreden spreobrnjenja!«

    Več o tem glej na: https://www.kapucini.si/poslanstvo/cantalamessa

    Slavimo Gospoda in se mu zahvaljujmo: Slava tebi, Jezus, Ti si neizmerno veličastvo Božjega miru, svetosti in usmiljenja. Hvala za odrešujočo Božjo besedo, ker nas spodbuja in vodi h korenitemu spreobrnjenju srca. Jezus, pomagaj nam, da bomo v svojem srcu odkrili tisti resnični mir, ki ga ta svet ne more dati, to je mir, ki obstaja edino v najtesnejši povezanosti s Tvojim usmiljenim Srcem.

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

  16. Janez says:

    NAŠ GOSPOD JEZUS JE LJUBEZEN. VABI NAS, DA PRIDEMO K NJEMU
    Oče noče naših muk in trpi z vsakim otrokom, ki zaide. Ponuja nam svojega Sina, da po Njem pridemo k Njemu. Jezus Kristus se iz Očetovega naročja izliva v svet. Kot reka nam prinaša tisto vodo, katere je Izvir prepoln – vodo življenja. Sam je Studenčnica, ker je eno s Studencem. Za nas se izliva, zaradi naše žeje, kajti Oče ve, da brez vode ne moremo na pot.

    Kako gotova in varna je pot, če sledimo Reki žive vode. Ob njej ni mogoče zaiti. Vodi nas, krepča, hladi in vzpodbuja, saj z njo okušamo to, po čemer hrepenimo. Res je pot proti toku težka; navkreber gre in marsikakšna ovira je na njej. Kako vabljive so ravnice, ki se nam ponujajo na desni in levi, koliko lažje je hoditi po njih. Nikar, sestra! Ne odstopaj, brat! Ne skrbi za rane, ki ti jih zadajajo ostri kamni, tu je On, da ti jih izpere in ohladi; ne boj se naporov, On ti bo dal moči. In ko gledam strugo, se ustrašim njenih strmih bregov in neravnega dna. Da, sveta katoliška Cerkev je tudi takšna, kljub napakam in pomanjkljivosti, ker je Kristusova Cerkev, ki širi Božjo Besedo in Jezusov Evangelij. A le po njej se lahko izliva Jezus Kristus; nam daje življenje in ohranja z Bogom Očetom v bivanju vse Stvarstvo. Bog Oče tako hoče. Zgradili smo umetne prekope in kanale, po svoje preusmerili tok Reke; vse zato, da bi nam bilo lažje. On pa se še vedno izliva! Pijemo ga vsak ob svoji strugi in se slepimo, da je “naša” Voda najbolj bistra in osvežujoča. Njegova Reka pa tiho teče dalje.Tebi in meni v življenje. O, da ne bi nikdar pustili bratov, ki umirajo od žeje, samih v njihovi bolečini. Mi vemo za Reko, v kateri je dovolj vode za vse,da se odžejamo in ne bm nikoli žejni. Kakor so naju nekoč starši pripeljali na breg in rekli: “Poglej, to je Jezus Kristus!”, tako delajva tudi midva, dragi prijatelj. In ko bova srečala blodečega v puščavi, mu ponudiva največ kar imava: Jezusa Kristusa – vodo življenja in Odrešenika Sveta. In vedeli bomo, da smo na Pravi Poti vsi, ko bomo ustvarili z Božjo Pomočjo Boljši Svet z več Ljubezni z več dobrimi vernimi kristjani in dobrimi ljudmi! Jezus nas vabi, da pridemo k Njemu, On je naš Odrešenik, ki ima Besede Večnega Življenja. Spolnjevanje Božje Volje je Ljubite se med seboj! Janez

  17. Miro says:

    JEZUS TUDI DANES Z USMILJENJEM GLEDA NA MNOŽICE, KI NIMAJO PASTIRJA IN NAS VSE KLIČE K MOLITVI!

    BOŽJA BESEDA: Jezus je obhodil vsa mesta in vasi. Učil je po njihovih shodnicah in oznanjal evangelij kraljestva. Ozdravljal je vsako bolezen in vsako slabost. Ko je zagledal množice, so se mu zasmilile, ker so bile izmučene in razkropljene kakor ovce, ki nimajo pastirja. Tedaj je rekel svojim učencem: »Žetev je obilna, delavcev pa malo. Prosíte torej Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev« (Mt 9,35-38).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+9%2C35-38%3B+10%2C1.6-8&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Jezus uči, oznanja in ozdravlja. V svojem srcu čuti ljudi, ki so razkropljeni kot ovce brez pastirja. Očeta prosi za oznanjevalce, da jim bodo spregovorili o njegovi milosti in ljubezni. Jezus me kliče, da bi začutil ljudi in jim spregovoril o rešitvi, ki jo prinaša. Gospod, pomagaj mi, da bom rastel v pozornosti in sočutju do ljudi, predvsem do vseh tistih, ki trpijo in si želijo rešitve (iz knjige Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

  18. Janez says:

    Molitev za Božjo pomoč, ker Bog lahko neomejeno deluje v nas
    Ta molitev je predvsem Vera v Boga in prošnja Bogu za Njegovo pomoč in usmiljenje. Spoznati pa moramo obenem tudi Božjo Voljo in ne Omejevati Boga tako, da v nas neomejeno deluje tako, da bo lahko delal čudeže v našem življenju.
    Molitev umiri in spodbudi človekovo nemirno in žalostno srce ter ga odpre Bogu. V molitvi zaslutimo in začutimo Dobrega Boga, tako, da se pripravimo in naravnamo Nanj, na Njegov pogled, na Njegovo Pomoč in delovanje. V molitvi zaznamo Njegov obraz in Njegov pogled in se presvetlimo v topli sončni svetlobi njegove milosti, ko izhlapijo vse naše skrbi in negativne energije iz mene, ker On deluje preko mene, ker je Vsemogočen in večji kot vsi problemi. Tako na meni odseva Milostna Božja Dobrota, to je tisto, kar gledam in kar vidim v sebi, čeprav vsega ne razumem s svojo človeško pametjo. Bog počasi skozi mojo molitev in prošnje pronica v moje telo, dušo in duha ter gre čedalje globlje v mene. Jaz se kot Človek manjšam, On pa zavzema vedno večje mesto v mojem življenju in me blagoslavlja ter začne delovati. V moje srce vsak dan vedno bolj vstopa Odrešenik in izstopajo moje skrbi in problemi, ki me pestijo in zaradi česar trpim. Verjeti moramo da: »On je vsemogočen in je večji kot vsi naši problemi ». On najprej ozdravi vse tisto, kar je v nas potrebno ozdravljenja: skrbi, bojazni, probleme z zdravjem, težave v zakonskih odnosih, težave z otroci, finančne probleme zaradi dolgov, skrbi zaradi brezposelnosti, nezaceljene stare rane, zdavnaj zakopane boleče spomine in drugo. On mi na mojo prošnjo Milostno prinese mir v Duši in me potolaži brez Besed. Odstrani tisto, kar je v meni nepotrebno in odvečno, vse tisto, kar me blokira in zapira pred odnosi z Ljudmi in zavira Bogu Svetemu Duhu, da bi vstopil v naša življenja in deloval v nas brez omejitev ter deloval v nas. Tako bi z vstopom Boga v nas obenem postajali vedno bolj odprti za Boga in za druge ljudi oziroma za bližnjega in bi bili pripravljeni na srečanje z Bogom. V našem srcu pa bi bilo tudi vedno več miru, zadovoljstva, radosti in upanja ter Njegove Milosti. Miru in upanja tudi za tiste, ki ga nimajo več, za vse tiste, ki so se začeli izgubljati v brezizhodnih situacijah, ki se vrtijo v krogu brez izhoda in so nemirni in potrti in iščejo pomoč in tolažbo. Gospod v moje srce po molitvi in prošnji za pomoč polaga ljubezen in usmiljenje do mene in drugih trpečih, žalostnih ubogih: »Pridite in jaz vas bom poživil«. Daje mi moč, vztrajnost in iznajdljivost, da lahko poiščem poti do samega sebe, do bližnjega ter do Boga, ki mi želi pomagati, ko sem ga k sebi povabil in ko ga ne omejujem na noben način.

    Molitev pa je lahko tudi dar bližnjemu človeku, ki rabi našo molitev in pomoč. Ko vidim nekoga v stiski, ga v duhu lahko prinesem pred Boga. Tako kot so to fizično storili možje v evangeliju: »Prav tedaj so možje prinesli na postelji človeka, ki je bil hrom. Skušali so ga prinesti noter in položiti predenj. Ker pa zaradi množice niso našli poti, kjer bi ga nesli noter, so se z njim povzpeli na streho in ga skoz opeko spustili s posteljo vred ravno pred Jezusa« (Lk 5, 18-19). Po molitvi dobivam tudi novo moč, da odpuščam drugim in ko gojim zamere zaradi žalitev ter krivic drugih. Ko trpim, ko sem ranjen, ko me je nekdo ali neka situacija prizadela, takrat po molitvi v moje srce vstopi Bog s svojim odpuščanjem in On odpušča v meni, jaz pa odpuščam sebi in drugim. In to je začetek moje spreobrnitve ter začetek ozdravljenja od stisk, zamer in trpljenja.

    Ko se prepustimo Njegovi volji, nas On postavi na točno tisto mesto v svojem stvarstvu, ki nam je najbolj prav in kjer lahko najbolj ljubimo in pomagamo drugim. Vsak v svojem položaju, stanju, glede na svoje moči ter zmožnosti in na način, na katerega Stvarnikova podoba v njem lahko najlepše odseva ter ga obsije z Dobroto in Pomaga z Usmiljenjem. Ne glede na to, kakšna je naša situacija, ko vanjo povabimo Boga brez vseh Omejitev, On vstopi s svežimi silami Ljubezni in Dobrote, prinese v nas Novo Upanje in pozitivno deluje v nas in nam pomaga tudi zato, ker smo ga povabili, se na Gospodov prihod in vstop v nas ustrezno pripravili in ga po Njegovi Milosti tudi dočakali. Dopustimo Bogu, da v nas neomejeno deluje tako, da bo delal čudeže v našem življenju, saj je Bog veliko večji kot vsi problemi, ki nas pestijo. In kdor ima vero v Boga, bo deležen čudežev.

    Vir: Izpiski Morris Cerullo Ne omejuj Boga, razni članki Aleteia na medmrežju, druga verska literatura in lastni prispevek misli.

    In hanc opinionem praecipue orationis est Dei et oratio ad Deum pro eo adjuvari et misericordiae. Et non esse simul, nec voluntatem Dei et limit Deus infinitus est nobis in opera, et mirabilia in animabus nostris, opus possint. Deus Creator sed tibi Homo semper misericors.

  19. Janez says:

    Oscar Romero:PRIHODNOST, KI NI NAŠA
    Vsake toliko časa pomaga, če stopimo korak nazaj in se razgledamo naokoli.
    Kraljestvo ne presega le naše moči, presega celo naš pogled.
    Za časa našega življenja lahko dosežemo
    le en majhen delček od vsega veličastnega dela Boga.
    Nič, kar naredimo, ni končano, kar z drugimi besedami pomeni,
    da nas Kraljestvo vedno presega.
    Nobena izjava ne pove vsega, kar bi lahko povedala.
    Nobena molitev popolnoma ne izrazi naše vere.
    Nobena spoved ne prinese popolnosti.
    Noben pastoralni obisk ne prinese celovitosti.
    Noben program povsem ne izpolni poslanstva Cerkve.
    Noben postavljen cilj ne vključuje vsega.
    In zato smo tu.
    Posejemo seme, da bo nekega dne rastlo, zalivamo že posejana semena,
    vedoč, da vsebujejo obljubo prihodnosti.
    Postavljamo temelje, ki potrebujejo nadaljnji razvoj.
    Priskrbimo kvas, ki proizvede učinek, daleč nad našimi zmožnostmi.
    Ne moremo narediti vsega, in v tem zavedanju tiči naša osvoboditev.
    Omogoča nam, da naredimo nekaj, in to naredimo zelo dobro.
    Ne bo popolno, ampak je začetek, korak na poti,
    priložnost, da vstopi Božja milost in naredi ostalo.
    Morda nikoli ne bomo videli končnega rezultata,
    ampak v tem je razlika med glavnim gradbenikom in delavcem.
    Mi smo delavci ne glavni gradbeniki, ministri ali mesije.
    Smo preroki prihodnosti, ki ni naša.

    Prayer Reflection Archbishop Oscar Romero: A FUTURE NOT OUR OWN (Operando). Že objavljeno.

    V tej lepi molitvi nam vsem nadškof Oscar Romero pove to, nagovarja nas, da res moramo od daleč pogledati nase in na vse okoli mene, da drugače vidimo na Svet in Ljudi s tem pogledom, ki je “Božji in ne Človeški”. Ne sodim nikogar, ne postavljam sebe nikamor, se ne prerivam v ospredje v prve vrste, sem brez predsodkov takšnih ali drugačnih, ki so sad človeškega pogleda na svet in njegove zaznave in presoje in sledim Jezusovemu Evangeliju Ponižnosti in Dobrote. Z Ljubeznijo Večnosti kot Veren in Duhoven Človek gledam in vidim več, dlje, v perspektivo, ki je in ostaja naša medsebojna ljubezen, edinost, strpnost in Dobrota, kar je najpomembneje za izvajanje Božje Volje. Vsi ljudje, ki smo Otroci enega Boga smo eno med seboj kot bratje in sestre, če imamo ta sok ljubezni in Dobrote v sebi, ki se pretaka v naših srcih in s čimer dejavno in z zgledom svet spreminjamo od znotraj navzven in pričujemo, da smo dobri Ljudje in Dobri Kristjani. Pa naj delamo kar hočemo, povsod bo naš dotik iskrene Ljubezni in Dobrote ostal, če izvira od Znotraj, ko ga napajajo studenci Božje Ljubezni in je v nas Božji Duh in Njegova Milost. Morda bi lahko raje rekli, da je to takrat, ko sami čutimo prisotnost in delovanje Božje Resnice, Dobrote in Lepote, kar je odsev Božje ljubezni,Božjega Kraljestva med nami vsemi na Zemlji. Hvala Gospod za to spoznanje, ki je zame zelo dragoceno in ga lahko delim naprej drugim ljudem v upanju, da jim bo odprlo Srce in Duhovne Oči tako, da bodo drugače videli Svet in Ljudi manj na Človeški način in bolj na Božji Način. Kjer je Ljubezen, tam je Bog. Preberimo in premislimo to čudovito sporočilo Oscarja Romera.

  20. Miro says:

    ZAKAJ NAM JE DANA EVHARISTIJA?

    Evharistični kruh je kruh,
    ki nas dela podobne Jezusu,
    da bi vsi postali
    en sam, isti kruh,
    eno samo, isto telo.
    (Louis Evely)

    Kristus, ki sedi na Očetovi desnici,
    neprestano deluje v svetu,
    zato da bi ljudi tesneje združil s seboj,
    in sicer tako, da jim daje v hrano
    svoje lastno telo in svojo lastno kri,
    in jih napravlja deležne
    svojega poveličanega življenja.
    (Dogmatična konstitucija o Cerkvi).

    Evharistija nam je dana zato,
    da bi postali istega telesa
    in iste krvi s Kristusom.
    (Ciril Jeruzalemski)

    Povzeto iz knjige Kruh, ki daje življenje,
    misli o evharistiji, zbral Wilhelm Mühs

  21. Janez says:

    IZGUBLJENEMU SINU – Luka 15,11-32 (Und Gott unser Herr sagte: »Komm zurück mein geliebter Sohn zu mir!«)
    Odšel si moj sin od doma, nekam daleč od mene v tujino, med tuje ljudi.
    Hotel si se naužiti življenja v širnem tujem svetu, si rekel in ga spoznati tudi z drugih plati.
    Na svojo dušo in moje nauke o Pravičnem življenju in Dobroti se nisi oziral in
    zato se je tam morala zgoditi zate lekcija, kot se je morala zgoditi zaradi nepravičnega življenja.
    Ves moj denar in delež od dediščine si zapravil z veseljačenjem in hotnicami,
    vse zabave z glasbo in gostijami si si privoščil, vse znance in druge si pogostil.
    Ko Ti je zmanjkalo denarja pa si ostal sam, saj so vsi odšli in si ostal sam brez vsega.
    Pridobil si si izkušnje in ostal si praznih rok in sam, osamljen kljub množici ljudi.
    Poiskal si si delo in pasel koze in svinje za posestnika na njegovih pašnikih in
    imel si malo zaslužka in hrane ter si bil pogosto lačen in osamljen.
    Zahrepenel si po Mojem Domu, kjer se imel vsega Dovolj.
    Sčasoma si začel premišljevati, kaj si storil, ko si odšel v svet od Ljubečega Očeta.

    Poglobil se se vase in uvidel, da zunaj Domače Očetove Hiše ni tako kot Doma.
    Rekel se:«Vrnil se bom k Očetu v Očetovo Hišo, se pokesal in Očeta prosil za odpuščanje.
    Sedaj vidim, kaj vse sem doma imel, pa nisem cenil, imel rad in spoštoval,
    ko sem imel vsega dovolj in sem imel tudi v izobilju Očetovo Neskončno Ljubezen«.
    Tvoj Oče je Tvoja Ljubezen,ki Ti daje vse , Tvoja Duša in Tvoje Življenje.
    Oče gre in hodi od doma in me pričakuje, da se Vrnem k Njemu Domov z Neskončno Milostjo.
    Išče me z Odprtimi Očmi in razširjenimi Rokami ter Odprtim Srcem, še vedno Upa da pridem.
    Ljubi me, čeprav sem se izgubil in sem grešil! Vem, da me ima še vedno Rad!

    Vrnil se bom nazaj k Očetu sklenem, Domov k Njemu, v svoj Notranji Mir, kjer je Njegova Ljubezen.
    Skesan sem, poln žalosti in molitve za Spoved in Odpuščanje in Resnično Obžalujem Vse. Iskreno Obljubim, da ko se bom Vrnil Nazaj k Očetu, da se bom Poboljšal in vse Popravil, kar sem pogrešil. Veliko krivic sem naredil drugim ljudem in mnogo dobrih del opustil za druge. Ljudje smo različni, take nas je Ustvaril Bog. Bog nam ljudem dostikrat govori v različnih jezikih in vsi smo Božji Otroci, ki nas Oče neskončni Ljubi. Vse, brez izjem. In kdo sem jaz, ki bi sodil, kar je Oče naredil v svoji Dobroti za Vse Nas Ljudi?!

    Tedaj tega v sebi nisem le površno rekel: Oče, Odpusti Prosim, Zmotil sem se«,
    ampak sem iskreno rekel in obžaloval moje Grehe.
    Vzel sem si dovolj Časa in se v samoti Odkrito in Neprizanesljivo pomenil Sam s Seboj!.
    Vrnil sem se nazaj Domov k Očetu, ves Ponižen in Skesan in ga prosil na kolenih za Odpuščanje.
    Moj Ljubljeni Oče me je Dvignil s tal in rekel: »Vrnil si se Domov k Meni Moj Ljubljeni Sin. Vse sem Ti Odpustil. Zakaj bil si mrtev, pa si spet Oživel, bil si izgubljen, pa si spet najden«.
    In v Očetovem Domu je vladalo Veliko veselje nad izgubljenim Sinom, ki se je Vrnil nazaj k Očetu.
    In v Sebi sem trdno sklenil:«Nikoli več te ne zapustim Moj Ljubljeni Oče,
    za vedno bom ostal pri Tebi. In Moje Srce bo spet Mirno in Polno Tvoje Ljubezni«.

    Dopolnjena Molitev Prihajam k Tebi, Molitve in premišljevanja, kapucini, 1995. Že objavljeno. Janez

    Bog nas ljubi in ns ne bo nikdar zapustil. Kvečjemu človek zapusti Pot ki vodi h Kristusu. Bog nas vedno čaka na obalah Večnosti, da se vrnemo k Njemu nazaj v Objem. Prosimo ga za odpuščanje, pokesajmo se in iskreno vse obžalujmo ter popravimo kar lahko. Bog je Ljubezen. Bog je vedno pozitiven in odpušča in sprejema nazaj grešnike, ki se pokesajo.

  22. Miro says:

    GOSPOD, DAJ MI MOČI, DA TEM BOM PROSIL ZA JASEN POGLED SRCA, REŠI ME NOTRANJE TEME!

    BOŽJA BESEDA: Ko je Jezus odhajal od tam, sta šla za njim dva slepa in vpila: »Usmili se naju, Davidov sin!« Ko je stopil v hišo, sta slepa prišla k njemu. Jezus jima je rekel: »Ali verujeta, da morem to storiti?« »Da, Gospod,« sta mu dejala. Tedaj se je dotaknil njunih oči in rekel: »Zgôdi se vama po vajini veri!« In oči so se jima odprle. Jezus jima je nato ostro zabičal: »Glejta, da nihče ne izve!« Ko pa sta odšla, sta ga razglašala po vsej tisti deželi (Mt 9,27-31).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+9%2C27-31&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Slepca kričita Jezusu, naj se ju usmili. Ko izpovesta vero vanj, ju ozdravi. Ljudje imajo veliko vrst slepote, pa jih ne vidijo, ali pa se bojijo prositi Jezusa za ozdravljenje. Ali poznam svoje slepote? Prosim Jezusa, naj me obda z ljubeznijo in razsvetli mojo notranjost? Gospod, daj mi moči, da te bom prosil za jasen pogled srca, reši me notranje teme, brezčutnosti in egoizma (iz knjige Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Slavimo Gospoda in se mu zahvaljujmo: Slava tebi, Jezus, Ti si naš Odrešenik, Mesija, Maziljeni, Dobri pastir … Tvoj milostni dotik in Tvoje besede ponazarjajo Tvojo božansko moč in oblast. Hvala za vse, kar v vsakem trenutku delaš za naše odrešenje. Slava tebi, Jezus, zdaj in vekomaj. Amen.

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizčrpni vir čudežev, zaupamo vate!

  23. Janez says:

    MOLITEV ZA NOVO EVANGELIZACIJO- (dopolnjeno Janez)
    Bog, večni in vsemogočni Oče !
    Hvala ti za ta dan, ki gre počasi h koncu,zakaj k večeru se dan nagiba.
    Hvala ti za vse, kar si mi dal in kar sem in kar imam, da darujem drugim.
    Hvala ti za ta dan, za vse milosti in preizkušnje ter nauke, ki si mi jih dal.
    Hvala tudi za vse, kar se mi je danes dobrega zgodilo,
    za vse izzive, probleme in težave, s katerimi sem se lahko soočil
    in tudi za vse, kar sem danes s tvojo milostjo lahko dobrega naredil in dosegel za druge, ne le zase.
    Ko pomagam drugim pomagam sebi in egoizem ter egocentrizem kar izpuhtita.
    Ne ukvarjam se več s seboj, ampak predvsem skušam služiti in pomagati drugim.
    Hvala za vse ljudi, ki sem jih danes srečal in jih skušal osrečiti.
    Izročam ti ves svoj dan dragi moj Oče, svojo utrujenost, bolehnost, frustracije, krivice, razočaranja in veselje.
    izročam ti ves trud, da bi svojim bratom in sestram v Kristusu nesebično in koristno pomagal.
    Gospod pomagaj mi prosim, da opravim pri Sebi skrben pregled Življenja in naredim načrt za svojo duhovno prenovo. Marsikaj nisem prav naredil, grešil sem in opustil sem marsikaj dobrega za druge.
    Prosim Te daj mi uvid v vse dobro in slabo, kar sem storil in vodi me po Poti Evangelija k Tebi.
    Ne daj mi prosim, da zaidem takrat, ko Te bom iskal, ampak pomagaj mi, da bom šel po pravi Poti.
    Gospod Ti nas vsega učiš, čeprav mnogi, ki vedo ne govorijo in tisti ki ne vedo veliko razlagajo in govorijo o Tebi.
    Zato posežem po Evangeliju in Božji Besedi zato, da vsak dan prekvasim svojo Dušo s Tvojo Besedo.
    Veren človek, ki zaupa Bogu je podoben pticam na nebu in lilijam na polju,
    ki vse dobijo od Boga, kar potrebujejo ua obstanek in življenje.
    Veren človek mnogo ne govori, moli in prosi ter dela dobro in veruje, da bo prejel vse kar rabi od Boga.
    Je skromen, se ne hvali in ne pritožuje, je na strani Resnice, Dobrote in Ljubezni
    in z Življenjem po Božjih postavah in Evangeliju daje drugim tihi zgled.
    Oče, hvala ti za življenje, ki si mi ga dal !
    Hvala ti za vse: za družino, delo, službo, otroke, za zdravje, hrano, tvoje varstvo,
    tudi za stvari, v katerih sem se motil in delal napake
    ali opustil marsikatero dobro delo pomoči za revne in pomoči potrebne,
    kajti edino ti poznaš razloge za vsako mojo življenjsko izkušnjo.
    Ljubljeni Oče, naj se vedno zgodi tvoja in ne moja volja in da se vedno kaj od Tebe naučim.
    Oče pomagaj mi, da bom hodil po Tvoji Poti Odrešenja in Ljubezni in da nikoli zaradi skušnjav hudobneža ne zaidem s prave Poti. Vodi me in pouči me, da nikoli ne zaidem prosim.
    Oče Ti si moje vse. Ljubim Te brez mej. Hvala ti za vse Milosti in Nauke!
    Prosim odpusti mi moje grehe, varuj me in vodi me k Tebi.
    Amen.

    Že objavljeno na Prosim za molitev in delno dopolnjena molitev. Vir: http://www.skofija-sobota.si/leto-vere

    Verujem, da je Bog postal moj nebeški Oče in da me sprejema kot svojega ljubljenega otroka. Hvala ti, Jezus! Hvala ti, Oče!« Povzeto po Madame Jeanne-Marie Guyon:Kako doživljati Boga v molitvi. H komu pa naj gremo Gospod, kot le k tebi; Besede Večnega Življenja imaš! Veliko je krivih poti in stranpoti, veliko je krivih naukov in krivih prerokov. Iz živih studencev vode in Božje Ljubezni hočem zajemati in piti nauke Evangelija. In veliko dela na sebi me še čaka, da bom s Tvojo Pomočjo dokončal duhovno prenovo v sebi in postal boljši človek in boljši kristjan. Nova Evangelizacija pomeni prenovo v Duhu in Našem Življenju tako, da bomo bolj zavzeto sledili in živeli po Jezusovemu Evangeliju in postavah ter izboljšali vse tisto, kar je bilo doslej pri nas grešno, pomanjkljivo in napačno. Oče pričakuje, da se kot Njegovi Otroci vrnemo nazaj k Njemu. On nas ima in nas bo imel prezpogojno rad, vedno in vekomaj. Veseli se nad vsakomur, ki rad pridno dela, k Njemu moli, se spokori in v Duhu prenovi svoje življenje, pomaga drugim in se vrne Njemu v Objem. On je resnično naš Ljubljeni Oče, ki se veseli svojih Otrok. Janez

  24. Janez says:

    Človek, vse izroči v Božje roke in Mu zaupaj

    Včasih moramo prositi Boga, da odstrani naše probleme in strahove, da nam pomaga živeti mir, po katerem tako zelo hrepenimo. Da zaživimo brez pritiska tolikih stisk in težav, ki jih prinaša življenje. Vse okoli nas se odvija prehitro, življenja ne obvladujemo in to nas navdaja s strahom in bolečino. Strah nas je, da bi izgubili to, kar trenutno imamo. Strah nas je, da bi se nam življenje kakorkoli zapletlo in da bi zboleli. In ravno to je težava našega bivanja: neprestano omahovanje, razni strahovi, bivanjski dvomi ali strah pred življenjem, čeprav imamo Njega, ki nas daje Odrešenje, Moč in Upanje. Zato se zdi bolj pametno podati k Njemu in poiskati Njegovo pomoč, saj sam ne moreš vsega narediti. Z Njim pa lahko. Kakšno bi bilo naše življenje, če bi se pogumno postavili nasproti dvomom in stvari ne opuščali zaradi strahu?

    Gospod BOG, moj dragi Odrešenik,
    želim živeti brez strahov.
    S tisto sveto nenavezanostjo,
    ki je danes še ne premorem.
    Želim rasti in biti vedno bolj Tvoj,
    a res ne vem, kako naj se odtrgam od svojih strahov.
    Zato ti danes izročam prav vsakega posebej od Ljudi,
    S katerimi živim, delam ali se dnevno srečujem na Poti Življenja.
    Jezus, močno me objemi, da bodo moji strahovi izginili.
    In me spremljaj, Gospod, da bom znal biti pogumen.
    Tako mi pomagaj utrditi pogum, da bom lahko Dober Človek in Kristijan,
    ki z ljubeznijo objame vsakdanji križ problemov in težav, ki nas pestijo.
    Jezus, prosim te, reši me vseh mojih težav in spon, naj bom vse bolj Tvoj.
    In nauči me Ljubiti in Odpuščati tako, kot Ljubiš in Odpuščaš Ti.

    Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila portugalska izdaja Aleteie.

  25. Miro says:

    JEZUS NAS ŽELI OZDRAVITI IN NASITITI S SVOJO LJUBEZNIJO!

    BOŽJA BESEDA: Jezus se je odpravil od tam in prišel h Galilejskemu jezeru. Šel je na goro in tam sédel. Tedaj so prišle k njemu velike množice, ki so imele s seboj hrome, slepe, pohabljene, neme in še veliko drugih. Položili so jih pred njegove noge in jih je ozdravil, tako da se je množica čudila, ko je gledala, kako nemi govorijo, pohabljeni postajajo zdravi, hromi hodijo in slepi vidijo. In poveličevali so Izraelovega Boga.
    Jezus je poklical k sebi svoje učence in rekel: »Smili se mi množica, ker že tri dni vztrajajo pri meni in nimajo kaj jesti; lačnih pa nočem odpustiti, da na poti ne omagajo.« Učenci so mu dejali: »Od kod naj v puščavi vzamemo toliko kruha, da nasitimo táko množico?« Jezus jim je rekel: »Koliko hlebov imate?« Dejali so: »Sedem in malo ribic.« Tedaj je velel množici, naj séde na tla. Vzel je tistih sedem hlebov in ribe, se zahvalil, razlomil hlebe in dajal učencem, učenci pa množicam. Vsi so jedli in se nasitili. Od koščkov, ki so ostali, so nabrali sedem polnih košev (Mt 15, 29-37).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+15%2C29-37%29&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Jezus se povzpne na vzpetino, kjer sprejme množico, ki ga želi poslušati. Bolne med njimi ozdravi, vse pa čudežno nasiti. Gledal bom Gospoda, ki želi tudi mene ozdraviti in me nasititi s svojo ljubeznijo. Gospod, naj še globlje občutim tvoje srce zlasti po sveti evharistiji, da me bo očistilo sebičnosti, strahu in neurejenosti, da bom resnično ljubil (iz knjige Luč besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

  26. Janez says:

    MOLITEV K SVETI DRUŽINI
    Jezus, Marija in Jožef,v vas zremo sijaj prave ljubezni,
    na vas se obračamo polni zaupanja.
    Sveta nazareška Družina,
    Prosim naredi tudi naše družine,
    za kraje prisrčnega sožitja, za skupnosti molitve;
    naj bodo pristne šole evangelija in male domače Cerkve.
    Sveta nazareška Družina,naj v naših družinah nikoli več ne bonasilja,
    trdovratnosti in razdora; naj vsak, ki je bil ranjen ali pohujšan,
    kmalu najde tolažbo in ozdravitev.
    Sveta nazareška Družina,
    daj, da se bomo vsi zavedali,
    kako sveta in nedotakljiva je družina
    in kakšno lepoto ji določa Božji načrt.
    Jezus, Marija in Jožef,poslušajte in uslišite našo prošnjo! Amen.

    *Papež Frančišek Posinodalna apostolska spodbuda Radost Ljubezni ali latinsko Amor Laeticia.


    MOLITEV ZA OSVOBODITEV OD ZAMER, JEZE IN MAŠČEVALNOSTI ZARADI KRIVIC IN ŽALITEV
    Bog, prosim, pomagaj mi, da se osvobodim, zamer, jeze, maščevalnosti in tega, da vidim, da me svet in ljudje v njem obvladujejo v mislih in sanjah ter da ne najdemm spokoja v duši. Pokaži mi, da ima napačno ravnanje drugih, domišljeno ali resnično, moč, ki me dejansko lahko trpinči, da olim, v kolikor se ne pobotam, pomirim in odpustim. Pomagaj mi, da obvladam svoje zamere z odpuščanjem, razumevanjem, da so ljudje, ki so me prizadeli, morda sami prizadeti in imajo duhovne zamere in bolečine ali so celo zboleli. Prosim, pomagaj mi, da pokažem tistim, ki jim zamerim, isto strpnost, usmiljenje in potrpljenje, s katerim bi razveselil svojega bližnjega prijatelja. Ni važno, če me je prizadel ali mi storil krivice. Bog bo sodil, ne mi. Pomagaj mi, da vidim, da je to tudi sam trpeč in preizkušan človek, ki se ni ozdravil v sebi, se spovedal Bogu in se sam osvobodil zamer in trpljenja, ki ga trpinčijo, da to prenaša naprej. Oče, prosim, pokaži mi, kako mu lahko samaritansko ljubeznivo in strpno pomagam in reši me moje jeze ter maščevalnih misli. Gospod, pomagaj mi, da se izognem maščevanju ali prepiru ter kreganju, ker to ni krščansko, ki zapoveduje Odpuščanje in Ljubezen med Ljudmi. Vem, da ne morem pomagati vsem ljudem, ampak pokaži mi, kako naj zavzamem ljubezniv, prijazen in strpen pogled do vsakega. Dragi Bog, čeprav čutim zamero do nekaterih ljudi si iskreno želim, da bi bil osvobojen te zamere in nemira ter sovraštva, ki me žge v notranjosti, česar se ne morem znebiti, dokler ne odpustim. Molim k Tebi Gospod za vodstvo in Svetega Duha, da bom vse prav premislil in delal, predvsem pa pozabil in odpustil. Brez prenagljenih dejanj v afektu, z Ljubeznijo in Odpuščanjem. Prosim Te, da tem osebam daš vse, kar hočem tudi zase za Božji Mir v sebi. Pomagaj mi čutiti sočutno razumevanje in ljubezen do vseh oseb, ki so me prizadele in mi delale krivico; odpuščam jim in jim želim vse dobro. Molim, da bi ve te osebe prejele od Tebe Oče vse, kar potrebujejo za notranje ozdravljenje in strpno sobivanje z drugimi. Hvala ti Bog Oče, za tvojo pomoč in moč glede vseh notranjih bolečin zaradi krivic in zamer ter preizkušenj, ki me prevevajo in nočejo prenehati ter oditi iz moje zavesti in podzavesti. Prosim podari mi spokojni Božji Mir in Ljubezen, s katero bom ozdravil svoje bolečine in dal tihi zgled tudi drugim. Naj bom Tisti, ki prinaša Veselje, Odpuščanje, Ljubezen, ki je na strani Rešitrv in ne Problemov. Naj me vse preizkušnje prekalijo in okrepijo tako, da bom vse odpustil in se zamer osvobodil, da bom duhovno rastel in da bom vedno ostal dober kristjan in dober človek. Tvoja volja naj se zgodi Gospod Bog, ne moja.

    Dopolnjena molitev Molitev za osvoboditev od zamer https://srcerazvezani.si/.

    Ali smo kdaj pomislili, da danes nekateri duhovniki razpravljajo na dekanijskih in drugih srečanjih o problemu, da je opazna v Cerkvi zakramentalizacija vendar brez Evangelizacije kristjanov, ki je vsebinska za Kristusovo Cerkev danes; to pomeni, da predvsem spolnjujemo vsebinsko Evangelij ter Božjo Voljo, ko živimo, delamo in molimo. Poleg legalitičnega spolnjevanja vseh Božjih zapovedi in Biblije, poleg molitev, prošenj je prav, da smo v življenju Usmiljeni Samaritani, da Odpuščamo, pomagamo in služimo bližnjim, tako kot nas uči Jezus. In da dajemo vsem tihi zgled dobrih ljudi in dobrih kristjanov. Janez

  27. hvala says:

    Duhovnik, teolog, dr. Tomislav Ivančić v svoji knjigi SREČANJE Z ŽIVIM BOGOM piše takole:

    “NE SAMO ROJSTVO IN SMRT, TUDI VSE DRUGO JE ČLOVEKU PODARJENO. Nisi mogel IZBIRATI, če hočeš biti moški ali ženska, če hočeš biti inteligenten ali ne, če se hočeš roditi zdrav ali bolan, želiš biti reven ali bogat. Nisi mogel izbirati obliko svojega telesa, ne barve las ali oči, ne nog in rok, ne višine niti duševnega nagnjenja. VSE TO SI DOBIL. OD TEGA NE MOREŠ POBEGNITI. SAMO SPREJMEŠ LAHKO. TO POMENI, DA SE NIHČE NE MORE PONAŠATI S SVOJIMI SPOSOBNOSTMI, KER JIH NI PRIDOBIL SAM, IN NIKOMUR SE NI TREBA SRAMOVATI SVOJIH NESPOSOBNOSTI IN BOLEZNI, KER JIH JE DOBIL. ”

    “VSAK OD NAS IMA SVOJE ŽIVLJENJE, SVOJ POLOŽAJ, SVOJ POKLIC, SVOJO DRUŽINO, SVOJE ZDRAVE ALI BOLNE OTROKE, SVOJE PRIJATELJE, SVOJE GREHE.”

    VSAKDO JE DOBIL SVOJO DOLŽINO ŽIVLJENJA, SVOJO NALOGO ALI POT. POVSEM TEM SE ČLOVEK RES NE MORE PRECENJEVATI. V DUHU IN V OSEBNOSTI SMO VSI ISTI. NEKAKO SE RAZLIKUJEMO PO ZUNANJOSTI. VSI SMO PRIŠLI IZ ISTEGA IZVIRA, IMAMO PA RAZLIČNE ŽIVLJENJSKE POGOJE.A ZAKAJ TAKO NEENAKE? ZAKAJ NE MOREMO SPREMENITI SVOJIH MOŽNOSTI? ZAKAJ MORA NEKDO VSE ŽIVLJENJE BITI SLEP, DRUGI PA VIDI? ZAKAJ JE NEKDO HROM, DRUGI PA ZDRAV?ZAKAJ NEKDO UMRJE MLAD, DRUGI PA DOŽIVI VISOKO STAROST?……..

    “VSAK ČLOVEK JE ORIGINAL IN ENKRATEN V ČLOVEŠKI ZGODOVINI. NIKOLI ŠE NI BILO PRAV TAKEGA, KOT SI TI. TI SI SAMO TI V NEPREGLEDNI MNOŽICI. SAMO TI. NIHČE DRUG NI BIL IN NE BO TI. ZATO SI POMEMBEN V TEJ ENKRATNOSTI, NE PA TOLIKO V TEM KAR DELAŠ. DRAGOCEN SI KOT OSEBA. BREZ TEBE BI BILA VSA STVARNOST IN ČLOVEŠKA ZGODOVINA REVNEJŠA ZA ENEGA ENKRATNEGA, ZA EN BISER. TODA KDO PRAVZAPRAV SI?ALI SE POZNAŠ? IZ ČESA SI TAKO STKAN, KAKŠEN SI V SVOJEM BISTVU, KAM GREŠ?

    ČE SI ENKRATEN, ORIGINAL, TEDAJ JE JASNO, DA JE NEKOČ NEKDO PRAV TEBE “NAČRTOVAL”, PRAV NATE MISLIL, USTVARIL PRAV POSEBNO TEBE. NISI SERIJSKI IZDELEK ČLOVEKA, AMPAK IZVIRNIK. NEKDO TE JE HOTEL. POMENI, DA SI ZAŽELJENO IN LJUBLJENO BITJE. ….”

    *TUJCI SMO NA ZEMLJI. ŽIVLJENJE NAM JE POTISNJENO V ROKE, NIHČE PA NE VE NITI OD KOD NITI ZAKAJ. NE VEMO, ZAKAJ SREDI VESOLJA OBSTAJA MAJHEN PLANET ZEMLJA. NE VEMO, ALI IMA VESOLJE KONEC…. NIČESAR NE VEMO O SEBI….
    V NAS JE TOREJ KRIK PO SMISLU, KRIK PO ODREŠENIKU. ”

    “OBRNITI SE K ŽIVEMU BOGU!

    BOG JE TISTI, KI JE NAD VSEM. NI MOČNEJŠEGA IN BOLJ PRAVIČNEGA, KOT JE BOG; NIHČE NI LEPŠI IN BOLJ LJUBEZNIV OD NJEGA. SAMO TAKŠEN JE LAHKO BOG, IN BOG JE SAMO EDEN. VSE DRUGO SO LAHKO BOŽANSTVA IN MALIKI. SAMO V ENEM, PRAVEM BOGU JE LAHKO ČLOVEK SVOBODEN, JE LAHKO TO, KAR JE, JE BREZ STRAHU ZA SVOJO EKSISTENCO IN ZA URESNIČITEV SVOJIH ŽELJA . SPREOBRNITI SE V PRVI VRSTI POMENI DOPUSTITI, DA BO BOG V RESNICI BOG, DA JE NA NAJVIŠJEM, NAJPOMEMBNEJŠEM IN NA PRVEM MESTU, DA NE BO NIHČE BOLJ POMEMBEN. ČE JE BOG NA PRVEM MESTU, TEDAJ VSE DRUGE STVARI DOBIVAJO PRAVO MESTO. “(vse prepisano iz knjige Srečanje z živim Bogom).

    Če prebiramo življenjepise svetnikov, vidimo, kaj je bilo pri njih glavno vodilo v življenju. Bilo je:: PONIŽNOST, POKORNOST BOGU.
    Sveta Fawstina Kovalska velika glasnica Božjega usmiljenja, je v svojem Dnevniku zapisala takole: “MOJ JEZUS, MOJ UČITELJ IN MOJ VODITELJ, UTRDI ME, RAZSVETLI ME V TEH TEŽKIH TRENUTKIH MOJEGA ŽIVLJENJA . OD LJUDI NE PRIČAKUJEM POMOČI. V TEBI JE VSE MOJE UPANJE. GOSPOD, ČUTIM, DA SEM OB TVOJIH NAROČILIH SAMA. KLJUB STRAHU IN ODPORU NARAVE IZPOLNJUJEM TVOJO SVETO VOLJO IN JO ŽELIM ZVESTO URESNIČEVATI, KOLIKOR LE MOREM, V VSEM SVOJEM ŽIVLJENJU IN OB SVOJI SMRTI. JEZUS, S TEBOJ ZMOREM VSE, STORI Z MENOJ, KAR TI JE VŠEČ, LE SVOJE USMILJENO SRCE MI DAJ, IN TO MI JE DOVOLJ. (DN 650).

    V Sveti evharistiji prejmemo živega Jezusa. Ni bil živ samo takrat pred 2000 leti, ko so se ga ljudje dotikali, prosili in prihajali k njemu. Mi ljudje imamo včasih napačno predstavo in rečemo, ja takrat so šli k Njemu in ga prosili, danes Ga pa ni tukaj. Napačno razmišljanje.
    Nuna Briege Mckenna, ki je imela predavanja za duhovnike in je prejela od Gospoda dar ozdravljanja, je v svoji knjigi ČUDEŽI SE ŠE DOGAJAJO ,OPISALA TAKOLE: “NEKA ŽENSKA JE BILA NA SREČANJU, KI SVA GA VODILA Z OČETOM KEVINOM. NA HODNIKU JE PRISTOPILA K MENI IN ME PROSILA, NAJ MOLIM ZANJO. ZELO JE BILA OBUPANA, KER JE IMELA RAKA NA ŽELODCU. ZDRAVNIKI SO BILI MNENJA, DA OPERACIJA NI MOGOČA, KER SE JE BOLEZEN ŽE PREVEČ RAZŠIRILA. MOLILA SEM ZANJO. KER SEM VEDELA, DA BO POPOLDNE SVETA MAŠA , SEM JO POVABILA, NAJ PROSI JEZUSA, DA JO OZDRAVI. NJENA NAJVEČJA SKRB JE BIL STRAH PRED SMRTJO.. REKLA JE, SESTRA, TAKO SE BOJIM UMRETI. KO BI GOSPOD LE ODSTRANIL TA STRAH. TOLAŽILA SEM JO: “SREČAJTE JEZUSA PRI SVETEM OBHAJILU.”
    Nuna Briege pravi.:”Vsakemu ne smem reči, da Ga bo ozdravil , kakor si želi, ker pač nisem Bog, toda Jezus vam bo dal moč, da boste prejeli tisto, kar vas čaka v življenju. Če vas želi peljati skozi vrata smrti, vam bo podaril milost , da boste šli skozi ta vrata brez strahu. Če želi, da boste živeli, vam bo podaril milost življenja.

    Nuna pravi, to je bilo v nedeljo zjutraj. Zvečer, pravi , ko smo imeli srečanje, je ženska po hodniku pritekla k meni in me objela: “SESTRA ZGODILO SE JE. ZGODILO SE JE.”
    Nuna Briege pravi: spraševala sem se, kdo neki je ta ženska in kaj se je zgodilo.
    Ženska je rekla: “POGLEJTE ME. DANES ZJUTRAJ SEM GOVORILA Z VAMI. ŠLA SEM K MAŠI, KOT STE MI SVETOVALI. KO SEM ŠLA K OBHAJILU, SEM SI REKLA: ČEZ NEKAJ MINUT BOM SREČALA JEZUSA. VZELA GA BOM V ROKE IN GA PROSILA ZA POMOČ. ”
    Nuna pravi, bila je katoličanka in pogosto je prejemala obhajilo. TOKRAT JE POGLEDALA SVETO HOSTIJO: “VEM JEZUS RESNIČNO SI TU. KO PRIDEŠ V MOJE TELO ODVZEMI MI STRAH. LAHKO ME TUDI OZDRAVIŠ, ČE ŽELIŠ, SAMO STORI NEKAJ ZAME.”
    Nuna Briege pravi, povedala mi je:” NIKOLI DOTLEJ, KO SEM POLOŽILA HOSTIJO NA JEZIK IN JO ZAUŽILA, NISEM ČUTILA OGNJA, KI BI POTOVAL DO MOJEGA ŽELODCA. POGLEDALA SEM TREBUH IN VIDELA, DA JE OTEKLINA IZGINILA. ”
    ŽENA JE BILA OZDRAVLJENA.

    GOSPOD JE BIL ŽIV , JE ŽIV IN VEČNO BO ŽIV. Zaupno Ga prosimo pomoči, in Ga slavimo in se Mu zahvaljujmo.
    Božje usmiljenje, ki si višje od nebes, vate zaupamo.

  28. Janez says:

    HVALNICA STVARNIKU VSEGA STVARSTVA, VESOLJA IN ČLOVEKA
    Hvaljen bodi in Slavljen, naš Stvarnik in Gospod.
    Vse kar je in kar obstaja, Človeka in Stvarstvo si ustvaril iz Svoje Ljubezni in Neskončne Dobrote.
    Poklekni grešni človek in upogni svoje koleno in zahvali se Gospodu v ponižnosti in hvaležnosti, zakaj velike stvari nam je dal in daroval Gospod v svoji Ljubezni, brez našega zasluženja.
    Velike stvari nam je ustvaril in daroval Gospod v Svojo Čast in Slavo za naše življenje in bivanje na Zemlji in nam vse to Milostno v daroval Svoji Dobroti in Previdnosti, ker nas ima rad.
    Človek, zato se vedno zahvaljuj s pesmijo svojemu Stvarniku, kolikor zmoreš v srcu,
    in poj ter proslavljaj njegovo nepojmljivo Božje Ljubezen, Usmiljenje in Dobroto za nas.
    Prepevaj človek, poj vesolje z zvezdami in soncem na nebu in vsa zemlja z svojimi kontinenti, vodami, živalmi in v svojem zelenju, prepevajte vse zemeljske vode in oceani ter morja,
    naj se Naša hvaležnost Bogu zapoje kot mila blagoglasna pesem z glasbo tisočih glasbil in tisočev pevcev, ki pojejo o tem, kako velika je Stvarnikova Ljubezen in kako veliko je Božje usmiljenje do nas.

    Hvala Ti Gospod za toplo, svetlo, žareče sonce na nebu in modro nebo.
    Hvala Ti za vse vode, potoke, studence in morja, za rast in življenje vsega živega na Zemlji.
    Hvala Ti Gospod za tvoje zvezde, ki ponoči osvetljujejo poti popotnikom in romarjem.
    Hvala Ti Gospod za vse jutranje zarje, s katerimi nam daruješ nove dni za delo in molitev.
    Hvala Ti Gospod za vse lepe Dni, ko delamo in Te molimo na Zemlji.
    Hvala Ti Gospod za vse lepe Večere in Noči, ko se Ti zahvalimo z molitvijo in trudni ležemo k počitku.
    Hvala Ti Gospod za plodne njive, da kmetje orjejo, sejejo in žanjejo pšenico in koruzo ter ajdo za naš vsakdanji kruh, da nismo lačni.

    Zahvalite se Bogu in zapojte HVALNICO tudi ve mogočne, visoke gore in številne doline, šumeči gozdovi, puščave in goščave.
    Zbudite se in zašumite njemu v ČAST vsa drevesa in odprite se vse lepe cvetlice ter druga flora in favna.
    Naj vaš edinstveni vonj, barve in lepota slavi in poveličuje Stvarnika in Božje usmiljenje.
    Iz brlogov in gozdov pridite ven vse živali, iz gnezd poletite visoko mile ptice in se veselite.
    Zahvaljujte se Stvarniku za DOBROTO VSE USTVARJENE STVARI
    in pojte mu hvaležno za vse zemeljske lepote,
    ki ste smotrno ustvarjene in tako natančno ter lepo in dobro narejene za nas ljudi na Zemlji,
    da sem jim ČLOVEK v svoji pameti in dojemanju nikoli ne more dovolj načuditi.
    Hvalite vse STVARI in Slavite Boga v njegovi modrosti in harmoniji.
    VESELITE in SLAVITE nepojmljivo Božjo DOBROTO in NJEGOVO USMILJENJE do vseh stvari, ki vas je iz Nič ustvaril v Svojo Večno Slavo in Veselje.
    Večna in neizbrisna je ustvarjena harmonija in lepota vsega Stvarstva in Zemlje,
    kjer vse ustvarjeno, skupaj z angeli in svetniki podnevi in ponoči moli in slavi ter hvali svojega Stvarnika v skromni veliki ponižnosti, ki jih vse ohranja in poživlja ter objema z Njegovim ljubečim usmiljenjem,
    kjer vse ustvarjeno, živo in neživo v Božjem Stvarstvu, kliče in poje z močnim glasom hvaležnosti in ubranimi melodijami,
    kako veliko je Božje usmiljenje in kako velika je Božja Ljubezen, DO VSEH STVARI, ki ne mine nikdar.
    Človeka in Stvarstvo je Bog ustvaril iz Ljubezni in bolj kot vse ustvarjene lepote sveta
    je Bogu všeč molitev in češčenje vernih, dobrih in ljubečih Ljudi na Zemlji, vseh nedolžnih duš, polnih samaritanske dobrote in otroškega veselja in zaupanja, ki se razliva brez konca in se smotrno
    z Njim zliva, povezuje, ločuje in spet nazaj združuje v pesmi, ki brez konca odmeva v Stvarstvu :
    »SVET SVET SVET SI TI GOSPOD, LJUBEČI IN DOBRI STVARNIK VSEH LJUDI, VESOLJA IN VSEGA STVARSTVA. HVALIMO TE IN TE MOLIMO VSE STVARI! NA VEKE VEKOMAJ. TI SI ALFA IN OMEGA VSEGA, KAR JE. AMEN«.

    Inspiracija gornje Hvalnice Stvarniku delno temelji na delu jezuita in naravoslovnega raziskovalca Theilarda de Chardina avtorja Hvalnice Vesolja, ki je med drugim poudaril: »Vesolje je usmerjeno razvojno, njegovo središče je Kristus«. V duhu svojega prvega učitelja Ignacija Lojolskega nam jezuit Theilard de Chardin in znanstvenik, kot človek, ki je bil vedno optimistično uprt prihodnost in je bil vedno zvest Cerkvi s svojim pričevanjem, raziskovanjem in učenjem, daje navdih, kako naj Ljubimo Boga in Svet v Bogu. Vsi smo romarji skozi čase in spremembe Narave in Stvarstva po Milosti Božji na Gospodovi Poti proti Nebeškemu Kraljestvu. Janez

    Addendum: »Tu autem, Domine mi, include me in imis visceribus Cordis tui. Atque ibi me detine, excoque, expurga, accende, ignifac, sublima, ad purissimum Cordis tui gustum atque placitum, ad puram annihilationem meam«. Jezuit Thelard de Chardin v Hvalnici Vesolja.

  29. Janez says:

    ČLOVEK, ČAS ŽIVLJENJA TEČE IN JE V TVOJIH ALI V BOŽJIH ROKAH
    Življenje, ki poteka neresnično, namišljeno, na videz ali navidezno življenje torej,
    je tisto, ki se vrši na površini bivanja brez smiselne globine in vsebine,
    je tisto, brez Boga, brez Ljubezni in Odpuščanja, brez Dobrote in Usmiljenja.
    Je le zaigrana gledališka igra hipokrizije, dramska krinka Slehernikov za druge,
    mnoge znane in neznane, posameznike v množici in pred ter za njo brez libreta.
    Življenje, ki teče egoistično vsak dan brez vere v Boga in dobrote je le za oder, je le na videz,
    je podoba dramskega gledališča, opere, kina, cirkusa, sejma ničevosti in trgovine,
    podoba kupljene veselosti, ki jo prodaja izvotljena čustvena veselost ali osamljena žalost ljudi.
    Ohlapni stiski hladnih rok na vse strani in iskanje smisla v puščavi, kjer ga ni,
    saj so ga odplaknila vodovja egoizma in igranja vlog iz logov iskrenosti in pravice.
    To je kraj, kjer bivaš tako sam, čeprav si v množici ljudi, ki te ne opazijo in
    te nikoli zares ne sprejmejo medse, saj vsak vidi le sebe!
    Tu se slišijo bučne govorance brez vsebine, zmedena, priliznjena in prisiljena besedičenja,
    hahljanje lepo oblečenih, dobro hranjenih karieristov in bogatih mogočnežev,
    ki debatirajo o karieri, denarju in časti, položajih, ne vidijo pa revežev in ubogih.
    Tukaj na semnju ničevosti bogati mogočneži ritualno izvajajo
    klanjanje Mamonu, denarju, položajem, nazivom in naslovom.
    Spodbujajo se in tekmujejo, kdo bo večji in pomembnejši.
    Mimogrede pa se čas, ki teče in teče enkrat vsem izteče, ali latinsko Tempus Fugit.
    In življenje na videz dobi svoj dokončni izraz ter pomen.
    Izriše svojo resnično nepotvorjeno dokončno podobo in definicijo.
    To je namišljeno, nezrelo, neizživeto, nedonošeno življenje in nedoživeto življenje mogočnih in bogatih Slehernikov,
    to je hlinjena resničnost in ponarejena dejanskost, to je egoistično življenje ljudi brez empatije,
    to je izgubljeno rojstvo in zapravljen čas bivanja,
    to je rojstvo in smrt v enem samem hipu.
    To je življenje, ko so Božji talenti za te bogate in mogočne Slehernike pokopani v zemljo,
    to je življenje, ki nima nobenega smisla, saj taki ljudje vidijo le sebe.
    Bog ve, da je ustvaril na Zemlji nedokončano simfonijo.
    Visoko na nebu žarijo zvezde in Jezus z Marijo vidita ves blišč in bedo tega sveta.
    Oče pa ljubeče gleda na uboge, lačne in bolne, zakaj njih je Nebeško Kraljestvo.
    Pri Njem v Nebeški Domovini bodo ubogi, lačni, bolni in trpeči poplačani za vse,
    česar niso za čas Zemeljskega bivanja užili.
    Blagor njim ubogim, ki so prišli k Njemu.
    Bili ste lačni, nahranil vas bom, bili ste žejni, dal vam bom vode, bili ste bolni, ozdravil vas bom.

    Fejstbog: Nekoliko dopolnjena pesem ČAS ŽIVLJENJA JE V TVOJIH ROKAH od Ingrid Merc.

  30. Janez says:

    DOMA IMAMO NAJSTNIKA ! KAJ NAJ STARŠI STORIMO?
    Težko je biti najstnik. Biti krščanski najstnik pa je za družino, še težje, pravijo strokovnjaki. Ko hodijo najstniki skozi burna leta, nosijo bremena, neznane občutke, skušnjave, želje in strahove. Kot najstniki se podajajo na nove poti, iščejo smisel, raziskujejo svoje telo, gredo skozi pritiske okolice. Kot kristjani imajo še večji izziv: da v svetu, ki gre s tokom, plavajo proti. Potrebujejo vašo pomoč. Natančneje, potrebujejo vašo molitev. Potrebujejo nekoga, ki se bo boril zanje, se z njimi pogovarjal, jih poslušal, jih razumel, jim odgovoril na njihova vprašanja, jih bodril in spodbujal, verjel vanje in jim stal vedno in takoj ob strani. Pa tudi izvajal vztrajne in ljubeče in iskrene molitve in prošnje k Bogu za pomoč in ureditev zadev. Ter dajal dober zgled in ljubečo oporo vedno in takoj.

    1. Molite, da bi se vaš najstnik rešil
    Najgloblji krik vašega srca naj bo, da Gospod vašega najstnika odreši. Molite za pristno in popolno transformacijo srca. Da bi vaš odraščajoči otrok prešel otroško vero in bi svoje življenje obrnil k Bogu ter mu predal svoje življenje. Da bi v hvaležnosti občutil Božjo moč in ljubezen.
    2. Molite, da bi vaš otrok, ki odrašča, poslušal Božjo besedo
    Molite, da bi Gospod govoril vašemu najstniku skozi svojo Besedo in ga blagoslovil z vztrajanjem ob njej. Molite, da bi presojal vsako vprašanje, odločitev in željo skozi luč Božje besede in z veseljem sledili njenemu svetovanju.
    3. Molite, da bi znal razločevati
    Molite, da bi spoznal resnico in se upiral lažnemu poučevanju. Da bo v težkih trenutkih znal razločevati in slediti pravim nasvetom. Molite, da ga bodo vodili dobri učitelji in ljudje, ki ga bodo peljali po poteh Gospodovega načrta zanj.
    4. Molite, da bi se znal upreti skušnjavam in slabim zgledom in skušnjavam
    Molite, da se ne bo predajal kulturi današnjega sveta ali uničevalni sili pritiska vrstnikov, vendar bo trdno nasprotoval skušnjavam, s katerimi se sooča – s spolnimi, družbenimi, digitalnimi skušnjavami. Molite, da bi ga Sveti Duh vodil v pravičnosti. Molite, da bi najstnik z veseljem sprejeli odgovornost in obdržal pravo smer.
    5. Molite, da mu Gospod da dobre prijatelje, vrstnike in druge ljudi dobre volje
    Molite, da mu Bog podari lepa prijateljstva, ki ga bodo spodbujala k osebni rasti in k življenju po evangeliju. Molite, da bodo preživeli čas s tistimi, ki mu bodo krepili vero in stali ob strani v težkih preskušnjah. Da bo srečeval dobrosrčne in poštene ljudi, ki ga bodo spodbujali k pravičnemu in poštenemu delu in življenju ter učenju.
    6. Molite, da bo gradil zdrave odnose doma in izven doma
    Molite, da bo gradil lepe in trdne odnose ter imel socialno mrežo dobrih znancev in prijateljev. Da bo znal odpustiti in se opravičiti. Da bo vedel, da je služenje bližnjemu in strpna pomoč ter pogovor z ljudmi nekaj lepega. Da bo opazil stisko in sočloveka in bil dober človek in dober kristjan. Molite, da bi ga Božji duh navdihoval in vodil v vseh njegovih odnosih, posebej pri iskanju življenjske poklicanosti.
    7. Molite za zaščito pred zlom in skušnjavami
    Molite k njegovemu angelu varuhu in nadangelu Mihaelu za zaščito pred zlom. Molite, da se vsi ti angeli borili ob njegovi rami in ga zaščitijo pred slabimi odločitvami. Molite, da bo svojo identiteto gradil v Gospodu in v veselju sledil Božjemu načrtu zanj.
    8.Molite zanj, da bo deležen krščanske vzgoje in družbe pri veroučnih skupinah, skavtih, duhovnih vajah, raznih krščanskih druženjih in da se ne bo odtujil krščanskemu nauku. Prosite Boga za pomoč in navdih ter vodstvo, kako naj ravnamo da bo prav.

    Najstniki, ko odraščajo in prebolevajo razne stiske in krize odraščanja najbolj potrebujejo našo potrpežljivost, ljubezen, mir, zaupanje, da mu stojimo vedno ob strani in svoj prostor. Seveda pa morajo vedeti, da jim boste vedno stali ob strani, takrat, ko in če vas bodo potrebovali. Če že od otroštva naprej skrbite za povezanost med vami in vašim najstnikom, se vam bo ta lažje odprl, ko bo starejši. Imate čustveno banko dobrih odnosov. Ne pozabite pa, da je treba v vsakem obdobju za to povezanost v odnosu in za otroka moliti Boga in biti vedno pozitiven za svojega otroka; nikoli pa ne dvomiti. Čeprav je vsak odraščajoči mladostnik edinstven, v resnici vsi iščejo svojo istovetnost kot posamezniki in si prizadevajo za čim večjo samostojnost. Iščejo pa tudi zglede, ki bi jim lahko sledili. In ravno to želim izpostaviti, kajti v tem leži ključ do razvoja njihove duhovnosti. Vera je sredstvo za razvoj trajne vezi med posameznikom in Sveto Trojico. Čeprav so mladostniki pogosto prepričani, da lahko vse storijo sami in ne potrebujejo nikogaršnje pomoči, obenem občutijo potrebo po povezanosti z “Nekom”, ki jih je ustvaril. Ker mladostniško obdobje zaznamuje intenzivno iskanje, lahko to izkoristimo in jim pokažemo, da je tudi Bog pomemben “zgled”, ki mu lahko sledijo.
    Božjo ljubezen in vero moramo najstnikom predstaviti kot nekaj resnično privlačnega. Naj naša dejanja govorijo o Bogu tudi takrat, ko ne izgovarjamo njegovega imena. Naj naši otroci spoznajo ljubečega, usmiljenega in pravičnega Boga – in ne, kar se zgodi tako pogosto, strogega Boga, ki zgolj kaznuje. Z zgledom, iskrenim verskim življenjem in dobroto ter ljubeznijo. Pomembna je harmonija med staršema v zakonu. Starši: potrudimo se in razvežimo Božje roke, da bo Bog lahko deloval svobodno in po svoji volji. Ne pokvarimo Mu načrta, ki ga ima za naše otroke. Ne bojmo se. Ne pozabimo, najprej in predvsem so to Božji otroci in če nam jih je Bog zaupal, je to storil zato, ker imamo od Boga dano sposobnost, da jih vodimo in njihove duše usmerjamo proti nebesom.

    Uporabljeni lastni razmisleki in razni strokovni prispevki za prvo pomoč staršem domapri vzgoji najstnikov. Starši moramo biti vedn pozitivni in se truditi z zgledom ter ustrezno vzgojo, da prebrodimo težave. Poleg molitev za najstnika in starše potrebujemo duhovno in psihoterapevtsko pomoč, da pravin ravnamo. Janez

  31. Janez says:

    PUSTITE BOŽJE OTROKE K MENI, DA JIH OKREPČAM IN ODREŠIM
    ≫Ti, otrok moj, ki me bereš ali me poslušaš, ki sem te obiskal na Zemlji in naredil, da je vate vstopil moj Dih, tebi povem: Sledi znamenjem moje Krvi, ki sem jih pustil zate kot spomin. Če te mimoidoči ustavi in vpraša,
    mu povej, da si moj učenec in da sem jaz tvoj Učitelj ter da pričuješ za Kristusa, križanega in vstalega. Če te bo ustavil trgovec, se varuj njegove neiskrenosti. Varuj se, da ne zamenjaš križa, ki sem ti ga dal jaz, za pokvarjeno modrost. Molči in še bolj goreče objemi tram na svojih ramah in hodi po sledeh moje Krvi, ki te bodo vodile k meni. Če bi te odpeljali na sodišče, ne skrivaj svojega obraza pred žalitvami in udarci. Ponudi jim tudi svoj hrbet, da te bodo spoznali tudi po ranah. Naj bodo popoln posnetek mojih ran, ker ti jih bodo zadali prav tisti, ki so udarjali mene, tvojega Odrešenika in Učitelja, ko sem bil med vami na Zemlji. Potem se bo na nebu pojavilo znamenje Sina Človekovega. V temi se bo pojavila velika Luč, ker te nameravam Jaz, Sveti, rešiti zaradi svojega imena.≪

    ≫Pridi, otrok, ti, ki me poslušaš ali bereš. V tem pričevanju sem ti znova pokazal svojo Ljubezen. Ne govori, da sem predaleč, da bi te lahko ljubil, ker so prav v tem trenutku moje Oči na tebi in te gledajo s posebno nežnostjo in ljubeznijo, ki je ne boš mogel nikoli popolnoma razumeti. Če bi se moral vrniti samo zaradi tebe, da bi te odrešil, bi brez najmanjšega oklevanja prišel in samo zaradi tebe znova pretrpel vse bolečine! Ali mi verjameš, da nihče nima večje ljubezni kot tisti, ki da svoje življenje za svoje prijatelje?
    To ti govorim, da bi lahko našel mir v mojem Presvetem Srcu,
    resnično življenje in ljubezen v meni in bi se odpočil v meni, svojem Bogu.
    Otrok moj, vem, da si šibek, toda tvoja šibkost privlači mojo Vsemogočnost.
    Ali razumeš, kaj ti govorim? Pravim ti, mir s teboj!
    Jaz sem Žrtev Ljubezni, ki ti govori.
    Jaz sem tisti, ki ti daje to pričevanje Ljubezni, da te spomnim na svojo Ljubezen.
    Vpij me vase Otrok in dovoli, da te prevzamem. Začuti, kako moje Srce koprni po povračilu ljubezni!
    Ne upiraj se mi. Pridi k meni tak, kot si, pij iz mojega Srca in še bolj boš žejen.
    Oh, tako veliko Otrok vas je zablodilo od Resnice in se opotekate sem ter tja.
    Resnica je LJUBEZEN. Jaz sem Resnica. Bodite priče za Resnico.
    Sprejmite Svetega Duha Resnice in Svetega Duha Milosti.
    Vse vas blagoslavljam in puščam dih svoje Ljubezni na vaših čelih.
    Bodite eno pod mojim Svetim Imenom.≪

    Medmrežje Resnično življenje v Bogu

  32. Janez says:

    Nasmeh
    Nasmeh nas nič ne stane, vendar čudežno deluje.
    Obogati tistega,
    komur je namenjen,
    in ne osiromaši tistega,
    ki ga poklanja.
    Zablesti kot sončni žarek,
    a spomin nanj lahko ostane za vedno.
    Nihče ni tako bogat niti tako reven,
    da si ga ne bi mogel privoščiti.
    Z njim lahko vsak samo pridobi.
    Nasmeh prinaša srečo v hišo,
    pozdrav prijatelju, pomoč pri sklepanju poslov.
    Je počitek utrujenemu,
    kažipot zgubljenemu,
    sončni žarek žalostnemu
    in najboljše naravno zdravilo proti jezi.
    Ni ga moč kupiti, izprositi ali ukrasti,
    ker ima vedno vrednost samo,
    kadar se ga podarja.

    Podarjena pesem od znanca.

  33. Janez says:

    Pantha Rei – Vse teče po Heraklitu
    Vse reke življenja v strugah tečejo,
    in nič se ne povrne k nam nazaj;
    življenje nam je od Boga odmerjeno darilo,
    izkoristi ga, ne dobiš ga več potlej več nazaj.

    Spominjam se domačega kraja Polje in nekdanjih dni,
    kjer je moj dragi dom, moj rodni kraj,
    kjer živel sem kot otrok in mož,
    kjer kot otrok užil sem starševsko ljubezen in
    in kjer sem srečen bil nekdaj.
    To je kraj, kjer hoste zelenele so spomladi, poleti in jeseni,
    kjer ptice pele so na glas,
    tam hrasti, bukve in smreke v hosti v Zajčji so Dobravi
    pele vesele pesmi so za nas.

    Ko prišla je zima, so obmolknila zasnežena polja,
    obeljena drevesa v gaju so se umaknila v tiho ždenje,
    in narava hibernirala je v zasluženi počitek,
    vse je utihnilo in mir je legel na poljane.
    Najlepše je bilo spomladi,
    ko vse je cvetelo, zelenilo, ko se je vse zbudilo,
    ko ptice so se vrnile iz juga,
    in sneg odnesla je odjuga.

    Ko poletje odelo naše hoste v neko življenja je vrvenje,
    smo se na drevesih in poljih igrali in bilo je živžav, norenje,
    nihče ni bil sam, zamorjen,
    vsak je bil brezskrbno vesel in zdrav kot dren.
    Še vidim nasmejane in srečne otroške obraze znancev,
    vidim kako skačemo za žogo ali še rajši kar na prvo najbližje drevo,
    kako se lovimo in igramo ristanc,
    kako nam je vsem pri srcu lepo.

    Čas teče ali Tempus Fugit in nič,
    kar sanjal ali verjel sem, se ne vrne nazaj;
    nikoli dan se več nazaj ne obrne,
    nič, kar je bilo, ne pride več na isti kraj.
    Le Bog Nebeški skrivnostno ve kje, kako in zakaj.

    Moja lepa misel v duhu je odšla, in meni se nikoli več ne vrne,
    smejoča zvezda na nebu se nikoli meni ne utrne,
    v temi zgubi se ves njeni lep sijaj.
    Zato k meni iz dobrav in polja pridite glasovi tihi,
    hrepenim, da zopet slišim peti vas na glas,
    utrnile so se na obzorju zvezde,
    umirilo se je srce moje, ker zopet v duhu vidim znanci vas.
    V Bogu se umiri moja duša in srce, to je vse kar rabim na jesen življenja le.

    Janez AKA Dichter Hansi

  34. Miro says:

    GOSPOD JEZUS KRISTUS NAM PRINAŠA BESEDO, KI OZDRAVLJA!

    BOŽJA BESEDA: Ko je prišel v Kafarnáum, je stopil k njemu stotnik in ga prosil ter govoril: »Gospod, moj služabnik leži doma hrom in hudo trpi.« Jezus mu je rekel: »Pridem in ga ozdravim.« Stotnik pa mu je odgovoril: »Gospod, nisem vreden, da prideš pod mojo streho, ampak samo reci besedo in moj služabnik bo ozdravljen. Kajti tudi sam sem pod oblastjo in imam vojake pod seboj ter rečem temu: ›Pojdi‹ in gre; in drugemu: ›Pridi‹ in pride; in svojemu služabniku: ›Stôri to‹ in stori.« Ko je Jezus to slišal, se je začudil in rekel svojim spremljevalcem: »Resnično, povem vam: Pri nikomer v Izraelu nisem našel tolikšne vere! Povem vam, da jih bo veliko prišlo z vzhoda in zahoda in bodo sedli za mizo z Abrahamom, Izakom in Jakobom v nebeškem kraljestvu« (Mt 8,5-11).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+8%2C5-11&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Kratka razlaga: Stotnik prosi Jezusa, da bi ozdravil bolnega služabnika. Jezus je pripravljen iti k njemu, vendar se stotnik zanese na učinkovitost njegove besede. Tudi meni Jezus prinaša besedo, ki ozdravlja. Okrepil bom vero v moč njegove besede. Gospod, hvala za tvoje odrešenje. Naj želim ozdraveti in se trudim živeti kot novi človek (iz knjige Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Slavimo Gospoda in se mu zahvaljujmo: Slava tebi, Jezus, Ti si naš Odrešenik! Tvoje svetišče je na Gori, ki je višja od vseh drugih gora. Pomagaj nam, da bomo verovali in zaupali v moč Tvoje besede. Hvala, ker nas ozdravljaš na duši in na telesu. Amen.

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  35. Janez says:

    Dar neba našega Boga Ljudem na Zemlji
    Nekateri ljudje ne vedo, da so dar neba našega Očeta.
    Nekateri ljudje ne vedo, kako lepo je, da so in tvorno živijo v Ljubezni in Odpuščajo drugim.
    Nekateri ljudje ne vedo, kako dobro je, da jih lahko srečamo in se od Njih kaj naučimo in tudi obogatimo.
    Nekateri ljudje ne vedo, kako tolažilen je že njihov nasmeh in tihi zgled dobrote, ki ga črpajo od Njega.
    Nekateri ljudje ne vedo, kako ubogi bi bili brez nasmeha, dobrote in odpuščanja Njega ter drugih ljudi.
    A vedeli bi, če bi jim to povedali: Ti ali jaz.
    Morda pa to niti ni potrebno, saj je to Božja Volja. On že ve zakaj.
    Kolikor je ljudi, tolikor je Poti do Boga, ki morajo prehoditi veliko strmin in še več dobrega storiti, da gredo po Poti k Njemu.
    Veliko morajo pretrpeti, veliko krivic odpustiti in veliko dobrega storiti drugim ter ljubiti druge, da pridejo na Pot k Njemu.
    Ptica je ptica takrat, ko leti v zraku.
    Roža je roža takrat, ko cveti v tisočerih barvah Njegove Prirode.
    Človek pa je Človek takrat, ko je Dober, ko Odpušča drugim in sebi in ko Ljubi in iskreno Moli k Njemu.
    V miru in spokojnosti, ko delam in ko pomagam drugim, začutim njegovo Ljubezen in Prisotnost.
    Bog nam je vse daroval, ker nas ima neskončno rad.
    Z vsakim darilom in obdaritvij nam pove, kako rad nas ima.
    Z vsakim utripom mojega žitja in bitja začutim in celo vidim na vsakem koraku
    njegovo Veliko Dobroto in Ljubezen v Stvarstvu,
    ko me v tišini boža z nežnimi sapicami in slišim njegov tihi Glas med Ljudmi in v Naravi.
    In pravi mi, da je najvišja zapoved medsebojna Ljubezen med ljudmi.
    Kajti samo Ljubezen zmore ponovno približati Boga nam vsem, tudi ateistom,
    in nam pomagati, da bomo spet vanj Verovali s srcem in dušo.
    Ni pomembna oblika molitve, pomembno je srce, ki Živi in Ljubi vse Ljudi brez razlik.
    Premalo smo molili za lastno spreobrnjenje
    in preveč Ljudi smo hladno pustili trpečih in žalostnih zaradi hladnih medsebojnih odnosov brez pomoči.
    Krščanstvo bo preživelo po dobrih Ljudeh, ki bodo oznanjali Jezusov Evangelij z Ljubeznijo
    in utrjevali Veselo Oznanilo Ljudem z zgledom in nasmehom kot misionarji Ljubezni.

    Janez AKA Dichter Hansi

  36. Janez says:

    Nekatera razmišljanja, kako sami sebi pomagati, biti svoj dober prijatelj, da bomo zdravi, srečni in zadovoljni v življenju
    Notranje zdravje, zadovoljstvo in sreča
    Zdrav duh v zdravem telesu ali mens sana in corpore sano. Vsak človek išče načine, kako biti zdrav, srečen in zadovoljen. Odgovor se skriva v notranji stabilni prisotnosti, ki zahteva pripravljenost odpreti vse čute in da se čudimo drobnim stvarem v življenju. Vsak človek naj bo sam sebi največji prjatelj in zaveznik, ki ve kaj hoče in ki si zaupa. Ko imaš sam dovolj moči in energije, jo boš imel tudi za druge. In to je to. Začni pri sebi. Moli Boga in ga prosi za pomoč in vodstvo!

    Skrbi in stres se preveč kopičita in izhod se od nas odmika
    Povprečen človek sodobnega sveta je zaskrbljen zaradi mešanice različnih situacij, v kateri so v večji in manjši meri prisotne finančne skrbi, stresno delo, slabi odnosi v službi, odtujenost od partnerja, izguba stika z otroki in pomanjkanje časa za sebe in bližnje. Nezadovoljstvo, občutek, da »ne bom zmogel vsega tega« in strahovi so prve posledice, ki se jim postopoma lahko pridružijo še depresija, anksioznost, različne kronične bolezni brez pojasnjenega vzroka in včasih tudi zlom. S pravočasnim prepoznavanjem občutkov, jasnim zavedanjem svojih čustev in vzrokov za njih, sposobnostjo, da se od občutka in čustva z distanco oddaljimo in nanj pogledamo s »trezno« glavo izven sebe, lahko pomaga stabilizirati notranjo negotovost, krepiti notranjo stabilnost in prispevati k hitrejšemu in bolj učinkovitemu reševanju zapletenih situacij, kar dolgoročno prinese več dobrega počutja. Opazovanje popolnih in nasmejanih obrazov na obcestnih plakatih, TV ekranih in družabnih omrežjih odvrača od resničnega bistva, to je dostojno življenje vsakega, ki ga z veseljem živi in deli z ljudmi, ki so mu blizu. Čudenje vsakdanjim stvarem v naravi, nasmeh sodelavca ali otroka, petje ptic, cvetenje rož in dreves, šumenje vetra, let metulja mimo nas idr., ki jih nenadoma začutimo, zaznamo, vidimo in ki jih preje nismo niti opazili, kaj šele videli. Da prisluhnemo otroku doma, partnerju in drugim ljudem. To so drobna darila za nas. Čakajo nas. Poglejmo jih in se jih zavedajmo. Živeli smo doslej namreč hitro, prehitro eden mimo drugega. Za dosego miru je potrebnih v tišini v naravi nekaj malih korakov, ki jih nakazuje neka pot sprostitve in umiritve in njun blagodejen učinek na sodobnega človeka; saj slednji nenehno nekam hiti, je zaskrbljen in je v stresu. In k nemiru preganja še druge. Zakaj že? Imamo pravico do miru in sreče.

    Različne vloge človeka oziroma, kaj je pravzaprav človek?
    Ljudje imamo v življenju različne vloge. Lahko smo starši, prijatelji, sodelavci, razlikujemo se po poklicih in po odzivih v različnih življenjskih situacijah. Vsi nimamo vseh vlog, oziroma se te v času našega življenja spreminjajo. Kaj bi torej lahko bila skupna rdeča nit, ki nas povezuje ne glede na različne vloge, ki jih imamo v življenju? Ali ta skupna rdeča nit obstaja? Kaj je človek, ko pogledamo nanj iznad vseh vlog, ki jih igra v različnih obdobjih življenja? Kaj v resnici je človek? “Človek je odprt življenjski potencial in življenje je proces uresničevanja tega življenjskega potenciala,” bi povzeli po raznih modrecih. In na tebi je, da narediš kaj iz sebe in iz svojega življenja. Nihče drug ne bo. Prisluhnimo si, kakšni talenti in darovi sposobnosti in lastnosti so v nas in izven nas in preanalizirajmo, kaj hočemo in kam gremo. Ko to vemo in znamo potegniti prioritete bomo preprosto v sebi vedeli kaj, kam, zakaj in kako. Kjer je volja je tudi pot. Simple.

    Povezava telesa, čustev in možganov
    Le malo truda in opazovanja je potrebno, da človek sam in na podlagi lastnega izkustva ugotovi, kakšna je povezava med telesom in možgani. Seveda so izsledki znanosti, medicine in drugih ved nepogrešljivi, a mnogo tega bi lahko razumeli sami, če bi pozorno opazovali odzive telesa ob različnih dogajanjih. Opazujmo, na primer, odziv telesa, ko nas je nečesa strah ali ko imamo tremo. Nihče se nas fizično ne dotakne, ničesar ne vnašamo v svoje telo, a kemične reakcije v telesu in splošen odziv so povsem drugačni kot v sproščenem stanju. Srčni utrip je hitrejši, potimo se, zviša se raven določenih hormonov, ki so značilni za stresna stanja, dihanje je plitko, morda hitrejše in še bi lahko naštevali. Na tem preprostem primeru je jasno in očitno, kako sta um in telo povezana in kako um vpliva na telo. Psiche et soma. Še več, razlogi, zakaj občutimo določena čustvena sanja pri tem niso bistvenega pomena. Telo ne vpraša, kdo me je razjezil, užalil ali prizadel. Niti ne vpraša po razlogih, zakaj je to tega prišlo. Lahko rečemo, da smo se upravičeno razjezili ali celo, da je bila ta oseba krivična do nas, nepoštena in še kaj. Toda to ne spremeni dejstva, da bo naše telo odreagiralo na način, ki ga sprožijo misli povezano z jezo. Ko je Buda npr. dejal: »Nihče te ne bo kaznoval zaradi jeze, temveč te bo jeza kaznovala sama po sebi«, je govoril prav o dejstvu, da s svojimi mislimi sami sebi pripravljamo neke napitke, ki so telesu bodisi koristni bodisi škodljivi. Danes je popularno govoriti o tem, kako je potrebno imeti rad samega sebe. Toda zgornji zapis pove, da je ljubezen do sebe povezana z odnosom, ki ga imamo do drugih ljudi. Kakor razmišljamo o drugih, takšno realnost ustvarjamo v sebi. Sovraštvo, zamera in jeza so trpinčenje samega sebe. Pa vendar zakaj? Ko gledamo na ljudi s strpnostjo, sočutjem in z razumevanjem, oziroma, ko razumemo njihove zmožnosti in omejitve ter nismo užaljeni, ker ne zmorejo ali ne znajo več in ker ne ravnajo drugače, kot ravnajo, si s tem prihranimo marsikatero negativno čustvo in posledično tudi telesno težavo. Strpni smo, ne.

    Kaj je pomembnejše glava ali srce ? Kar oboje je potrebno za harmonijo
    Nekateri prisegajo na to, da jih vodi razum, da se odločajo z razmišljanjem, drugi delujejo bolj instinktivno in rečejo, da njih vodi srce. Verjetno v različnih trenutkih prevladuje eno ali drugo, a vendar obstaja ultimativni odločevalec, da nekdo poseže po nezdravi hrani, se prepusti zasvojenosti, zboli ali se kako drugače vda, drug pa se bori z vsakodnevnimi izzivi na drugačen način. Ko kupimo npr. karto za vlak, vemo, kam se želimo peljati. Človek pa pogosto deluje tako, da stori določeno dejanje (kupi karto za smer dogajanja), kasneje pa se pritožuje, kam je njegov vlak pripeljal. Premalo se zavedamo, da sami kupujemo karte za svoja potovanja v življenju, da pogosto brezglavo stopamo na vlak, čigar smer nam kasneje ni všeč in si je ne želimo ozroma spoznamo, da je bila sprejeta napačna odločitev, ki smo jo premalo premislili. Svojo slepoto kasneje (krivično) pripisujemo »delovanju s srcem« rekoč, da nas je vodilo srce. Toda srce in neodgovorno ter slepo ravnanje niso eno in isto.
    Razmislek ali »glava« je torej tisti del, ko smo zmožni dojeti povezave med vzrokom in posledico naših dejanj, ko lahko tudi vnaprej predvidimo, kam nas bo odpeljal določen vlak ali dejanje. Razmislek ne pomeni nič drugega kot budnost (lat. vigilantibus sum). Vidimo, razumemo, dojemamo, znamo povezovati. S tem pa smo učinkovitejši pri reševanju problemov, smo bolj ustvarjalni in ravnamo optimalno v dani situaciji. In srce? Vedno obstaja znanje nad znanjem. Nekdo zna več kot mi jaz/mi. Ne glede na to, koliko smo se naučili in kaj vse že vemo, vedno bo nekaj večjega, višjega, do tedaj neznanega. Znanje je pot, ki nima svojega konca. Kdor pravi, da je prišel do cilja, ni povedal prav, saj je pot še dolga in mi smo potniki. Zato vsakič, ko stopamo v nekaj novega, potrebujemo pogum srca. Ne moremo vedeti z gotovostjo, napake bodo prav gotovo na obzorju, varnosti ni, zavetja ni … A srce je tisto, ki te čez vse te dvome pripelje. Le v Bogu se umiri moja duša in počije moje srce. On nas uči ljubezni, skromnosti in ponižnosti.

    Kako je videti človek v harmoniji?
    Človek v harmoniji, kaj je že to? Ko ga srečamo in po neki čudni usodi še prepoznamo, smo presenečeni. Ker takšni ljudje so izven vseh spektaklov in povprečnih pričakovanj ljudi. Najdemo jih v vseh poklicih ali pozicijah. Človek v harmoniji nikakor ni vezan le na odmaknjeno življenje v naravi, temveč je lahko sredi poslovnega, delovnega, političnega dogajanja ali lahko ima zelo odgovorne naloge. Prav tako ni nujno, da svoje znanje ubesedi v »duhovno« besedišče. Lahko je živahen ali bolj mirne narave, lahko je takšnih ali drugačnih značajskih potez, toda nekatere črte so tem ljudem vendarle skupne. In ena od teh je, da z umirjenostjo duha in zaupanjem v Boga sprejemajo spreminjanje zunanjih dogodkov. Naj bo uspeh ali neuspeh, vzpon ali padec, polom ali rast, umirjenost njihovega duha je vedno prisotna. Neločljivo povezanost s svetom ne občutijo le na abstraktni ravni ali v teoriji, temveč v čisto vsakdanjih in praktičnih primerih. Razumejo namreč, da je njegov odnos do sveta in ljudi tisto, kar jim prinaša mir ali nemir. Tak človek ravna etično , z razumevanjem in z dobroto. Vendar njegovo etično ravnanje ne izvira iz ega dobrote in ne iz povprečne morale, temveč iz globokega zavedanja, da je vse, kar stori okolici, storjeno njemu samemu. Smo del velikega, živega vesoljstva, ki ga je ustvaril Gospod Bog. Če mislimo, da lahko prizadenemo drugega človeka ali drugo živo bitje, ne da bi prizadeli sebe, se žalostno motimo. Ko smo odprti in razsvetljeni od Njega po Njegovi Milosti in ko res vidimo ne le opazimo stvari okrog nas, ko slišimo ptičje petje, žuborenje potočka, vidimo ljudi okrog nas, vidimo gozd, travnike in planine v daljavi, sonce ki sveti in rožo v vazi poleg nas, ki nam jo je prinesel sosedov otrok, si lahko rečeno: »To sem jaz, to je del mene«. Povezani smo z vsemi stvarmi in če pošiljamo pozitivno energijo, smo osredotočeni na vse to, pošiljamo ljubeznive vibracije okrog sebe, smo srečni. Ganz einfach. In Bog bo blagoslovil naša pota. Živimo po Evangeliju, ker takrat Dajemo in Ljubimo.
    Za vse imamo čas, le za Boga in za bližnje ter zase nam ga zmanjka. Naredimo potrebne spremembe, začnimo pa pri sebi! Splačalo se bo in bolj bomo umirjeni, srečni in zadovoljni. Molimo in prosimo Boga za Milost in Navdih ter Božje Vodstvo, da bodo vsi naši človeški napori blagoslovljeni!
    Vzemi si čas zase in za druge
    Imej čas za delo – to je ključ do uspeha.
    Imej čas za razmišljanje – to je izvor moči.
    Imej čas za igro – to je skrivnost mladosti.
    Imej čas za prijateljstvo – to je pot do sreče.
    Imej čas za sanjarjenje – to je pot k zvezdam.
    Imej čas, da ljubiš in da te ljubijo – to ni le privilegij elite ampak vsakega od nas.
    Imej čas, da gledaš okrog sebe – škoda je dneva za sebičnost.
    Imej čas za smeh – kajti, to je glasba duše.
    Imej čas za Boga, da bo blagoslovil vse tvoje delo in življenje!

    Lat. Verbum laudatur, si factum sequatur. Beseda je vredna pohvale, če ji sledi dejanje.

    Preštudirani razni prispevki iz razne strokovne literature (npr. pokojna duhovnika prof. dr. Anton Trstenjak, prof. dr. Janžekovič TF Ljubljana et altri) in lastna razmišljanja. Z veseljem in ljubezniji se spominjamo svojih učiteljev, ki so nam dali vse znanje z velikim entuziazmom in radostnim navdušenjem; takih učiteljev rabimo, ki so živeli tako kot so nas učili. Janez

    Za napačno umestitev med molitve se opravičujem. Errare humanum est. Quid quid agis prudenter agas et respice finem.

  37. Janez says:

    Vsak dan se prerodim kot Človek in Kristjan
    Prerojen si, če se čudiš,
    ker se vsako jutro prebudi nov dan;
    če si srečen, ker tvoje oči vidijo,
    tvoje roke čutijo,
    ker bije tvoje srce.
    Prerojen si, če se veseliš, da živiš,
    če brez predsodkov gledaš na ljudi,
    če znaš občudovati cvetje na poti svojega življenja.
    Oči so mi dane za svetlobo,
    za pomladno zelenje in belino snega,
    za sivino oblakov in modrino neba,
    za bleščavo sonca podnevi,
    za utripanje zvezd ponoči
    in za neverjetni čudež,
    da okoli mene živi toliko čudovitih ljudi.
    Usta so mi od Boga dana za besede,
    za prijazne besede, na katere čaka nekdo, ki trpi.
    Moja usta so mi dana za poljube,
    moje roke za delo, pomoč in nežnost,
    moje noge za pot do bližnjega,
    do tistih, ki živijo v hladu in osamljenosti.
    In moje srce je dano za Ljubezen do Tebe Človek.
    Človek rad Te imam. Amen.
    Phil Bosmans.

    Phil Bosmans, belgijski katoliški duhovnik, pesnik in dobrotnik pomoči potrebnim. Je bil ustanovitelj Zveze brez imena vBelgiji (Bund ohne Namen), ki tudi po njegovi smrti leta 2012, v mnogih deželah deluje za večjo človečnost, tudi na socialnem področju. Besedila pesmi so duhovna vzpodbuda za srce, drobni prinašalci veselja do življenja za verne in neverne ljudi. Izgoreval je za uboge, bolne in zapuščene ter jim pomagal do svoje smrti vedno, takoj in nesebično. Kljub zdravstvenim težavam je nadaljeval svoje karitativno in pastoralno delo.

  38. Miro says:

    JEZUS NAS VZGAJA, DA BI DUHOVNO BUDNI IN PRIPRAVLJENI PRIČAKALI NJEGOV DRUGI PRIHOD!

    BOŽJA BESEDA: »Kakršni so bili namreč Noetovi dnevi, tako bo tudi ob prihodu Sina človekovega. Kakor so namreč v tistih dneh pred potopom jedli in pili, se ženili in se možile do dne, ko je šel Noe v ladjo, in niso spoznali, dokler ni prišel potop in vseh odnesel, tako bo tudi ob prihodu Sina človekovega. Takrat bosta dva na polju: eden bo sprejet, drugi puščen. Dve bosta mleli na kamnu: ena bo sprejeta, druga puščena. Bodite torej budni, ker ne veste, katerega dne pride vaš Gospod! Vedite pa, da bi bil hišni gospodar buden, če bi vedel, ob kateri straži pride tat, in ne bi pustil vlomiti v svojo hišo. Zato bodite tudi vi pripravljeni, kajti ob uri, ko ne pričakujete, bo prišel Sin človekov« (Mt 24, 37-44).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+24%2C37-44&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Kratka razlaga: Tisti dan bo prišel iznenada in nepričakovano. Ene bo zalotil pri mizi, druge pri poročnem obredu, spet druge na polju ali kjerkoli. To nikakor ne pomeni, da bi bile te dejavnosti same po sebi kaj slabega. Pomeni pa, da bo vse, karkoli je kdo delal, toliko vredno, kolikor je bilo storjeno v zavesti pričakovanja prihoda Sina človekovega. Sprejeti ali zavrnjeni ne bomo po kakšnih matematičnih pravilih ali po kakšni slepi usodi, temveč po meri odgovornosti, s katero smo jedli in pili, se ženili in možile, delali na polju ali mleli na kamnu.

    Potop Noetovih dni ni bil usmerjen v uničenje, temveč v razčiščevanje dobrega in zla. Tako bo tudi s prihodom Sina človekovega. Jesus nas ne straši, ampak vzgaja. Vzgaja k pripravljenosti, da dostojno dočakamo največji dan tega sveta. Njegov dan, dan, ki bo vreden videti novo nebo in novo zemljo, naše vstajenje in odrešenje (povzeto iz knjige Beseda da besedo, p. Franc Cerar).

    Slavimo Gospoda in se mu zahvaljujmo: Slava tebi, Jezus, Ti si Gospodar vseh in vsega, Ti si Kralj vseh vidnih in nevidnih stvari. Hvala za božjo besedo, s katero nas učiš, da boš ob svojem drugem prihodu vse stvarstvo preustvaril tako, »da bo Bog vse v vsem« (1 Kor 15,28). Naj s Tvojo pomočjo vsak živi v posvečujoči milosti, v ljubezni, da bo po koncu zemeljskega potovanja, v odločilnem trenutku, med tistimi, ki bodo zaslišali Tvoje povabilo: »Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta! Prejmite v posest kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta!« (Mt 25,34).

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki nas varuješ peklenskega ognja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

  39. Janez says:

    Človek se ne spreobrne zaradi besed, ampak zaradi Ljubezni
    Če želiš, da bi se ljudje okoli tebe spreobrnili, potem jih ljubi in tako izpolnjuj Božjo Voljo. Več kot besede jim bo o Bogu povedala tvoja ljubezen. Morda poznaš bolečino ob tem, ko drugi ne želijo slišati in sprejeti veselega oznanila o Božji ljubezni. To je del tvoje poti, je bolečina, ki lahko postane rodovitna. To so lahko polja, kjer rasteta tvoja ponižnost in potrpežljivost. Je najboljši način, da rasteš v ljubezni. Da ljubiš, tudi če ne vidiš rezultatov. Če misliš, da se mora nekdo še posebno spreobrniti, potem ga ljubi s še večjo ljubeznijo. Če mu želiš povedati, kako veliko dostojanstvo ima kot Božji otrok, potem ga spoštuj. Če bi mu rad govoril o usmiljenem Bogu, bodi z njim usmiljen in prizanesljiv. Če bi ga rad spodbudil, da se vrne k Očetu, ki mu odpušča, potem mu odpuščaj najprej ti sam. Najtežje bo sprejel sporočilo o Bogu nekdo, ki v svoji okolici ni izkusil ljubezni. Če mu želiš približati Boga, potem ga ljubi. Bog je ljubezen. Prihajaj k Bogu, dopusti mu, da ti podari izkušnjo svoje ljubezni. Šele ko boš prežet z Njegovo lučjo, boš lahko svetil drugim. Takrat mnogokrat niti ne bo treba besed. Če boš v sebi nosil obilje Božjega miru, če boš dobrohoten in v srcu vesel kristjan, bodo ljudje sami prihajali k tebi. Želeli bodo priti k luči, ki bo žarela v tebi. Včasih bi radi drugim oznanjali, a si ne vzamemo časa za molitev, ampak ta čas namenjamo zgolj oznanjevanju, govorjenju o Bogu. Takrat so naše besede prazne in ne morejo nagovoriti. Posvečaj svoj čas temu, da napolniš svojo dušo pri izviru žive vode. Te so pri Bogu, ki je naš Stvarnik, Oče, Odrešenik in Pastir, ki nas varno vodi po Poti h Kristusu.

    MOLITEV (Barbara Rajgelj Operando)
    Ljudem sem govoril o Tebi, Gospod. Niso želeli slišati Tvojega oznanila. Mislil sem, da zavračajo mene, na koncu pa sem se zavedel, da zavračajo Tebe. Pomislil sem, kako pogosto moraš biti zavrnjen Ti, ki si sama ljubezen. Takrat sem si zaželel le to, da bi Te mogel še bolj ljubiti. Obljubil sem si, da bom storil vse, kar je v moji moči, da Ti služim. Gledal sem Te in opazil, da daješ prav vsem, tudi tistim, ki Te zavračajo. Vem, da stvari ne morem storiti bolje, kot jih delaš Ti. Zato te poskušam v vsem posnemati. Ljubiti hočem vse, še posebno pa tiste, ki nočejo slišati zate. Če je to način, na katerega jim bom govoril o Tebi, ga hočem z vso silovitostjo živeti. Zdaj sem tu, pred Teboj, da napolnim svoje srce s Tvojo ljubeznijo. Nato bom to ljubezen ponesel v svet, da začuti lakoto in žejo po Tebi, ki si žarišče ljubezni. Želim, da se vsi ljudje vrnejo k Tebi.

    JEZUS SPREGOVORI MI PROSIM
    Dopusti Jezusu, da ti spregovori v tišini tvojega srca.
    Pogosto reci Jezusu: »Jezus, ljubim Te za vse, ki Te ne ljubijo.«
    Bodi pogumen, bodi plemenit – sprejmi Našega Gospoda,
    ki sedaj preko trpljenja prihaja v tvoje življenje.
    Navkljub vsem našim slabostim nas Bog ljubi in
    še naprej uporablja vsakega od nas, da prižge Svojo luč ljubezni in usmiljenja v svetu.
    Edini razlog našega bivanja je: »Živeti v Njem, za Njega, ob Njem in z Njim.
    « Štiri besede, kk pa so za izvajanje Božje Volje tako zelo pomembne.
    Kako ljubimo Kristusa? Tako, da s celim srcem zastonjsko služimo ubogim in bolnim.
    Ohrani veselje, ki izvira iz ljubezni do Jezusa v evharistiji in v ubogih.
    Deli to svoje veselje z vsemi, ki jih srečaš.
    Nikoli ne ločuj med Jezusom v evharistiji in Jezusom v ubogih,
    ki jih srečuješ; vedno in povsod jim pomagaj.

    Sveta Mati Terezija

  40. Janez says:

    Ob Adventu in prihajajočih Božičnih in Novoletnih praznikih
    Praznični dnevi k nam spet ob letu veselo hitijo,
    skrite misli in želje nam v duši budijo.
    Naj prinesejo izpolnjena pričakovanja, da uresničijo se vse naše sanje,
    odkrijejo modrosti in prinesejo nam mir, srečo in radovanje!
    V teh dneh, ko vsem se nekam nam zelo mudi,
    ko nas že Adventni in prihajajoči Božični prazniki nekam podijo,
    izberimo k bližnjim in k sebi takšne si poti,
    ki prave se smeri držijo!
    Naj vodijo nas med radostne in strpne, sočutne le ljudi,
    ki nas s svojo iskreno toplino in dobroto bogatijo;
    ker vsak dan prijazne so njihove oči
    in ki se od veselja in ljubeznivosti do bližnjih ob srečanju zaiskrijo!
    Prihaja veseli Božični čas odrešenja, ko v pričakovanju začutimo vsi,
    da radost, razumevanje in sreča med nami le pozabljena ni.
    Ljubezen, dobrota in mir naj nam vseskozi med letom polnijo srce,
    ter mir, zdravje in dobrota k nam stegujejo naj svoje roke.
    Najbližje in sodelavce ter prijatelje ob voščilu objameš, jih k sebi stisneš močno
    in v srcu želiš jim iskreno, da bi jim bilo vselej lepo.
    Ko ob Adventu in Božiču povsod prižgejo Božične se luči,
    vsak naj v srcu si nekaj lepega zase in za druge zaželi.
    Naj Božič bo prijazen, naj bodo dobri in prijazni v njem vsi ljudje,
    naj misli bodo iskrene in veselo naj naše bo srce.
    Za Božič, ko zberemo se vsi v okviru vse družine,
    ker praznik ta v nas tke vezi dobrote, topline in bližine,
    ljubezen in veselje z vami dragi svojci in znanci vseskozi naj živi
    ter naj v nas naj nikdar ne premine!

    In ko človek išče radost, srečo, mir srca,
    je samo ljubezen, ki lahko umiri, osreči ga.
    O, daj Gospod, ljubezni in strpnosti polno mi srce,
    glej, zaman je drugo vse, kar me občasno pač teži,
    prihaja odrešujoča milost Odrešenika našega sveta.
    Rad bi ponesel, zaželel svetlobo in dobroto vsem ljudem,
    kjer sta naklonjena Božja milost in blagoslov vsem stvarem,
    kakor jutranja rosa, ki je ob soncu več ni,
    kakor vrt pomladni, ki v soncu toplem na novo oživi,
    ko se človek spreminja, ko ljubezen v njem zaživi,
    ko temni mrak žalosti in obupa izginja in hrepenenje kot svetlo sonce zažari,
    ko postane dober in veder, ker se v njem veselje in upanje spet prebudi.

    S toplino Advent naj Nas te dni duhovno pripravi,
    in Božič naj Nas greje, srce naj Naše z dobroto preplavi in dušo pomiri,
    a Novo leto naj prinese in zaseje vse, kar si vsak sam iskreno poželi!
    Srečo, ljubezen, zdravje in obilje naj Nam bogato obrodé.
    Da nove dobre in plemenite vse dosežemo cilje v letu 2019– iskrene moje so željé!

    Janez AKA Dichter Hansi

  41. Janez says:

    Moj Gospod, prosim te, da odstraniš vse…

    »Moj Gospod, prosim te, da odstraniš vse,
    kar ločuje mene od Tebe in Tebe od mene.
    Odstrani vse, kar me dela nevrednega
    Tvojega pogleda, Tvoje roke in Tvoje graje,
    Tvojih besed in pogovora s Teboj,
    Tvoje dobrotljivosti in ljubezni.
    Odvrni od mene vsako zlo, ki me ovira,
    da Te ne vidim,
    Te ne slišim,
    Te ne okušam,
    Te ne vonjam
    in se Te ne dotikam v globini Moje Duše;
    da se Te ne bojim
    in nisem dovolj pozoren na Tebe;
    da Te ne poznam dovolj,
    da Te ne ljubim dovolj,
    in te zato nimam kot želim;
    da se ne zavedam popolnia Tvoje navzočnosti
    in se Te ne razveselim, kot bi se lahko, da bi našel Mir in Ljubezen Očeta.
    Vse to prosim zase in si goreče želim od Tebe.
    Amen.«
    (sv. Peter Faber, medmrežje)

    Imeti – dajati

    To, kar imaš, te loči od drugega;
    to, kar daš,
    te združi z drugim.
    Ko imaš stvari, daješ stvari;
    ko nimaš več ničesar,
    daješ samega sebe.
    Le tedaj resnično ljubiš.
    Kajti človek je to, kar daje.
    Kdor nima ničesar daje samega sebe:
    zna ljubiti
    in živi za drugega,
    da bi drugi živel z njegovo pomočjo.
    (Silvano Fausti, medmrežje)

    Jezus, odpri vrata mojega srca in me odreši vseh spon
    Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje. (Jn 3:16,17)
    Na naši poti Življenja do križa inonkraj čez, kdo bo odmaknil kamen proč in
    nam pokazal prazen grob vstalega Odrešenika in Pot k Tebi?
    Samo ti, Gospod, saj si se prikazal trem ženskam tistega zgodnjega Velikonočnega jutra.
    Samo ti, Gospod, saj si se v sobi razodel obotavljivim učencem in pokazal svojo prebodene roke.
    Samo ti, Gospod, saj si se na Binkošti razkril z močjo jezikov ognja
    in preko najneženjše sapice Svetega Duha napravil preobrat v Naših srcih in dušah.
    Tukaj sem Gospod, obotavljiv in prestrašen ter upam na Tvojo Pomoč.
    Tukaj sem in iščem Tebe. Verjamem v tvojo Odrešujočo moč, verjamem, da se želiš razodeti tudi meni.
    Morda sem prešibek, da bi odprl vrata svojega srca in duše, ampak spet, Gospod, s tvojo pomočjo jih lahko odprem – na široko in zaživim kot dober človek in dober kristjan.
    Pridi Jezus in prebivaj v meni! Prosim Te nakloni mi Milost in me odreši vseh spon.
    Amen.
    Medmrežje molitev Operando

  42. Janez says:

    MOJ GOSPO PROSIM ODTRANI VSE KA ME LOČUJE OD TEBE
    »Moj Gospod, prosim te, da odstraniš vse,
    kar ločuje mene od Tebe in Tebe od mene.
    Odstrani vse, kar me dela nevrednega
    Tvojega pogleda, Tvoje roke in Tvoje graje,
    Tvojih besed in pogovora s Teboj,
    Tvoje dobrotljivosti in ljubezni.
    Odvrni od mene vsako zlo, ki me ovira,
    da Te ne vidim,
    Te ne slišim,
    Te ne okušam,
    Te ne vonjam
    in se Te ne dotikam v globini Moje Duše;
    da se Te ne bojim
    in nisem dovolj pozoren na Tebe;
    da Te ne poznam dovolj,
    da Te ne ljubim dovolj,
    in te zato nimam kot želim;
    da se ne zavedam popolnia Tvoje navzočnosti
    in se Te ne razveselim, kot bi se lahko, da bi našel Mir in Ljubezen Očeta.
    Vse to prosim zase in si goreče želim od Tebe.
    Amen.«
    (sv. Peter Faber, medmrežje)

    IMETI DAJATI
    To, kar imaš, te loči od drugega;
    to, kar daš,
    te združi z drugim.
    Ko imaš stvari, daješ stvari;
    ko nimaš več ničesar,
    daješ samega sebe.
    Le tedaj resnično ljubiš.
    Kajti človek je to, kar daje.
    Kdor nima ničesar daje samega sebe:
    zna ljubiti
    in živi za drugega,
    da bi drugi živel z njegovo pomočjo.
    (Silvano Fausti, medmrežje)

  43. Piotr says:

    Ko pride bolezen ali težave v življenju, se morda lahko upremo in pritožujemo čez Boga. Sveti Jožefmarija pa nas vabi, naj Njemu, “ki je več kot dobra mati.” Glej: https://opusdei.org/sl-si/video/malo-casa-je-za-ljubezen/

    Sveti Jožefmarija govori o tem, kako lahko bolezen človeka vodi k Bogu. Glej: https://opusdei.org/sl-si/video/posvecevanje-bolezni/

    “Smrt kristjanu ne povzroča težav, ker ga ponese v božje roke,” pravi sv. Jožefmarija. Glej: https://opusdei.org/sl-si/video/ob-smrtni-uri/

  44. Administrator says:

    NASTANEK ROŽNEGA VENCA

    Sv. Dominik se je, ko je videl, da velika grešnost ovira spreobrnjenje Albižanov, umaknil v gozd blizu Toulouza, kjer je neprestano molil tri dni in tri noči. Med tem časom je samo jokal in si nalagal težke pokore, da bi pomiril Gospodovo jezo. To je opravljal s tako gorečnostjo, da je izgubil zavest. Takrat se mu je prikazala naša Gospa, ki so jo spremljali trije angeli in mu je rekla: »Dragi Dominik, ali veš katero orožje želi uporabiti Sveta Trojica za preobrazbo sveta?« »O, moja Gospa,« je odgovoril sv. Dominik, »ti veš to veliko bolje od mene, ker si bila poleg svojega Sina vedno glavno orodje našega odrešenja.« Nato je naša Gospa odgovorila: »Želim, da veš, da je bilo vedno glavno orožje te vojne angelovo oznanjenje, ki je temeljni kamen Nove zaveze. Zato, če želiš doseči te ranjene duše in jih pripeljati k Bogu pridigaj o teh angelovih besedah.«
    Tako je vstal, potolažen in ves goreč za spreobrnjenje ljudi v svojem kraju in se je napotil naravnost v katedralo. Pri tem so angeli, ki jih ni nihče videl začeli zvoniti, da bi zbrali ljudi in sv. Dominik je začel oznanjati. Na začetku svoje pridige je nastala strašna nevihta, zemlja se je stresla, sonce je potemnelo, zelo je grmelo in se bliskalo, tako da so se vsi prestrašili. Njihov strah se je še povečal, ko so gledali sliko naše Gospe, ki je izpostavljena in so jo videli, kako je trikrat vzdignila svoje roke proti nebu, da bi priklicala Gospodovo kazen nadnje, če se ne bodo spreobrnili, poboljšali svoja življenja in iskali zaščite svete Božje Matere. Gospodova volja, ki se je po tem čudežu razodela je bila, da bi širili novo pobožnost rožnega venca in ga naredili bolj prepoznavnega. Končno se je po molitvi sv. Dominika nevihta končala in nadaljeval je s pridiganjem. Pomembnost in vrednost rožnega venca je razlagal s tako vnemo in očarljivostjo, da so skoraj vsi ljudje v Toulousu začeli z njegovo molitvijo in se odrekli svojim napačnim verovanjem.
    Kmalu se je v mestu pokazalo veliko izboljšanje; ljudje so začeli živeti krščansko življenje in so se odrekli svojim preteklim slabim navadam. Navdihnjen s Sv. Duhom in podkrepljen tako od Blažene Device kot od svojega izkustva je sv. Dominik celo svoje življenje posvetil oznanjanju rožnega venca. Oznanjal ga je s svojim zgledom in s pridiganjem po mestih in vaseh, veljakom in preprostim ljudem, pred učenjaki in nepoučenimi, katoličanom in heretikom. Rožni venec, ki ga je molil vsak dan je bila priprava na vsako njegovo pridigo in kratek klepet z našo Gospo takoj po pridigi.

    Nekega dne imel pridigo v Pariški cerkvi Notre Dame na god sv. Janeza Evangelista. Bil je v majhni kapeli za glavnim oltarjem in se je, tako kot vedno, z rožnim vencem pripravljal na pridigo. Prikazala se mu je naša Gospa in mu rekla: »Dominik, čeprav bi bilo to kar si nameraval povedati zelo dobro, ti jaz prinašam veliko boljšo pridigo.« Sv. Dominik je sprejel v svoje roke knjigo, ki jo je ponudila naša Gospa. Pridigo je pazljivo prebral in ko jo je doumel in premeditiral se ji je zahvalil. Ko je prišel čas je šel na prižnico. Čeprav je bil praznik sv. Janeza ni o njem omenil nič drugega kot to, da je bil spoznan za vrednega varuha Nebeške Kraljice. Zbranim teologom in uglednim ljudem, ki so bili vajeni poslušati neobičajne in izobražene razprave je sv. Dominik povedal, da jim ne želi dati učene razprave, modre v očeh sveta, ampak da želi spregovoriti s preprostostjo Sv. Duha in z njegovo močjo.
    Tako je začel oznanjati rožni venec in razlagati molitev Zdrave Marije besedo za besedo, kot bi to počel skupini otrok in uporabljal je zelo lahke ponazoritve, ki mu jih je dala naša Gospa.

    Blaženi Alan, kot pravi Kartagena, je omenil še nekaj drugih priložnosti, ko sta se sv. Dominiku prikazala naš Gospod in naša Gospa. Spodbujala in navdihovala sta ga, da bi bolj in bolj oznanjal rožni venec, ki bi izkoreninil greh in spreobrnil grešnike in heretike. Nekje drugje Kartagena pravi, kaj je »bl. Alanu razodela naša Gospa. Povedala mu je, da se je po njenem prikazanju sv. Dominiku prikazal še Božji Sin in mu rekel: ‘Dominik, veselim se, da se ne zanašaš na svojo modrost in da raje kot za prazno slavo delaš z veliko ponižnostjo za rešenje duš.’« »Veliko duhovnikov bučno pridiga proti najhujšim oblikam greha. Pozabljajo pa, da je potrebno bolni osebi dati pred zdravilom zdravo pamet, da bo zdravilo učinkovalo.«
    »Zato naj duhovniki pred vsem drugim poskusijo prižgati ljubezen do molitve v dušah ljudi in še posebno ljubezen do molitve Zdrava Marija.
    Če bi že samo oni sami začeli moliti to molitev in bi resnično vztrajali, bi jim Bog v svojem usmiljenju ne odtegnil svoje milosti.
    Torej želim, da širiš molitev rožnega venca.« Vse stvari, tudi najsvetejše, so podvržene minljivosti, še posebno takrat, ko so odvisne od človekove svobodne volje. Zato ni čudno, da je Bratovščina svetega rožnega venca obdržala svojo prvotno gorečnost le še dobro stoletje po tistem, ko jo je ustanovil sv. Dominik. Nato je bila kot, da bi jo zakopali in je zatonila v pozabo. Brez dvoma je za to odgovoren tudi spletkarski in ljubosumni hudi duh, da so ljudje zanemarjali rožni venec in tako prekinili dotok Božje milosti, ki se je spuščala na svet.

    Tako je Bog leta 1349 kaznoval celotno Evropo z najbolj strašno kugo, ki so jo kdajkoli poznali. Začela se je na vzhodu in se je širila preko Italije, Nemčije, Francije, Poljske in Madžarske in prinašala opustošenje kamor koli je prišla. Še ne eden od stotih ljudi je preživel, da je lahko zgodbo posredoval. Velika mesta, vasi in samostani so bili skoraj popolnoma uničeni med triletno morijo epidemije. Ta Božji bič ni bil edini, kmalu za njim sta prišla še dva druga. Herezija Flagelantov (bičarjev) in tragični razkol leta 1376. Ko so preizkušnje ponehale, zahvaljujoč Božji milosti, je naša Gospa naročila bl. Alanu, da ponovno oživi Bratovščino svetega rožnega venca. Bl. Alan je bil dominikanec iz samostana v Dinanu v Bretaniji (severna Francija op.p.). Bil je priznan teolog in znan pridigar. Ker je Bratovščina izvirala prav iz te province se je spodobilo, da je naša Gospa dala čast dominikancu iz te iste pokrajine, da jo ponovno obudi.

    Bl. Alan je začel to veliko delo v letu 1460, ko je bil posebej pozvan od našega Gospoda. Tako opisuje sprejem tega pomembnega sporočila: ko je nekega dne daroval mašo, ga je nagovoril Gospod v sveti hostiji in želel spodbuditi, da bi širil rožni venec. »Kako me lahko tako hitro ponovno križaš?« Pravi Jezus. »Kaj si rekel, Gospod?« Je zgrožen vprašal bl. Alan. »Ti si me nekoč že križal s svojimi grehi,« je odgovoril Jezus, »in pripravljen sem biti ponovno križan raje, kot da je moj Oče žaljen s tvojimi grehi. Sedaj me ponovno križaš, ker sam dobro veš, da bi moral širiti rožni venec moje Matere in tega ne počneš. Če bi to počel, bi lahko učil veliko duš prave poti in jih vodil proč od greha. Vendar tega ne počneš in zato si sam nalagaš krivdo njihovih grehov.«
    Zaradi tega strašnega očitka je bl. Alan sklenil neprestano širiti rožni venec.
    Naša Gospa mu je nekega dne tudi rekla, da mu bo dala vedno več navdihov za širjenje rožnega venca, »v svoji mladosti si bil velik grešnik, ampak jaz sem izprosila tvoje spreobrnjenje od svojega Sina. Če bi bilo mogoče bi šla zate tudi skozi vsakršno trpljenje, da bi te rešila, saj so spreobrnjeni grešniki zame sijaj. In isto bi storila, da bi lahko bil vreden širjenja mojega rožnega venca do skrajnih mej sveta.« Sv. Dominik se je prav tako prikazal bl. Alanu in mu je povedal za velike uspehe svojega duhovništva: nenehno je širil rožni venec, njegove pridige so bogato rodile in veliko ljudi je bilo spreobrnjenih za časa njegovega poslanstva. Rekel je bl. Alanu: »Poglej kako lepe uspehe sem imel s širjenjem rožnega venca. Ti in vsi, ki imate radi našo Gospo morate narediti enako s sveto pobožnostjo rožnega venca lahko pritegnete vse ljudi k resničnemu razumevanju kreposti.«
    Takšna je kratka zgodovina, ki opisuje kako je sv. Dominik ustanovil sveti rožni venec in kako ga je bl. Alan de la Roche ponovno obudil.

    Od časa, ko je sv. Dominik ustanovil pobožnost svetega rožnega venca pa do časa, ko ga je bl. Alan de la Roch ponovno obudil v letu 1460, so ga klicali psalter Jezusa in Marije. To je zato, ker ima isto število Zdravih Marij kot je Davidovih psalmov Svetem pismu.
    Preprosto in neizobraženo ljudstvo ni znalo moliti s psalmi, zato je bil rožni venec zanje prav tako bogat kot je bila molitev psalmov za druge.

    Vse od kar je bl. Alan de la Roch obudil pobožnost je glas ljudstva, ki je Božji glas, dal tej molitvi ime (rosarium op. p.) rožni venec, kar pomeni »krona iz rož«.
    S tem so želeli povedati, da vsakič, ko ljudje predano spletajo rožni venec darujejo v roke Jezusa in Marije 153 belih in 16 rdečih vrtnic. Ker so to nebeške rože ne bodo nikoli ovenele ali izgubile svoje lepote.

    Naša Gospa je dovolila in potrdila ime rožnega venca. Mnogim ljudem je razodela, da ji ob vsaki molitvi Zdrave Marije dajo prelepo vrtnico in da ji napravi vsak dokončan rožni venec krono iz vrtnic.

    Torej dokončan rožni venec je velika krona iz vrtnic in vsak molek iz petih deset je majhna kita cvetja iz rož ali majhna krona iz nebeških vrtnic, ki jo položimo v roke Jezusa in Marije. Ta vrtnica je kraljica rož in rožni venec je vrtnica pobožnosti in to najpomembnejša.

    Papež Janez Pavel II. Je 16. oktobra 2002 izjavil, da bo naslednje leto “leto rožnega venca”. V rožni venec je bila prvič v stoletjih spremenjena sprememba. Papež je dodal in opredelil 5 novih skrivnosti, ki so zadevale dogodke v Jezusovem javnem življenju. Te nove skrivnosti so poimenovali “Svetli del skrivnosti”. Današnji popolni rožni venec je sestavljen iz desetk Zdrave Marije, ločenih z Očenašem in Slava očetu, včasih pa tudi z molitvijo iz Fatime – O Jezus. Še enkrat dokaz, da je rožni venec živa molitev, ki raste s cerkvijo. Rožni venec je sestavljen iz štirih delov. Štirje deli skrivnosti so: Veseli, Žalostni, Svetli in Častitljivi. Vsak del rožnega venca je sestavljen iz petih desetk. Vsak del se moli ob določenem dneve v tednu.

    Povzeto po:
    https://www.motherteresa.org/the-story-of-how-st.-dominic.html

  45. Miro says:

    ZAVRAČANJE PRINAŠA PRILOŽNOST ZA PRIČEVANJE IN NOVO POTRDITEV VERE!

    BOŽJA BESEDA: »Toda preden se bo to zgodilo, bodo nad vas dvigali roke, preganjali vas bodo, izročali v shodnice in ječe in zaradi mojega imena vas bodo vlačili pred kralje in oblastnike. Vam pa bo to dalo priložnost za pričevanje. Vtisnite si v srca to, da ne boste vnaprej premišljevali, kako bi se zagovarjali. Jaz vam bom namreč dal usta in modrost, kateri vsi vaši nasprotniki ne bodo mogli kljubovati ali ji ugovarjati. Izdajali vas bodo celo starši in bratje, sorodniki in prijatelji, in nekatere izmed vas bodo ubili. Vsi vas bodo sovražili zaradi mojega imena, toda niti las z vaše glave se ne bo izgubil. S svojo stanovitnostjo si boste pridobili svoje življenje« (Lk, 21, 12-19).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+21%2C12-19&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Kratka razlaga in molitveni vzklik: Jezus napoveduje nasprotovanje, ki bo prišlo od voditeljev in celo od domačih. Razlog za to bo vera vanj. Zavračanje pa bo prilika za pričevanje in novo potrditev vere. Tudi mene vabi k pričevanju za evangelij in mi obljublja pomoč, ko se bom moral braniti. Gospod, okrepi me s svojim Duhom, da bom ostal zvest v preizkušnji in pogumno pričeval zate, kjer bo treba (iz knjige Luč besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Slavimo Gospoda, zahvaljujmo se mu, prosimo ga: Slava tebi, Jezus, Ti si Stvarnik vseh in vsega, Gospodar življenja in smrti, nebes in zemlje, prostora in časa, večnosti. Hvala, ker nas vabiš k pričevanju za evangelij in nas na tej ozki in trnjevi poti milostno vodiš, podpiraš, krepiš, tolažiš, odrešuješ. Pridi z močjo Svetega Duha in v srcih ljudi poživi duha vere, upanja, ljubezni, potrpežljivosti, vztrajnosti, srčnosti, stanovitnosti in zvestobe – vse do zveličavnega konca, ki bo po Tvoji preobilni milosti prešel v neminljivo življenje večnega veselja, radosti in sreče v Bogu! Po Božji besedi »oko ni videlo in uho ni slišalo, kar je Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo« (1 Kor 2,9). Slava tebi, Jezus, zdaj in vekomaj. Amen.

    Božje usmiljenje, ki obsegaš ves svet, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, upanje tistim, ki obupavajo, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizčrpni vir čudežev, zaupamo vate!

  46. Miro says:

    KAKO PREPOZNATI SLEPARJE, KI NASTOPAJO POD JEZUSOVIM IMENOM IN ZAVAJAJO LJUDI?

    BOŽJA BESEDA: Ko so se nekateri pogovarjali o templju, kako je okrašen z lepimi kamni in zaobljubljenimi darovi, je rekel: »Prišli bodo dnevi, ko od tega, kar vidite, ne bo ostal kamen na kamnu, ki bi ne bil zrušen.« Vprašali so ga: »Učitelj, kdaj pa bo to in kakšno bo znamenje, ko se bo to začelo goditi?« Rekel jim je: »Glejte, da se ne daste zavesti! Veliko jih bo namreč prišlo v mojem imenu in bodo govorili: ›Jaz sem,‹ ali ›Čas se je približal.‹ Ne hodíte za njimi! Ko boste slišali o vojnah in vstajah, se ne ustrašite, kajti to se mora prej zgoditi, vendar še ne bo takoj konec.« Tedaj jim je govoril: »Vzdignil se bo narod proti narodu in kraljestvo proti kraljestvu. Veliki potresi bodo na mnogih krajih, kužne bolezni in lakota, grozote in velika znamenja z neba (Lk 21, 5-11).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+21%2C5-11&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Kratka razlaga in molitev: Judje se čudijo mogočnemu templju, Jezus pa napove njegovo porušenje in pokaže na konec sveta. Pri tem me vabi, naj se ne bi utapljal v radovednosti, ampak da postavim svojo prihodnost v njegove roke. Gospod, hvala, ker znova prihajaš v moje življenje. Daj mi moči, da te bom buden pričakoval in se ne bom dal zapeljati lažnim napovedim in strahovom (povzeto iz knjige Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    BOŽJA BESEDA: Rekel jim je: »Glejte, da se ne daste zavesti! Veliko jih bo namreč prišlo v mojem imenu in bodo govorili: ›Jaz sem,‹ ali ›Čas se je približal.‹ Ne hodite za njimi! (Lk 21,8).

    Kratka razlaga: Jezus svari učence pred lažnimi kristusi. Begali bodo ljudi, ker bodo nastopali pod njegovim imenom, kakor da so pravi božji poslanci in rešitelji sveta. Svoje govorjenje bodo prilagodili Kristusovemu, da ljudje ne bodo vedeli, kdo je pravi Kristus (povzeto iz knjige Razloženi evangeliji, France Rozman).

    NE HODITE ZA NJIMI! (Lk 21,8). Kratka razlaga: Sleparje, ki zavajajo ljudi, je mogoče kaj hitro prepoznati po želji, ki jo imajo po tem, da bi drugi hodili za njimi in da bi imeli učence (Apd 20,30). K temu početju jih žene nadutost ali želja po koristi, nevoščljivost ali pohlep. Iz tega – in zagotovo ne iz edinega Gospoda, ki je umrl za vse – se porajajo delitve in sekte znotraj skupnosti vernikov. Gorje nam, če Gospoda, njegovo besedo in njegove darove uporabljamo za uveljavitev lastnega jaza. Nihče ne sme hoditi za nami! Vsi moramo hoditi za njim. V tem je naša svoboda, svoboda sinov (povzeto iz knjige Skupnost bere Lukov evangelij, p. Silvano Fausti).

    Slavimo Gospoda in se mu zahvaljujmo: Slava tebi, Jezus, Ti si pravi Bog in pravi človek! Ti si Kristus, Sin živega Boga! Hvala, ker nas vnaprej milostno opozarjaš in varuješ pred lažnimi kristusi ter nas spodbujaš, naj bodo naša srca prepojena z Božjo ljubeznijo, da bomo v življenju vedno pripravljeni na Tvoj prihod!

    Božje usmiljenje, ki nas varuješ zasluženih kazni, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

  47. Miro says:

    BOG NE GLEDA NA VELIKOST DARU, TEMVEČ NA VELIKODUŠNOST SRCA!

    BOŽJA BESEDA: Ozrl se je in videl bogate, ki so metali svoje darove v tempeljsko zakladnico. Videl pa je tudi neko siromašno vdovo, ki je vrgla vanjo dva novčiča, in je rekel: »Resnično, povem vam: Ta uboga vdova je vrgla več kot vsi. Vsi ti so namreč vrgli dar od svojega preobilja, ta pa je dala od svojega uboštva vse, kar je imela za življenje« (Luka 21,1-4).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+21%2C1-4&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Bog ne zavrača darov, ki jih kdo daje od svojega obilja. Velike cerkve, ki so jih gradili nekoč in ki se gradijo danes, niso mogle biti plačane s samimi novčiči. Rdeči križ in Karitas ne bi mogla pomagati tolikim potrebnim, če ne bi bilo darovalcev, ki imajo globlje žepe in vsaj včasih vanje posežejo.

    Današnja zgodba hoče povedati nekaj drugega. Bog ne gleda na velikost daru, temveč na velikodušnost srca. V človeških očeh je dar toliko vreden, kolikor zaleže, v božjih očeh pa toliko, koliko darovalec položi vanj vere, upanja in ljubezni.

    Starejši duhovnik je pripovedoval: V naponu let sem Bogu daroval delo na župniji. Bilo ga je dosti, bil sem zdrav in podjeten, žel sem uspehe in priznanja. Bilo ga je dosti, bil sem zdrav in podjeten, žel sem uspehe in priznanja. Danes sem star, osamljen, napol slep in napol gluh. Danes darujem Bogu svojo telesno in duševno onemoglost. Jezus je nekoč pohvalil vdovo, ki mu je darovala svojo revščino. Upam, da tudi moje ne bo zavrnil (iz knjige Beseda da besedo, pater Franc Cerar).

    Slavimo Gospoda, zahvaljujmo se mu, prosimo ga: Slava, tebi Jezus, Ti si veličastvo Božje pravičnosti in Božjega usmiljenja! Hvala za Tvoj čudoviti evangeljski nauk, po katerem ni pomembno, koliko kdo podari, temveč s kakšnim namenom podari. Pomagaj moji nestanovitni volji, da bom od lepih besed odločno prešel k dejanjem usmiljenja do bližnjega – z namenom ljubezni do Tebe!

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki posvečuješ pravične, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  48. hvala says:

    Samo molitve, ki jih molimo v SVETEM DUHU , lahko ljudem, za katere molimo, prinesejo pomoč ohrabritev, ki jo POTREBUJEJO.

    Kako torej lahko pridemo do pomoči SVETEGA DUHA. ? DVE OSNOVNI ZAHTEVI STA PONIŽNOST IN ČISTOST NAMENA. Najprej se moramo ponižati pred Svetim Duhom in priznati, da ga potrebujemo. Potem mu moramo dopustiti, da nas OČISTI VSEH NAPAČNIH MOTIVOV IN SEBIČNIH STALIŠČ IN DA NAS NAVDIHNE Z ISKRENO LJUBEZNIJO IN SKRBJO ZA LJUDI, ZA KATERE ŽELIMO MOLITI.
    Molitve, ki jih navdihne Sveti Duh, niso nujno dolge ali lepo zveneče. Na Boga ne napravijo vtisa lepe fraze ali resen ton glasu.

    NEKATERE NAJBOLJ UČINKOVITE MOLITVE V SVETEM PISMU SO BILE OSUPLJIVO PREPROSTE . Ko je Mojzes molil za svojo sestro Mirjam, ki je bila kaznovana z gobavostjo, je preprosto zavpil:

    “O BOG OZDRAVI JO VENDAR!”(4. Mojzesova knjiga 12,13).

    Ko je cestninar molil v templju, je izgovoril le kratek stavek:” BOG, BODI MILOSTLJIV MENI GREŠNIKU!”(Luka 18,13).
    VENDAR VEMO, DA JE BOG SLIŠAL OBE MOLITVI IN ODGOVORIL NANJU.

    Če čutite potrebo, da bi molili, a ne veste, kako začeti, PROSITE BOGA ZA POMOČ. Tukaj je nekaj preprostih besed, ki jih lahko uporabite:
    “GOSPOD, RAD BI MOLIL, PA NE VEM KAKO. PROSIM, POMAGAJ MI PO SVOJEM SVETEM DUHU MOLITI TAKO MOLITEV, KI JO BOŠ TI SLIŠAL IN NANJO ODGOVORIL. ”

    Potem sprejmite BOŽJI ODGOVOR po veri in molite, kar prihaja iz vašega srca.
    Če pa se ne PODREDIMO Svetemu Duhu in NE IŠČEMO NJEGOVE USMERITVE, AMPAK NAŠE MOLITVE motivirajo nevoščljivost in prepirljivost (omenja ju Jakobovo pismo 3,14), sebičnost ali kakšna druga mesena naravnanost, kot je užaljenost, jeza ,kriticizem ali samopravičnost, takšnih molitev Sveti Duh ne bo odobril in jih ne bo prinesel pred Boga Očeta. (Vse prepisano iz knjige Prince Derek: BLAGOSLOV ALI PREKLETSTVO sami lahko izberete).

    Pridi Sveti Duh in nas razsvetli s svojo lučjo.!

  49. hvala says:

    Nedelja Kristusa Kralja ; Jezus umira na križu, nekateri ljudje se mu zlobno posmehujejo, zahtevajo, da reši sebe , če je Judovski Kralj, tudi levi razbojnik ga zasmehuje. Desni razbojnik, pa je v zadnji uri svojega življenja s svojim propadlim življenjem prosil Jezusa, nas se ga spomni , ko bo v raju. Priznal je, da je zelo, zelo grešil, videl je v Jezusu Odrešenika, Kralja, zato je prvi z Jezusom v raju. To je spoznal mogoče tudi po tem, ko je Jezus rekel; “Oče, odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo. ”

    Zato se močno oklenimo Jezusa, vsi smo grešniki, že po izvirnem grehu , zato prosimo Njega, ki je pretrpel za nas strašne bolečine, oklenimo se Ga z vso močjo in nas bo rešil.

    Hvala Ti Jezus in Slava Ti.

  50. Miro says:

    DO GOSPODOVEGA KRALJEVANJA VODI VMESNA POT KRIŽA IN TRNOVE KRONE

    Podobo Kristusa Kralja tokrat označujeta dve kroni: veličastna kraljevska in okrvavljena trnova krona. Kristus je kralj, ki ga je Oče s trpljenjem poveličal:

    – daljna predpodoba je David, v narodovem spominu ostane pojem pravičnega kralja; njemu je Gospod obljubil: ti boš knez čez Izraela;

    – Pavlove besede Kološanom so visoka hvalnica Kralju, v katerem imamo odrešenje; On je podoba nevidnega Boga, prvorojenec vsega stvarstva, po njem je vse ustvarjeno, vse je v njem utemeljeno, On je prvi med vstalimi;

    – po vstajenju Peter zatrjuje: Bog ga je določil za sodnika živih in mrtvih.

    https://www.kapucini.si/poslanstvo/brat-metod-benedik

    Slavimo Gospoda in se mu zahvaljujmo: Slava tebi, Jezus Kristus, Ti si Kralj kraljev, Gospod gospodov, naše odrešenje! Hvala Ti, ker blagruješ skromne, preproste, krotke, usmiljene, čiste v srcu, mirotvorce, kateri se Tvojo pomočjo prebijajo po naporni trnjevi poti, kljub temu pa po kraljevski poti, zanesljivo vodeči v Božje kraljestvo.

    Božje usmiljenje, izraz njegove največje moči, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki nam daješ nesmrtno življenje, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!

    • Miro says:

      Priporočimo se Svetemu Duhu, da bomo v Njegovi luči lahko umevali evangeljski odlomek na današnjo nedeljo Kristusa Kralja. Naj k temu pripomore tudi zgoraj navedena razlaga p. Metoda Benedika (Gospodov dan z Besedo).

      »DRUGE JE REŠIL, NAJ REŠI SEBE, ČE JE ON BOŽJI MESIJA IN IZVOLJENEC!« (Lk 23,35)

      BOŽJA BESEDA: Ljudstvo pa je stalo zraven in gledalo. Celo voditelji so se norčevali iz njega in govorili: »Druge je rešil, naj reši sebe, če je on Božji Mesija in Izvoljenec.« Posmehovali so se mu tudi vojaki; pristopali so in mu ponujali kisa. Govorili so: »Če si judovski kralj, reši samega sebe.« Nad njim je bil tudi napis: »Ta je judovski kralj.« Eden od hudodelcev, ki sta visela na križu, ga je preklinjal in mu govoril: »Ali nisi ti Mesija? Reši sebe in naju!« Drugi pa mu je odgovoril in ga grajal: »Ali se ti ne bojiš Boga, ko si v isti obsodbi? In midva po pravici, kajti prejemava primerno povračilo za to, kar sva storila; ta pa ni storil nič hudega.« In govoril je: »Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!« In on mu je rekel: »Resnično, povem ti: Danes boš z menoj v raju« (Lk 23,35-43).

      https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+23%2C35-43&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

  51. Miro says:

    KAR SEDEM BRATOV JO JE IMELO ZA ŽENO – ČIGAVA BO OB VSTAJENJU? – JEZUSOV ODGOVOR NEIZMERNO PRESEGA ČLOVEKOV RAZUM, NJEGOVE PREDSTAVE, UMEVANJE!

    BOŽJA BESEDA: Pristopilo je nekaj saducejev, ki so trdili, da ni vstajenja. Vprašali so ga:»Učitelj, Mojzes nam je zapisal: Če komu umre brat, ki je bil oženjen, pa ni imel otrok, naj vzame to ženo njegov brat in obudi zarod svojemu bratu. Bilo pa je sedem bratov. Prvi je vzel ženo in umrl brez otrok. Nato jo je vzel drugi, pozneje tretji in tako vseh sedem; umrli so in niso zapustili otrok. Za vsemi je umrla tudi žena. Čigava bo torej žena ob vstajenju, kajti vseh sedem jo je imelo za ženo?« Jezus jim je rekel: »Sinovi
    tega veka se ženijo in možijo, tisti pa, ki so vredni, da dosežejo oni vek in vstajenje od mrtvih, se ne bodo ne ženili ne možile. Tudi umreti ne morejo več; enaki so namreč angelom in so Božji sinovi, saj so sinovi vstajenja. Da pa so mrtvi obujeni, je pokazal tudi Mojzes v pripovedi o grmu, ko je imenoval Gospoda ›Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov‹, Bog pa ni Bog mrtvih, ampak živih, kajti njemu vsi živijo.« Nekaj pismoukov je tedaj odgovorilo: »Učitelj, dobro si povedal,« in niso si ga drznili še kaj vprašati (Lk 20, 27-40).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+20%2C27-40&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Kratka razlaga: Saduceji so trdili, da po smrti ni vstajenja. Za to trditev so navajali dokaze. Z enim, po njihovem mnenju zelo prepričljivim, stopajo pred Jezusa. Naj ga ovrže, če more. Če ne, se bo izkazalo, kdo ima glede vstajenja prav.

    Primer o ženi, ki naj bi bila sedemkrat zaporedoma poročena z vsakokrat drugim moškim, je komaj verjeten. Zastavlja pa vprašanje, kaj bo v večnosti z vdovci in vdovami, ki so se ponovno poročili. Ali ne bodo v zadregi, kateremu od nekdanjih zakoncev naj bodo zvesti? Ali ne bo ljubosumja?

    Saduceji so se sklicevali na Mojzesa, pa jim tudi Jezus postreže z navedkom iz Mojzesa. A gre naprej od tega, kar je povedal Mojzes. Življenje, ki nas čaka po smrti, bo poduhovljeno in ne bo podvrženo zakonitostim tega sveta. Bog, ki je Bog živih, nas bo dvignil na poveličano stopnjo življenja. Dosegli bomo gledanje Boga iz oči v oči. Gledanje v podobi ljubezni med možem in ženo bo preraščeno (iz knjige Beseda da besedo, pater Franc Cerar).

    Slavimo Gospoda, zahvaljujmo se mu, prosimo ga: Slava tebi, Jezus, Ti si Vsemogočni, Ti si resnično življenje, Ti si naše vstajenje. Hvala, ker poživljaš našo vero in upanje Vate, v vstajenje, v večno življenje, v popolnoma nov način bivanja v Bogu, drugačen od sedanjega življenja. Naj po Tvoji milosti preživimo nam podarjeni čas v ljubezni do Tebe, z deli usmiljenja do bližnjega, da bomo tako z Božjo pomočjo dosegli odrešenje, zveličanje in Boga »gledali iz oči v oči«!

    Božje usmiljenje, ki nam daješ nesmrtno življenje, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki lajšaš trpljenje dušam v vicah, zaupamo vate!

  52. Janez says:

    Kljub trpljenju in preizkušnjam moli, vztrajaj in pojdi po Poti k Njemu naprej

    Če čutiš,da je Tvoje Srce polno skrbi in tesnobe, da si zbolel in imaš bolečine,
    kljub temu zmoli k Bogu in poskušaj biti prijazen ter bodrilen s sočlovekom v stiski.
    Če čutiš, da izgubljaš elan in pogum zaradi lastnih težav in problemov ,
    kljub temu zmoli k Bogu in poskušaj opogumiti druge, ki so malodušni in otopeli.
    Če čutiš, da je zanos Tvoje Vere v Boga nekoliko omagal,
    kljub temu zmoli k Bogu za navdih in poskušaj z zgledom in modro strpno in bodrilno besedo
    okrepiti Vero v Boga svojega bližnjega, ki je v krizi omagal in pomagal boš tudi sebi.
    Če začutiš in zaslutiš , da se v Tebi nabira neka nestrpna hudobija,
    kljub temu zmoli k Bogu in poskušaj ostati miren in dober in priskoči drugemu v stiski na pomoč.
    Če te obhaja skušnjava in neodločnost, da bi kar odnehal v boju za obstanek in boljši jutri,
    kljub temu zmoli k Bogu in vztrajaj pri graditvi boljšega sveta, saj te tvoj bližnji potrebuje.
    Če te usoda in trpljenje pritisneta k tlom in poskušata zasužnjiti,
    kljub temu zmoli k Bogu in ne zamudi priložnosti za nov začetek in duhovno prenovo sebe in drugih
    Ter se ozri v Nebo k Njemu, ki ti bo pomagal in stal ob strani,
    ker moliš, delaš in vztrajaš na Poti k Njemu.
    Ali morda veš, kakšen bi bil ta Svet brez Tebe in
    drugih dobrih, ljubeznivih in usmiljenih ter sočutnih ljudi,
    kjer bi prevladoval denar, egoizem, materializem in hudobija nestrpnosti ter izkoriščanja drugih?
    To bi bil svet Mamona in Hudobije, kjer ne bi bilo prostora za vero in Boga.
    Zato vztrajaj in kljub trpljenju ter vsem preizkušnjam moli, vztrajaj in pojdi naprej po Poti k Njemu.
    In Bog bo blagoslovil Tebe, Tvoje delo, Tvojo Dobroto, Tvojo Strpnost in vse napore za boljši svet.
    Odslej se bom trudil, da bom umiril svoj delovni tempo in ne bom več nekaj hitel,
    da bom potrpežljiv sam s Seboj in z drugimi ter da ne bom nervozen ampak miren,
    če mi delo in opravki ter hišna popravila ne bodo šla gladko od rok.
    Sprijaznil se bom z vsakdanjimi neuspehi, drobnimi in velikimi tako,
    da mi ne bodo vzeli dobre volje in ne bodo skalili dobre volje in veselja.
    Tako bom ostal miren in strpen, poln radosti in čudenja za vse stvari okoli nas,
    da bom v srcu ohranil radost in hrepenenje ter svetlobo vsakega dne, ki pride
    in bom vse to rad delil z vsemi okrog sebe. Brez razlik in izgovorov, vedno in takoj.
    In vsak dan bom naredil nekaj dobrega zase in za druge ter molil k Bogu
    in se prenovil kot Človek in kot Kristjan. Za boljši jutri in za boljši svet.

    Delno dopolnjeno in prirejeno Prihajam k Tebi, molitve in premišljevanja , kapucini 1995.

    Z Vero v Njega pa sem preudaren, moder, umirjen in se trudim, kaj dobrega narediti zase in za druge; vedno in takoj, ker v Njem premorem Vse, ki mi daje Moč in Potrpežljivost. Že objavljeno. Janez

  53. Janez says:

    Razne plemenite misli dobrih ljudi o pomoči trpečim in ubogim

    Misijonarke Ljubezni Matere Terezije
    1) Srce, najgloblje jedro Misijonark ljubezni je: žeja Jezusovega Srca, ki se skriva v ubogem. To je vir vseh pogledov na življenje Misijonark ljubezni … Družbo lahko drži v življenju le Jezusova žeja; sposobnost poslušati jo, jo čutiti in ji odgovoriti z vsem svojim bitjem. Poslušajte Jezusovo žejo. Storite, da za vsakega od vas postane »Beseda življenja«, kot je napisal sveti oče v enem od svojih pisem. Moji ubogi v najnižjih slojih sveta so kakor trpeči Kristus. V njih Božji Sin živi in umira; po njih nam Bog odkriva svoj pravi obraz. Recite jim, da nismo tu za delo, ampak za Jezusa. Vse, kar delamo, je za Njega. Služimo Jezusu v ubogih: skrbimo Zanj, Ga hranimo, Ga oblačimo, Ga obiskujemo, Ga tolažimo v ubogih, zapuščenih, bolnih, v sirotah in umirajočih. Toda vse, kar delamo: naše molitve, naše delo, naše trpljenje – vse za Jezusa. Naše življenje ne pozna drugih razlogov, drugih utemeljitev. Tega večina ljudi ne uspe razumeti: jaz sem na uslugo Jezusu štiriindvajset ur na dan; karkoli delam, je zanj.
    (Mati Terezija)

    2) Potrebna je globoka vera, da vidimo Kristusa v strtem telesu in umazanih oblekah, pod katerimi je skrit najlepši med človeškimi sinovi. Potrebne so nam Kristusove roke, da se dotikamo teh teles, ranjenih z bolečino in trpljenjem. Kako čiste morajo biti naše roke, če naj se dotikamo Kristusovega telesa, tako kakor se ga dotika duhovnik pod podobo kruha na oltarju. S kakšno ljubeznijo in pobožnostjo in vero dviga sveto hostijo! Enake občutke moramo imeti tudi me, ko dvigujemo telesa ubogih bolnikov.
    (Mati Terezija)

    3) Prišel je trenutek, da se dotaknem najpomembnejše točke služenja, točke, ki zadeva vse v Cerkvi, duhovnike in laike: služenja ubogim. Janez evangelist piše v svojem prvem pismu: »Ljubezen spoznamo po tem, da je on dal življenje za nas. In tako smo tudi mi dolžni dati življenje za brate. Kako more Božja ljubezen ostati v človeku, ki ima premoženje tega sveta in vidi, da je brat v pomanjkanju, pa zapira svoje srce pred njim? Otroci, ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v dejanju in resnici« (1 Jn 3,16-18). Jezus Kristus, čigar telo in kri se posvečujeta in ju sprejmemo in molimo kot navzoča v presvetem oltarnem zakramentu, je po cerkveni dogmi »pravi Bog in pravi človek«. Priznamo in razglašamo Jezusa za »pravega Boga« po evharističnem češčenju. Toda kako in s kakšno držo bomo konkretno pokazali našo vero v Jezusa kot »pravega človeka«? Prav s služenjem ubogim in trpečim. Tisti, ki je rekel nad kruhom: »To je moje telo«, je rekel iste besede tudi o ubogih. Izrekel jih je, ko je govoril o tem, da kar človek naredi za lačnega, žejnega, zapornika, golega, stori Njemu samemu. Ko se je povsem poistovetil z njimi, je rekel: » Jaz sem bil lačen, jaz sem bil žejen, jaz tujec, jaz nag, bolan, zaprt« (prim. Mt 25, 35 sl.). Vsakokrat, ko stojimo pred trpečo osebo, zlasti tisto, ki trpi določeno hudo preizkušnjo, bi morali slišati po ušesih vere v sebi Kristusov glas, ki nam ponavlja: »To je moje telo!«
    (brat Raniero Cantalamessa)

    Tudi to je spolnjevanje Božje Volje. Janez

  54. Miro says:

    JEZUS NAM ŽELI OMOGOČITI PRISTEN ODNOS Z OČETOM – V MOLITVI SE ODPRIMO NJEGOVEMU ODREŠENJSKEMU DELOVANJU!

    BOŽJA BESEDA: Ko je stopil v tempelj, je začel izganjati prodajalce. Rekel je: »Pisano je: Moja hiša naj bo hiša molitve, vi pa ste iz nje naredili razbojniško jamo.« Vsak dan je učil v templju. Véliki duhovniki, pismouki in prvaki ljudstva pa so iskali priložnost, da bi ga umorili, vendar niso našli načina, da bi mu kaj storili, kajti vse ljudstvo se ga je oklepalo, ko ga je poslušalo (Lk 19,45-48).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+19%2C45-48&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Jezus stopi v tempelj in ga očisti vsega, kar ne služi srečanju z Bogom. Ljudem želi omogočiti pristen odnos z Očetom, nasprotniki pa iščejo, kako bi se ga znebili. Trudil se bom odkrivati in pripravljati okolje in trenutke, ko se bo Bog želel srečati z mano. Gospod, hvala, ker podpiraš mojo molitev, da bi bila čim bolj pristna, da bom pred teboj, te slavil in poslušal (iz knjige Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Slavimo Gospoda in se mu zahvaljujmo: Slava tebi, Jezus Kristus! Ti si glava Cerkve, Gospod hiše molitve, neizmerno veličastvo Božjega kraljestva. Hvala, ker nas vedno spodbujaš k molitvi in sodelovanju z Božjo milostjo. Pridi, Jezus, in iz naših duš izženi pogubne duhove nečistosti, napuha, poželjivosti, preračunljivosti, prepirljivosti, laži, pohlepnosti … ter nam pomagaj svobodno zaživeti v moči Svetega Duha!

    Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov!
    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

  55. Miro says:

    GOSPOD, POMAGAJ MI, DA SE BOM VES ODLOČIL ZATE!

    BOŽJA BESEDA: Ko je prišel bliže in zagledal mesto, se je zjokal nad njim. Rekel je: »O, da bi tudi ti na ta dan spoznalo, kaj ti prinaša mir, takó pa je prikrito tvojim očem. Prišli bodo nadte dnevi, ko te bodo sovražniki obdali z okopi, te oblegali in stiskali z vseh strani. V tla bodo poteptali tebe in tvoje otroke v tebi in ne bodo pustili kamna na kamnu v tebi, ker nisi spoznalo časa svojega obiskanja« (Lk 19, 41-44).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+19%2C41-44&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Jezus se spušča z Oljske gore proti Jeruzalemu in gleda na mesto. Hudo mu je, ker ve, da ga bo zavrglo in tudi samo doživelo propad. Ob tej napovedi se bom zavedal, da vsak korak stran od Jezusa prinaša ruševino in pogubo. Gospod, trpel si zaradi Jeruzalema. Pomagaj mi, da bom premagal vso uporno svojeglavost in se brez pomislekov ves odločil zate (iz knjige Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Slavimo Gospoda in se mu zahvaljujmo: Slava tebi, Jezus, Ti si neizmerno veličastvo Božje ljubezni, miru, radosti … Hvala Ti, ker nam vsak dan milostno podarjaš številne priložnosti – male in velike – za spreobračanje srca in novo življenje v moči Svetega Duha. Jezus, ponižno Te prosimo, upodobi naša srca po tvojem Presvetem Srcu! Pridi nam na pomoč v zakramentih svete sprave in svete evharistije, da se bomo vsak dan odzivali na podarjene priložnosti za služenje Tebi in bližnjemu, predvsem z deli usmiljenja. Zgodi se presveta Božja volja!

    Božje usmiljenje, ki nas varuješ zasluženih kazni, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

  56. Janez says:

    Nekatere misli Matere Terezije
    Ljubi, kolikor moreš. Ljubi tako močno, da boli. Če boli, je to dober znak.
    Naj verjamemo v karkoli, če želimo resnično ljubiti, se moramo naučiti odpuščati.
    Ne moremo delati velikih stvari. Le male z veliko ljubezni.
    Naša stalna naloga je spodbujati kristjane in nekristjane, da opravljajo dela ljubezni. Vsako delo ljubezni, opravljeno z vsem srcem, približuje ljudi k Bogu.
    Če ljudi sodiš, nimaš časa, da bi jih ljubil.
    Revolucija ljubezni se začne z nasmehom. Nasmej se vsaj petkrat na dan, in to tistim, ki se jim nisi želel nasmehniti. To stori, da ustvarjaš mir.
    Ne dajajte le odvečnega, dajte svoje srce.
    Upam, da imaš dovolj sreče, da te naredi nežnega, dovolj preizkušenj, da te okrepijo, dovolj bolečine, da ostaneš človeški, dovolj upanja, da si srečen.

    Mati Terezija je v Indiji, ko je pomagala bolnim in revnim, s svojim življenjem in delom pričevala o neskončni ljubezni do človeštva. Pozornost vsega sveta je pritegnilo zlasti njeno neutrudljivo delo za najrevnejše, bolne in najranljivejše. Za mnoge ostaja skrivnost, kako ji je to uspevalo, kje je našla moč za brezmejno razdajanje. Na številna vprašanja je vedno odgovarjala s ponižnostjo in modrostjo, velikima darovoma Svetega Duha, ki ga je vedno vabila, da jo je razsvetljeval. Ko je dobila Nobelovo Nagrado se je je razveselila: »Hvala Bogu, koliko denarja in koliko revežem bom odslej lahko še pomagala«!

  57. Janez says:

    ČLOVEŠKA PRAVIČNOST NI TUDI BOŽJA PRAVIČNOST
    Brez Tebe ne morem živeti in pošteno delati Bog moje pravičnosti in dobrote!
    Ti me ljubiš in me vodiš po svoji poti Odrešenja,
    da ne zaidem na stranpoti neresnice, nepoštenosti in greha.
    Bog, vnaprej si mi dal in povedal vse Božje zakone, postave in Evangelij,
    da dobro vem, kaj smem in česa ne smem storiti, reči ali misliti,
    da bom pravično ter pošteno živel in delal vse, kar je v veselje v Tvojih Očeh.
    Ko ljudje mislimo, sodimo, živimo in ravnamo po Božjih postavah v nas,
    tedaj zajemamo sad pravičnosti iz Tvoje Narave v nas in iz Tvojega Življenja, ki je popolno.
    Vsa presoja pravičnosti, ki izhaja iz človeških pravil in postav ni popolna,
    ker smo mi ljudje grešni in nepopolni in ne zasledujemo vedno resnice.
    Zato se moramo ljudje naučiti živeti in delati po Božjem Duhu
    in tudi biti vodeni po Božjem Duhu tako,
    da bomo pravični in delali tisto, kar je resnično in prav v Božjih Očeh.
    Tedaj ne bo krivic, neresnic, nepoštenih presoj in sodb ljudi
    na sodiščih, v službah, v podjetjih, v raznih ustanovah in drugod,
    tedaj bo med nami Resnica in Pravica,
    ki je Jezus naš Gospod.
    Zato človek potrebuje Boga, njegov blagoslov in vodstvo, sam ne zmore storiti nič.
    Kajti kar je prav v človeških očeh ni prav tudi v Božjih Očeh.
    Preveč je tistih opeharjenih in razočaranih, ki iščejo zaman pravico pri ljudeh,
    ki je ne zmorejo dati, saj smo vsi preveč kratkovidni, grešni in nepopolni ter
    zaradi lastnih koristi dostikrat tudi neresnicoljubni in nepošteni farizeji.
    Bog v njihovih srcih ni videl dobrote in pravičnosti,
    čeprav so farizeji dobro poznali vse preroke in postave.
    Vendar niso vsi taki licemerci: so tudi dobri, pošteni in pravični verni ljudje,
    ki so vodeni po Duhu in živijo po Duhu
    in delajo v strahu Božjem tisto, kar je prav v Božjih Očeh.
    To so verni, dobri ljudje, pošteni in pravični in delajo vse v večjo Božjo Čast in Slavo.
    To so oni, ki spolnjujejo Božjo Voljo in ki vedo, kaj je Ljubezen, Božji Mir in Pravičnost,
    ker vse to izpričujejo z Vero, delom, služenjem ubogim in svojim življenjem.

    Janez AKA Dichter Hansi

    Božji Duh nas vodi in vzgaja, da živimo (mislimo, govorimo in ravnamo) v skladu z Božjo pravičnostjo, ki je v nas. Ko se odločamo po Božji naravi v nas, rojevamo sad Njegovega življenja v nas – torej sad pravičnosti. Ko se končuje naš naporni delovni dan smo utrujeni in nas pogosto bremenijo vse misli in skrbi, ki so se zgodile čez dan. Težko je v miru zaspati in skleniti dan zaradi skrbi in težav, kinas pestijo. Ker ne moremo kar tako opustiti možganske aktivnosti, nas to pripelje celo do nezmožnosti spanja. Ko nas doleti taka situacija, je najbolje, da se izročimo v Božje roke in prejeli bomo Božji mir in Uteho. Eden od načinov za to je molitev spodnjega psalma. Psalmist se Bogu zahvaljuje za blagoslove, ki jih je prejel, in se zanaša Nanj, vedoč, da je pri njem varen. To je eden od najpomembnejših ključev za iskanje miru v našem življenju. Če ne moremo zaupati Bogu in njegovemu načrtu za naše življenje, nikoli ne bomo živeli resnično v miru. Zaupajm Bogu, molimo in proimo k Njemu in z Vero v Njega nas bo uslišal. Janez

    Kadar te kličem, mi odgovori, Bog moje pravičnosti !
    V stiski si mi odprl širjave,
    izkaži mi milost, usliši mojo molitev.
    Mnogi pravijo: “Kdo nam bo dal videti dobro ?”
    Dvigni, Gospod, nad nami svetlobo svojega obličja !
    Dal si več veselja v moje srce
    kakor v času, ko je obilje njihovega žita in vina.
    V miru bom hkrati legel in spal,
    saj ti sam, Gospod, me pustiš varno prebivati.
    (Ps 4,2.7¬–9)

  58. Janez says:

    DOPUSTI JEZUSU DA TI SPREGOVORI V TIŠINI SRCA
    Dopusti Jezusu, da ti spregovori v tišini tvojega srca.
    Pogosto reci Jezusu: »Jezus, ljubim Te za vse, ki Te ne ljubijo.«
    Bodi pogumen, bodi plemenit – sprejmi Našega Gospoda,
    ki sedaj preko trpljenja prihaja v tvoje življenje.
    Navkljub vsem našim slabostim nas Bog ljubi in
    še naprej uporablja vsakega od nas, da prižge Svojo luč ljubezni in usmiljenja v svetu.
    Edini razlog našega bivanja je: »Živeti v Njem, za Njega, ob Njem in z Njim.
    « Štiri besede, kk pa so za izvajanje Božje Volje tako zelo pomembne.
    Kako ljubimo Kristusa? Tako, da s celim srcem zastonjsko služimo ubogim in bolnim.
    Ohrani veselje, ki izvira iz ljubezni do Jezusa v evharistiji in v ubogih.
    Deli to svoje veselje z vsemi, ki jih srečaš.
    Nikoli ne ločuj med Jezusom v evharistiji in Jezusom v ubogih,
    ki jih srečuješ; vedno in povsod jim pomagaj.
    Sveta Mati Terezija

    LJUBITE DRUG DRUGEGA PRAVI JEZUS
    Nisem prosila drugega kot eno milost za vas – da bi lahko razumeli Jezusove besede: »Ljubite drug drugega, kot sem vas jaz ljubil.« Mi lahko poveste, kako vas je ljubil? Vprašajte se in potem poglejte, če ljubite svoje brate in sestre na Zemlji tako, kot On vas ljubi? Vedno bolj razumem [da], če ni in dokler ni te ljubezni med nami, se lahko ubijemo od dela in dobrih del, pa bo še vedo samo delo, ne ljubezen ubogim. Delo brez ljubezni je suženjstvo. Za toliko stvari se moramo zahvaliti Bogu.
    Sveta Mati Terezija

    IZPRAZNITE SE SEBIČNOSTI IN NEISKRENOSTI
    Nekoč je oče iz Katmanduja, imel govor o Božji ljubezni do sveta in o tem, kakšna je Njegova veličina, da je poslal Svojega sina. Tako sem ga vprašala: »Jezus pravi, ‘Ljubite drug drugega, kakor sem vas jaz ljubil,’ in rekel je tudi, ‘kot je Oče ljubil Mene, jaz ljubim vas.’ Torej moramo mi, če želimo vedeti, kako ljubiti drug drugega, vedeti kako je Oče ljubil svojega Sina, zato te sprašujem: ‘Kako je Oče ljubil Sina?’« Pogledal me je in rekel: »Mati, tvoje vprašanje je zelo lepo in logično, vendar ti nanj ne morem odgovoriti.« Nosimo ogromno odgovornost – ljubiti, kot je Oče ljubil sina – in nič manj. Če nimamo te ljubezni, potem je to prevara, zavajanje. Ne moremo zares ljubiti in služiti ubogim, če nimamo te Božje ljubezni v naših srcih. To bomo dosegli le, če se bomo izpraznili sebičnosti in neiskrenosti. Ta ljubezen se mora pričeti doma. Prosite Jezusa, naj vam da Svoje srce, da boste z njim ljubili.
    Sveta Mati Terezija

    Razmislimo duhovno plat gornjih modrosti in tega odgovora, ki nam pove mnogo zelo mnogo, če se poglobimo dovolj goreče in iskreno! Brez truda, iskanja in molitve k Njemu ni nič. Janez

  59. Janez says:

    FARIZEJI
    Farizeji so se trudili biti sveti in so se natančno držali postave, ampak želeli so narediti vtis na druge z legalističnim spolnjevanjem Judovskih postav brez Ljubezni in Usmiljenja, brez služenja drugim. Jezus jih je imenoval »pobeljeni grobovi«. Na zunaj so bili v redu, znotraj pa so bili mrtvi; v svojih srcih so čutili grenkobo proti Jezusu. Šli so v ekstrem, da bi uveljavili zakon, da »se na soboto ne sme delati«. Ko je Jezus iz sočutja nekoga ozdravil na soboto, so ga zaradi tega kritizirali. Včasih nam je lažje imeti odnos s postavo kakor odnos z Gospodom Bogom. In satan bi raje videl, da se osredotočimo na postavo (Božje zapovedi), kot pa da se osredotočimo na Gospoda Boga in na Božjo Voljo. Ali želimo izkusiti Božjo milost? K Njemu moramo priti v resnici in ponižnosti. V Jakobu 4,6 piše: »Bog se prevzetnim upira, ponižnim pa daje milost.« Duh veje, kjer hoče.

    Farizeji so ljudje, ki sledijo po črki Božjim postavam, obredom, pravilom in predpisom vernikove Cerkve. Tako farizeji formalno mislijo, da je dovolj prisotnost pri bogoslužju, ko duhovnik po obredniku obhaja obred Svete maše. Sveta Maša je za iskrene vernike globoka in iskrena ponavzočitev Kristusove Daritve za vse nas grešne Ljudi, ki si s pravičnim in bogaboječim življenjem vsebinsko ne le formalno trudimo biti dobri kristjani in smo zato upravičeni prisostvovati Evharistični Daritvi pri Sveti maši. Mašna Hostija brez Vsebinskega Darovanja pri Bogoslužju Pravičnih in Bogaboječih vernikov je še vedno moka, mašno vino pa destiliran grozdni sok; šele s slovesno in pravično Transsubstancijo pri Darovani Sveti maši, ki jo darujejo poleg duhovnika tudi bogaboječi, dobri, pravični verniki, ki Spolnjujejo Božjo Voljo, je to vsebinska praznična Sveta Maša, ki je Bogu v Veselje, nam pa v Slovesno Obhajanje. Pa vendar legalistični farizeji menijo, da zadošča že formalna obvezna prisotnost pri Sveti evharistiji pri Bogoslužju. Farizeji tudi natančno po črki upoštevajo Sveto Pismo, vsa pravila in predpise Cerkve in menijo, da s tem legalistično pripadajo pravi Kristusovi religiji, ki za prave vernike pomeni ne le formalni spolnjevanje pravil ampak tudi vsebinsko življenje po Svetem pismu in Božjih postavah ter Jezusove Evangeliju ter spolnjevanje Božje Volje. Na zunaj so farizeji legalistični spolnjevalci postave, so večinoma ponosni in elegantni ljudje in verniki, morda pa celo dobri ljudje, z vidika splošno sprejetega načina pravičnega življenja, pri čemer pa jim manjka, kar je za vernega kristjana res pomembno, to je prepričanje njihovega srca, samaritansko usmiljenje in dobrota do drugih ljudi. Zato je za kristjana vsebinsko zaman samo legalistično zasledovanje neke formalne, človeško vsiljene verske doktrine, dogme ali prepričanja pomena, kjer ni v Življenju vernikov tudi dejavne Usmiljenosti, Ljubezni in Odpuščanja, saj nas je Jezus naš Odrešenik tako učil. Večne resnice je treba resnično čutiti v Našem Človeškem Srcu kot resnične in iskreno vero v Boga je teba izvajati v dobrih delih in služenju drugim, sicer je vera brez dobrih del mrtva. Molitve morajo biti prežete z Duhom in Življenjem, ne le mehaničnimi recitacijami in molitvami brez dobrote, usmiljenja, pomoči in služenju drugim, razumevanja ali ljubezni po srcu v Življenju. Prava je tista Vera, ki vsebinsko ne formalno proizvaja goreče in iskrene molitve in prošnje vernikov k Bogu ter nadalje tudi ljubezen, dobroto, usmiljenje ter dobra dela in služenje drugim ljudem. Zato pa je bil Jezus trn v peti farizejem, ker jih je imenoval hinavci. Nekaj so govorili, drugo so delali. Zato kot iskreni kristjani vedno sledimo Kristusovim Naukom in Evangeliju z vso dušo in z ljubeznijo ter vsebinsko spolnjujmo Božjo Voljo Bogu v Čast in Veselje, nam pa v Odrešenje.

    Izvlečki dr. Murphy ameriški teolog: The power of subconscious, Great Truth that set us free et altro.

    OSEM KORAKOV ZA OZDRAVITEV
    Dr. Joseph Murphy ameriški teolog

    1. Človek pravi, da je to nemogoče, toda z Bogom so vse stvari možne. Bog, ki Nas je utvaril, nas lahko tudi čudežno ozdravi, tako kot so zdravili bolne Jezus in Apostoli, po pričevanju Evangelija, če si le to dovolj želimo in ga prosimo.
    2. Način zdravljenja teče skozi vaše miselne vzorce misli in podob, pri čemer vse, kar želite, prikaže v konkretni manifestaciji zdravilnih procesov, če le verjamete v Božjo pomoč in ga prosite.
    3. Če verjamete v nekaj, bo to očitno – ali zavestno razmišljane o Njem. Verjemite samo v to, kar vas zdravi, blagoslovi in vas navdihuje. Prosite in molite k Njemu za ozdravitev ter vztrajajte v veri in pozitivnem upanju.
    4. Povečajte Božjo moč sredi sebe in zaustavili boste širjenje katere koli bolezni v vašem telesu.
    5. Hvaležno in dobro srce, ki verjme v Boga je blizu Bogu. Naj bodo vse vaše molitve izrečene s hvalo in zahvalo ter vero in zaupanjem. Vera gore premika. In kdor prosi bo uslišan.
    6. Ljudje smo dostikrat kot nejeverni Tomaži duhovno slepi, ko ne vemo, da so vse misli tiste izpolnjujoče stvari in da postane res tisto, kar verjamemo, čutimo, privlačimo, in da to, kar si predstavljamo, tudi res postanemo ali se nam zgodi.
    7. Vse kar vidimo je duhovna, večna in neuničljiva resničnost. Čudovita molitev za nas je, da redno trdimo: “Duhovno, duševno in fizično vidim da mi gre na bolje” in da se zdravim. Hvala Gospod Bog.
    ” 8. “Vzdignil bom oči do Tebe in molil za ozdravitev, ker verjamem, da po Tvoji Milosti pride moja pomoč.”

    • Janez says:

      Dr. Murphy je ameriški pastor in psihoterapevt
      Ameriški pastor in psihoterapevt Joseph Murphy razkriva velik vpliv podzavestnega uma na vsa področja našega življenja. Za razna področja našega življenja daje primere, kako z enostavno spremembo načina razmišljanja doseči izjemne, pozitivne spremembe na katerem koli področju življenja. V Moči vaše podzavesti (2014) npr. podaja sugestije za osredotočanje uma in odpravljanje podzavestnih ovir, ki nam preprečujejo doseganje zaželenega – in zasluženega – uspeha. Na osnovi duhovnih zakonov obljublja samozavest, ustvarjanje harmoničnih odnosov, doseganje poklicnih uspehov, pridobivanju bogastva, zoperstavljanju strahovom in fobijam, odpravi slabih razvad, telesni ozdravitvi ter vsesplošni blaginji in sreči. Pri Murphyju je prva in zadnja predpostavka vera v Boga. Pri njem opazimo to, kar je bilo doslej le implicirano. Za uspeh določenega individualnega projekta npr. zdravljenja je potrebna tudi podpora okolja.

  60. Janez says:

    Zelo preprosto je izpostavljati napake drugih ljudi, veliko težje pa je priznati naše lastne pomanjkljivosti (Aleteia)
    V dobi srditih besednih spopadov na družbenih omrežjih se je zelo preprosto posmehovati pomanjkljivostim in napakam drugih ljudi. Včasih nas mika, da bi posredovali in nekoga popravili, saj so njegove napake na ogled vsemu svetu. Čeprav je bratski popravek včasih potreben in upravičen, bo veliko bolje, če se bomo na tovrstne skušnjave pogosteje odzvali s tišino. In ne bomo nikogar nič opozarjali in/ali popravljali. Razen, če bomo morda vprašani, kaj menimo. Pa še takrat je prav, da smo blagi in strpni. Tako bi tudi mi želeli, da naše pomanjkljivosti in napake obravnavajo drugi.

    Tišina je ključ do kreposti uči Sveti Janez od Križa
    V mnogih primerih bi naš odziv povzročil več škode kot koristi, posebej če se odzivamo zelo spontano in nepremišljeno in želimo nekoga popraviti, ko so naša čustva še povsem razburkana. Sv. Janez od Križa je v svojem delu Živi plamen ljubezni zapisal, da je tišina pogosto ključ do kreposti. Neupoštevanje človekovih pomanjkljivosti, tišina in nenehno sporazumevanje z Bogom bodo odpravili velike pomanjkljivosti naše duše, ki bo tako postala polna kreposti. To je v skladu z Jezusovimi besedami o sodbi drugih ljudi. S kakršno sodbo namreč sodite, s takšno boste sojeni, in s kakršno mero merite, s takšno se vam bo merilo. Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš? Ali kako moreš reči svojemu bratu: “Pusti, da vzamem iver iz tvojega očesa,” če imaš sam bruno v očesu? Hinavec, odstrani najprej bruno iz svojega očesa in potem boš razločno videl odstraniti iver iz očesa svojega brata. (Mt 7,2–5).

    Najprej počistimo pred svojim pragom
    Z drugimi besedami: ko vidimo pomanjkljivosti drugih, bi se morali najprej odzvati tako, da se zazremo vase in ugotovimo, ali je v našem življenju kaj takšnega, kar bi morali spremeniti sami pri sebi. Svet bomo najlažje spremenili, če bomo najprej dopustili, da Bog preobrazi naše življenje. Tako imamo vsak pri sebi kar dovolj dela, saj imam veliko pomanjkljivosti in grehov. Navsezadnje smo na koncu najbolj odgovorni za svojo dušo, ne pa za iskanje in izpostavljanje napak drugih ljudi.

    https://si.aleteia.org/2019/11/20/ta-svetnik-priporoca-naj-spregledamo-pomanjkljivosti-drugih/

  61. Janez says:

    POVABILO K MOLITVI IN RAZMISLEKU
    Ne zanima me, s čim se preživljaš.
    Hočem vedeti, po čem hrepeniš in ali si upaš sanjati
    o izpolnitvi svojega srčnega hrepenenja.
    Ne zanima me, koliko si star.
    Hočem vedeti, ali boš tvegal,
    da te bodo imeli za norega na ljubezen, sanje,
    na pustolovščino, ki se ji pravi biti živ.
    Ne zanima me, kateri planeti so v kvadratu s tvojo luno.
    Hočem vedeti, ali si se dotaknil središča svoje bolesti,
    ali so te doživetja izdajstva odprla
    ali pa si postal stisnjen in zaprt iz strahu pred trpljenjem.
    Hočem vedeti, ali se znaš družiti z bolečino,
    mojo ali tvojo lastno,
    ne da bi jo želel skriti, ublažiti ali odpraviti.
    Hočem vedeti, ali znaš živeti z radostjo,
    mojo ali tvojo lastno;
    ali znaš razposajeno plesati in dovoliti,
    da te zanos preplavi do konic prstov na rokah in nogah,
    ne da bi naju opominjal,
    da morava biti previdna, realistična,
    ali da se morava zavedati omejenosti človeškega bivanja.
    Ne zanima me, ali je zgodba,
    ki mi jo pripoveduješ resnična.
    Hočem vedeti, ali si sposoben nekoga razočarati,
    da bi ostal zvest sebi;
    ali znaš prenesti, da si obtožen izdajstva,
    ali si sposoben ohraniti zvestobo lastni duši.
    Hočem vedeti, ali znaš biti zvest
    in torej zaupanja vreden.
    Hočem vedeti, ali znaš videti lepoto,
    čeprav ni vsak dan dražestna
    in ali znaš napajati svoje življenje z božjo prisotnostjo.
    Hočem vedeti, ali znaš živeti z neuspehom,
    tvojim in mojim,pa kljub temu stopiti na jezerski breg
    in zavpiti srebrnemu mesecu »Da!«
    Ne zanima me, kje živiš ali koliko denarja imaš.
    Hočem vedeti, ali si sposoben vstati po noči,
    polni bridkosti in brezupa, pobit in do konca zlomljen
    in postoriti vse potrebno za otroke. Ne zanima me, kdo si ali kako si se znašel tukaj.
    Hočem vedeti, ali boš stal z mano sredi ognja,
    ne da bi se odmaknil. Ne zanima me, kje ali kaj ali pri kom si se učil.
    Hočem vedeti, kaj te podpira od znotraj,
    ko vse drugo odpade.
    Hočem vedeti, ali znaš biti sam s seboj;
    in ali ti resnično ugaja družba,
    ki si jo izbiraš v trenutkih praznine.

    Povzeto po navdihu Oriaha Gorskega sanjača, indijanskega poglavarja, maj 1994 in dano v razmislek Ljudem Dobre Volje.
    Vrnil se bom nazaj k Očetu sklenem, Domov k Njemu, v svoj Notranji Mir, kjer je Njegova Ljubezen.

    Skesan sem, poln žalosti in molitve za Spoved in Odpuščanje in Resnično Obžalujem Vse. Iskreno Obljubim, da ko se bom Vrnil Nazaj k Očetu, da se bom Poboljšal in vse Popravil, kar sem pogrešil. Veliko krivic sem naredil drugim ljudem in mnogo dobrih del opustil za druge. Ljudje smo različni, take nas je Ustvaril Bog. Bog nam ljudem dostikrat govori v različnih jezikih in vsi smo Božji Otroci, ki nas Oče neskončni Ljubi. Vse, brez izjem. In kdo sem jaz, ki bi sodil, kar je Oče naredil v svoji Dobroti za Vse Nas Ljudi?!
    Janez

  62. Miro says:

    BOG JE NEOMEJENI IN BREZPOGOJNI GOSPODAR VSEH IN VSEGA – NJEGOVI OBLASTI SE NI MOGOČE IZMAKNITI – ČE PA KDO TO POSKUŠA, SI SAM POSEKA … (beri v nadaljevanju!)

    BOŽJA BESEDA: Ko so to poslušali, je dodal še priliko, ker je bil blizu Jeruzalema in so mislili, da se bo Božje kraljestvo pojavilo takoj. Rekel je: »Neki človek plemenitega rodu je odpotoval v daljno deželo, da bi si pridobil kraljevsko oblast in se vrnil. Poklical je svojih deset služabnikov, jim razdelil denar, deset min, in dejal: ›Trgujte, dokler ne pridem.‹ Njegovi podložniki pa so ga sovražili. Poslali so za njim poslance s sporočilom: ›Nočemo, da bi ta zavladal nad nami.‹ Zgodilo pa se je, da se je vrnil, ko je dobil kraljevsko oblast. Ukazal je, naj mu pokličejo služabnike, ki jim je izročil denar, da bi izvedel, kaj so prigospodarili. Pristopil je prvi in rekel: ›Gospod, tvoja mina je pridobila deset min.‹ In rekel mu je: ›Prav, dobri služabnik, ker si bil v malem zvest, imej oblast nad desetimi mesti.‹ Pristopil je drugi in rekel: ›Tvoja mina, gospod, je pridobila pet min.‹ Tudi temu je rekel: ›Tudi ti bodi nad petimi mesti.‹ Prišel je spet drug in rekel: ›Gospod, tu je tvoja mina, ki sem jo hranil v prtiču. Bal sem se te, ker si strog človek; jemlješ, česar nisi vložil, in žanješ, česar nisi vsejal.‹ Rekel mu je: ›Po tvojih ustih te bom sodil, malopridni služabnik. Vedel si, da sem strog človek, ki jemljem, česar nisem vložil, in žanjem, česar nisem vsejal. Zakaj torej nisi vložil mojega denarja v hranilnico in bi ga jaz ob vrnitvi dobil z obrestmi vred?‹ In rekel je tistim, ki so stali zraven: ›Vzemite mu mino in jo dajte tistemu, ki jih ima deset.‹ Oni pa so mu rekli: ›Gospod, ima jih že deset.‹ ›Povem vam: Vsakemu, ki ima, se bo dalo, in tistemu, ki nima, se bo vzelo tudi to, kar ima. Te moje sovražnike, ki niso hoteli, da bi jim jaz zakraljeval, pa pripeljite sèm in jih pobijte pred menoj‹« (Lk, 19, 11-28).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+19%2C11-28&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Duhovni komentar: Jezus se bliža Jeruzalemu. Ljudje ta prihod povezujejo s približevanjem božjega kraljestva. V priliki o človeku, ki je šel v daljno deželo, da si pridobi kraljevsko oblast, riše Jezus sebe, ki odhaja v daljno deželo trpljenja, smrti, vstajenja in vnebohoda. V služabnikih, ki jim je razdelil mine, gleda vse nas, ki naj do njegovega prihoda trgujemo z zaupanimi dragocenostmi. Čas njegove odsotnosti je čas Cerkve. Nekateri jo sprejemajo in so mu zanjo hvaležni, drugi pravijo: Nočemo, da bi ta vladala nad nami!

    Trdo zveni beseda, da bodo tisti, ki so se mu upirali, posekani. Treba je vedeti, da Jezus govori v podobi. Sporočilo te podobe pa je resnica, da je Bog neomejeni in brezpogojni gospodar vsega stvarstva in vseh ljudi. Njegovi oblasti se ni mogoče izmakniti. Če pa kdo to poskuša, si sam poseka korenine svojega bivanja in je na tem, da usahne. Kdor je z Njim povezan, prejme nazaj svojih deset min, povrhu pa polnino bivanja v Bogu (iz knjige Beseda da besedo, pater Franc Cerar).

    Slavimo Gospoda in se mu zahvaljujmo: Slava tebi, Jezus, Ti si neomejeni in brezpogojni gospodar vseh in vsega! Hvala Ti, ker nas z božjo besedo milostno opozarjaš in nam sporočaš, da si s svojim življenjem že sedaj svobodno izbiramo: Ali se bomo ob poslednji uri znašli pred Božjo pravičnostjo ali pred Božjim usmiljenjem? Slava tebi, Jezus, zdaj in vekomaj. Amen.

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkve, ki obsega vesoljni svet, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki nas varuješ peklenskega ognja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

  63. Janez says:

    MOLITEV V STAROSTI 1 (Jean Villot)
    V starosti Gospod, daj mi namesto tega, kar mi z leti počasi izgineva, kaj drugega. Namesto moči, ki mi pešajo, mi daj večjo ljubezen, da bom znal dajati z večjo preprostostjo in obzirnostjo. Namesto navdušenja mi daj nasmeh dobrote za vsakogar. Pomagaj mi ne samo prenašati, ampak tudi razumeti druge; naj se zanimam za njihove načrte in naj ne presojam malodušno, čeprav je moje srce polno utrujenosti in žalosti. Naj se spominjam le najlepših in najboljših stvari na svetu, da jih bom lahko posredoval drugim in da bom z drugimi užival njihovo veselje. Stori, Gospod, da se moja volja, ki je mogoče malo šibka, ljubeče ukloni pravičnim željam mojih bližnjih, toda ohrani mi trdnost vere v Boga in prepričanja z Upanjem, da Nikoli nismo sami, ker je Bog Vedno z Nami. S tvojo pomočjo Gospod hočem v Starosti vsem pomagati nositi tvoj jarem, ki si sam rekel o njem, da je »prijeten« in »lahak«. Stori, Gospod, da se ponižno sprijaznim z dejstvom, da moj razum ni več tako dejaven, bister in prožen; čedalje bolj pa naj iščem in spoznavam tebe, da bom globlje doumel tvoje obljube o Odrešenju in Življenju v Večnosti. Amen.
    Molitev po Jeanu Villotu.

    MOLITEV V STAROSTI 2 (Joerg Zink)
    Gospod moja leta so me privedla med tiste, ki jim pravijo stari ljudje.
    Nastopil je večer ali jesen mojega življenja in za njim pride noč in zima.
    Prosim te Gospod Bog in Odrešenik, ne puščaj me samega na koncu moje Zemeljske Poti.
    Moje Življenje se mi je zdelo, ko sem bil mlad in delovno aktiven tako pomembno:
    trudil sem se v šoli ko sem se učil in študiral, pridno sem delal, ko sem se zaposlil po šolanju,
    kupil sem si stanovanje, si zgradil hišo in si ustvaril družino,
    pošteno sem delal, potrpel in marsikaj naredil in dosegel v Življenju
    ter Molil in Veroval Vate Gospod in te prosil za Tvoje Vodstvo in Blagoslov.
    S Tvojim blagoslovom sem marsikaj dobrega naredil in ustvaril ter pomagal drugim.
    Trudil sem se, da sem pridno in pošteno delal in dobro opravljal svoje delo za ljudi.
    Po upokojitvi, pa je marsikaj odšlo v pozabo, kar je človeško, saj ljudje hitro pozabijo dobroto.
    Danes Te prosim Gospod obvaruj me prosim:
    žalosti, zagrenjenosti in osamljenosti, obvaruj me, da bi na vsak način hitel pokazati,
    da tudi jaz še vedno nekaj vem in znam; obvaruj me nevarnosti,
    da bi ljudem pripovedoval in trdil, kako je bilo v mojih mladih dneh vse dobro in prav.
    Rad bi se naučil mirne spokojnosti in zadovoljne sproščenosti Gospod,
    rad bi se zanesel edino Nate in na Tvojo Usmiljeno Dobroto in Božji Mir tako,
    da bom tudi v starosti vedno Spolnjeval Božjo Voljo, Jezusov Evangelij in Božje zapovedi in zakone.
    Zavedam se, da nikoli nismo sami, ker je Bog Vedno z Nami! Prosim Bog nikar me ne zapusti!
    Oči in sluh mi peša, bolijo me noge in telo, razne bolezni me načenjajo, moč za delo in življenje se je zmanjšala
    in počasi se zaključujejo moje Zemeljske Poti in Molim, da bom hodil po Poti k Tebi moj Deus Creator.
    Gospod Bog prosim te, varuj me človeške prevzetnosti, neke domišljave zakrknjenoti, izmikanja, utvar in lažnih upov, da vse pride in vse mine ter odide, ker je vse kar je, v Tvojih Usmiljenih Rokah Moj Bog in Stvarnik.
    Rad bi sprijaznjeno sprejel vse, kar mi pošiljaš na mojo Pot Ti.
    Rad bi stopil za stopnico bliže k Tebi, da nadaljeval hojo po Poti k Tebi,
    da bi bil pripravljen, da me Ti Odrešenik, ko dozorijo časi, Sprejmeš k Sebi in me Poveličaš.
    Veš Gospod, rad sem živel med ljudmi jim pomagal in jim služil v Tvojo Slavo.
    Zdaj pa sem vedno bolj osamljen, saj se moji vrstniki starajo, pešajo in počasi umirajo.
    Nihče me več ne potrebuje kot nekoč, ko sem bil mlad, močan in sem lahko delal.
    Vsakdo gre danes svojo pot in nima časa za drugega človeka, saj se vsem nekam zelo mudi.
    Tako zelo se vsem mudi, da upam, da se bodo nekoč našli in srečali s Seboj in s Teboj Gospod Bog!
    Nekoč smo rekli hiti počasi, daleč boš prišel ali latinsko Festina Lente!
    Prosim Te Gospod pomagaj mi, da se ne zaprem Vase in se ne osamim pred ljudmi.
    Prosim pomagaj mi Gospod, da ne bom tožil, kako je vse žalostno in zanič.
    Prosim pomagaj mi, da se ne bom smilil samemu sebi.
    Rad bi v Tišini storil za Ljudi, ko bi prihajal k Tebi z molitvami in prošnjami Zanje.
    Daj mi primernih Besed Prosim Gospod ali pa mi pomagaj, da Ti vse povem z mojimi Besedami.
    Prosim pomagaj mi, da bom varno spravljen v Tvoji Ljubezni. Pomagaj mi Ljubiti druge ljudi.
    Gospod prosim podari mi Božji Mir Ljubezni, sproščenosti, umirjenosti, spokojnosti, vedrine in dobrote tako,
    da se bom vedno prepustil Tvoji Usmiljeni in Dobrotni Roki.
    Gospod pomagaj mi, da bom znal v svoji okolici omehčati trdosrčne, skope, zakrnjene, spraviti med seboj sprte, tolažiti ranjene, žalostne, bolne in zapuščene in našel razlog za Upanje in Veselje v svojem Življenju, ki je Tvoje Darilo meni. Gospod, Ti si Moj Bog in Odrešenik, moj Vodnik, moj Zagovornik, Moj Učitelj, moj Tolažnik, prosim blagoslovi in varuj me, prosim podari mi svoje Božje Usmiljenje in svoj Božji Mir. Amen.
    Molitev po Joergu Zinku.

    Človek, ki se stara, se ne bi smel kar tako predati in se umakniti v samoto. Nasprotno, moral bi si prizadevati, da bi bil do drugih odprt, da ostane kolikor zmore delovno aktiven, ohrani čim bolj živahne stike z ljudmi in si poišče novih znancev, kolikor je le mogoče in molil vsak dan k Bogu. Le če spremljamo razvoj mladih v družini in v žlahti ter v okolici pri sosedih, zmoremo premagati znano osamelost starih ljudi, ki je hkrati notranja žalost in zagrenjenost. Le dve možnosti sta: ali osamitev ali povezava z drugimi. Tudi ni treba, da bi samoto človek občutil kot nekaj negativnega. Nasprotno, praznota osamljenosti človeku lahko odpre srce in ga napravi bolj dovzetnega za Božjo pričujočnost, ki jo prav v molku in tišini najlažje doživimo. Tako je samota lahko v blagoslov, saj more človeka rešiti njegovih krink in ga prisiliti, da se sreča s svojo resnično podobo; prav tako more poglobiti njegovo vero in ga napotiti, da začne iskati bolj oseben stik z Bogom. V grenkih urah samote je misel na Božjo pričujočnost morda edini žarek upanja in tolažbe. Le če spremljamo razvoj svojcev, vnukov in mladih, zmoremo premagati znano osamljenost starih ljudi, ki je hkrati notranja zagrenjenost. Le dve možnosti sta: ali osamitev ali povezava z drugimi ljudmi in zaposlitev v obliki aktivnega ročnega dela ter branja. Tudi ni treba, da bi samoto človek občutil kot nekaj negativnega in žalostnega ter nrezupnega. Nasprotno, praznota osamljenosti človeku lahko odpre srce in ga napravi bolj dovzetnega za Božjo pričujočnost, ki jo prav v molku najlažje doživimo. Tako je samota lahko v blagoslov, saj more človeka rešiti njegovih krink in ga prisiliti, da se sreča s svojo resnično podobo; prav tako more poglobiti njegovo vero in ga napotiti, da začne iskati bolj oseben stik z Bogom. V grenkih urah samote je misel na Božjo Usmiljeno pričujočnost in Dobroto morda lahko pomemben žarek upanja in tolažbe, ko molimo, prosimo Boga, beremo, se družimo in po svojih močeh kaj malega z rokami delamo in služimo drugim s tem kar zmoremo.

    MOLITEV V STAROSTI (PSALM 71, 9 – 16)
    9 Ne zavrzi me Bog na stare dni,
    ko mi pešajo moči, me ne zapusti!
    10 Zakaj moji sovražniki govore o meni,
    prežijo name in se posvetujejo,
    11 govoreč: »Bog ga je zapustil;
    podite ga in ga zgrabite,
    ni ga, ki bi ga rešil!«
    12 O Bog, ne bodi daleč od mene,
    moj Bog, hiti mi pomagat!
    13 Osramočeni naj izginejo nasprotniki mojega življenja:
    naj jih pokrijeta osramočenje in sramota, ki mi želé nesrečo.
    14 Jaz pa bom vedno upal,
    vsak dan bom množil tvojo hvalo.
    15 Moja usta bodo oznanjala tvojo pravičnost,
    ves dan tvojo pomoč: saj ji ne vem mere.
    16 Razlagal bom Božjo Moč,
    Gospod, slavil bom tvojo, samo tebi lastno pravičnost.

    BLAGOSLOV NEKEGA STARČKA (Bosmans)
    Blagoslovljeni naj bodo tisti, ki razumejo,
    da so moje noge postale počasne
    in da se mi roke tresejo.
    Blagoslovljeni naj bodo tisti, ki mislijo na to,
    da moja ušesa slabo slišijo
    in da bolj počasi dojemam.
    Blagoslovljeni naj bodo tisti, ki vedo,
    da moje oči ne vidijo več dobro.
    Blagoslovljeni naj bodo tisti,
    ki me ne ozmerjajo,
    kadar mi kaj pade na tla,
    in ki mi pomagajo najti moje stvari.
    Blagoslovljeni naj bodo tisti,
    ki se mi prijazno smehljajo
    in z menoj malo pokramljajo.
    Blagoslovljeni naj bodo tisti,
    ki so obzirni do mojih težav
    in mi pomagajo lajšati bolečine.
    Blagoslovljeni naj bodo tisti,
    ki mi dajejo čutiti, da sem ljubljen,
    in ki nežno ravnajo z menoj.
    Blagoslovljeni naj bodi tisti,
    ki bodo ostali z menoj,
    ko bom odšel na pot v večnost.
    Blagoslovljeni naj bodo vsi,
    ki so dobri z menoj.
    V meni vzbujajo misli na dobrega Boga.
    In zagotovo jih ne bom pozabil,
    ko bom nekoč pri njem.
    Phil Bosmans belgijski duhovnik, pesnik in dobrotnik pomoči potrebnim

    Vsi bomo enkrat ostareli. Čeprav, ko smo mladi, na to ne pomislimo. Tudi danes ne pomislimo dovolj na Človeka, ampak se gleda le skozi denar in dobiček. Vsi nekam zelo hitimo in v naglici pozabljamo nase, na druge ter na Boga. Ne vidimo pa, da vse to ustvari Človek s svojim zavzetim Delom, Znanjem, Inovacijami, Modrostjo, Izkušnjami, Zavzetostjo in Lojalnim odnosom do dela, ko marsikaj naredi ne le za denar, ampak tudi za to, da bo to koristilo Človeštvu. In od vsakega se lahko kaj naučimo, kot pravi Nemec Heinrich Schliemann: “Izgubljen je dan, ko se od sočloveka nismo ničesar novega in koristnega naučili”. Tako od mladih, kot tudi od starejših, ki imajo veliko modrosti in izkušenj”. Ni medgeneracijskih nasprotij, je le sodelovanje in medsebojno razumevanje ljudi, ki zato več naredijo. In vse kar naredimo potrebuje Božji Blagoslov, saj brez Boga ni nič.

    Und von jedem können wir etwas lernen, wie der Deutsche Heinrich Schliemann sagt: Der Tag ist vorbei, an dem wir von einem Mitmenschen nichts Neues und Nützliches gelernt haben. “Wie junge Menschen, aber auch ältere Menschen, die die Tugenden der Weisheit und Erfahrung haben. Es gibt keine Generationenübergreifenden Gegensätze, sondern nur Kooperation und gegenseitiges Verständnis der Menschen, die mehr tun. Aber nicht ohne Gott unseren Herrn.

    Janez

  64. hvala says:

    Duhovnik Tomislav Ivančič v knjigi SREČANJE Z ŽIVIM BOGOM opisuje molitve.

    MOLITEV S KRIKOM IN VPITJEM nosi v sebi zaupanje in upanje. Usmerjena je na neposredno prihodnost, na osvobojenje. Ne išče razlogov za uslišanje, ampak se nanaša samo na Božje sočutje. Ta molitev prav tako ne terja samo, da se odpustijo vsi grehi, ampak da se rešijo in ozdravijo POSLEDICE GREHOV. TAKE MOLITVE POMAGAJO V STISKI, BOLEZNI, NESREČI IN ŽALOSTI.

    Posebno dobro je moliti v povezanosti s križanim JEZUSOM. Ko molimo križev pot, žalostni del rožnega venca ali pred prebodenim JEZUSOVIM SRCEM doživljamo, da so naše rane potopljene v NJEGOVEM TRPLJENJU TER DA JIH JE ON PREMAGAL IN OZDRAVIL. Z NJEGOVO SMRTJO JE PREMAGANA NAŠA SMRT , NJEGOVE RANE SO NAS OZDRAVILE. (prim. Iz 53,5).
    Prav tako lahko prosimo Marijo, Jezusovo in našo mater, naj nas zagovarja in prenese naše prošnje in rane svojemu Sinu.

    Posebno močno postane naše notranje ozdravljenje , ČE SE ZNAMO BOGU ZAHVALITI ZA VSAKO ŽIVLJENJSKO PRILOŽNOST, ZA VSE LJUDI, KI SMO JIH SREČALI, ZA VSAK DELČEK SVOJEGA ŽIVLJENJA. TAKO SE NAJBOLJ POKAŽE NAŠ ODNOS DO BOGA. Vsak delček našega bitja je namreč njegov dar. On nas ljubi in zato je VSAKA , TUDI NAJBOLJ TRAGIČNA SITUACIJA NAM V DOBRO. ON NAS KOT OČE OTROKA ZA TRENUTEK POTOPI V VODO BOLEČINE, TODA NE BO NAS UTOPIL, AMPAK IZVLEKEL IZ NJE. TO KREPI VERO. PREIZKUŠNJE SO KOT SKOK IZ LETALA IN UPANJE, DA SE BO PADALO ODPRLO.

    ZAHVALJEVATI SE BOGU V NADLOGI TUDI ZA BOLEČINE , POMENI VEROVATI, DA JE ON ZVESTI BOG IN DA NAS NE BO
    ZAPUSTIL.
    S TEM GA NAJBOLJ PRIZNAVAMO PRED SVETOM IN TUDI NAJBOLJ SLAVIMO.

    Pogosto se bo zgodilo, da se nekatere rane ne bodo zacelile, dokler ne bomo iz srca odpustili drugim. Drugič bomo doživeli osvobojenje notranjih ran, brž ko bomo BOGU REKLI PO OTROŠKO HVALA TUDI ZA RANE. Mi smo tudi zato, da bomo v hvalo Božje slave (prim.Ef 1,5-6).

    Sveto Pismo pozna KRIK KOT MOLITEV . Psalm 22 se začne z besedami”MOJ BOG, MOJ BOG”, !..

    Psalm 69 :”REŠI ME O BOG”!

    Psalm 102; “GOSPOD , USLIŠI MOJO MOLITEV, MOJE VPITJE NAJ PRIDE K TEBI”!
    Človek v nadlogah vpije in GOSPOD ga sliši in rešuje iz nadloge (prim Ps 34,7).

    JOB SE PRITOŽUJE BOGU IN VPIJE. Znane so ŽALOSTINKE PREROKA JEREMIJA.

    Pogosto se ne zavedamo, da smo užalili druge, zato ne ZNAMO MOLITI ZANJE IN SE TEGA JEZUSU SPOVEDATI. Zato je potrebno prositi GOSPODA, DA NAM ODKRIJE KORENINE NAŠEGA NEGATIVNEGA IN NAPETEGA VEDENJA DO DRUGIH.
    (Prepisano iz knjige, Srečanje z živim Bogom).

    Božje Usmiljenje, ki si višje od nebes, vate zaupamo.
    Pridi Sveti Duh, pomagaj nam!

  65. hvala says:

    Duhovnik Tomislav Ivančič ima v svoji knjigi -SREČANJE Z ŽIVIM BOGOM, napisane molitve za celovito notranje ozdravljenje.

    V tej knjigi tudi piše: SVETI DUH JE BOŽJA MOČ. VSE, KAR OČE DELA, DELA PO SINU-BESEDI, TODA V SVETEM DUHU. V tej moči Jezus premaguje greh, smrt, hudega duha in svet. V tej moči Jezusovi učenci-verniki-lahko premagujejo vse zlo.
    Sveti Duh nas tolaži, zato se imenuje Tolažnik. ON IZGANJA STRAH IZ VERNIKOV, KER JE DUH SVOBODE, IN POSINOVLJENJA, NE PA DUH SUŽENJSTVA (prim. Rim.8,15).

    TA DUH NAM DAJE, DA VIDIMO IN SPOZNAVAMO TO, ČESAR LJUDJE NAVADNO NE SPOZNAJO. (prim. 1 Kor 2,12).
    PRIČEVANJE VERNIKOV SE ODVIJA V DUHU IN JE UTEMELJENO NA BOŽJI MOČI (pri. 1 Kor 2,5). Zato se verniku ni treba
    sektaško truditi , da bi spreobračal, kajti Sveti Duh daje, KAJ IN KAKO JE TREBA GOVORITI (prim. Mr 13, 11). ON JE VARUH , KI Z VERNIKI OSTAJA ZA VEDNO (Prim. Jn 14,25). OČE RAD DAJE TEGA DUHA (prim. Lk, 11,13).

    SPREJEMATI SVETEGA DUHA IN GA POSLUŠATI POMENI IMETI ČUDEŽNO, NADZEMSKO SPOZNANJE. TO JE NOVO SPOZNANJE , ZNANJE, KI GA NE MOREŠ DOBITI NA NOBENI ZNANSTVENI ALI FILOZOFSKI POTI.

    Molitev in himna k SVETEMU DUHU
    Pridi, pridi , Sveti Duh,
    Iz nebes na nas razlij
    svoje luči svetli sij.
    (Prepis vse iz knjige-Srečanje z živim Bogom)

    Božje usmiljenje, ki si višje od nebes, vate zaupamo.

  66. Miro says:

    ZAHEJ JE JEZUSA Z VESELJEM SPREJEL, SPREJMIMO GA TUDI MI! – TODA NE PO NAŠI ZAMISLI, KI NAS DOSTIKRAT VARA, AMPAK TAKO, KAKOR JEZUS HOČE!

    BOŽJA BESEDA: Prišel je v Jeriho in šel skozi mesto. Tam je bil mož, Zahej po imenu. Bil je višji cestninar in bogat človek. Poskušal je videti, kdo je Jezus, pa ni mogel zaradi množice, ker je bil majhne postave. Stekel je naprej in splezal na divjo smokvo, da bi ga videl, kajti moral bi iti tam mimo. Ko je Jezus prišel na tisti kraj, je pogledal gor in mu rekel: »Zahej, hitro splezaj dol, danes moram namreč ostati v tvoji hiši.« In takoj je splezal dol in ga z veseljem sprejel. Ko so to videli, so vsi godrnjali in govorili: »Ustavil se je pri grešnem človeku!« Zahej pa je vstal in rekel Gospodu: »Gospod, glej, polovico svojega premoženja dam ubogim, in če sem koga v čem prevaral, mu povrnem četverno.« Jezus pa mu je rekel: »Danes je v to hišo prišlo odrešenje, ker je tudi on Abrahamov sin. Sin človekov je namreč prišel iskat in rešit, kar je izgubljeno« (Lk 19, 1-10).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+19%2C1-10&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Bogat cestninar želi srečati Jezusa in ob njem spremeniti življenje. Ob Jezusovem prihodu v Jeriho teče Zahej naprej in spleza na drevo, da bi ga videl. Jezus ga opazi, pokliče in stopi v njegovo hišo. Zahej najde, kar je iskal. Z Zahejem bom šel tja, kjer bo šel mimo Jezus. Gospod, hvala, ker me iščeš takega, kakršen sem. Bodi mi blizu v besedi, v molitvi in evharistiji (iz knjige Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Slavimo Gospoda in se mu zahvaljujmo: Slava tebi, Jezus, Ti si naša Pravičnost, Modrost, Posvečenje, Opravičenje, Odrešenje … Hvala, ker v vsakem trenutku vsakomur podarjaš čudovito možnost spreobrnitve v moči Svetega Duha. Pomagaj nam po Devici Mariji, da bodo poslušali Tvoj glas, se z veseljem odpirali Tebi in z veliko hvaležnostjo sprejemali Božjo besedo, molitev, sveto spoved, odpuščanje, sveto evharistijo in druge velike darove. Daj, Gospod, da bomo v moči Svetega Duha vsak dan uresničevali duhovna in telesna dela usmiljenja! Jezus, bodi hvaljen in slavljen zdaj in vekomaj. Amen.

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

    • hvala says:

      Ja , človeška zamisel je varljiva, človek bi hotel, da bi bilo po njegovo, zato vedno pri vsaki molitvi dodajmo: NAJ SE ZGODI TVOJA PRESVETA BOŽJA VOLJA.

  67. Janez says:

    Odpri svoje srce veselju.
    Kdor hoče razveseljevati ljudi,
    mora veselje imeti v sebi.
    Kdor želi v svet prinesti toplino,
    mora v sebi nositi ogenj.
    Kdor hoče pomagati ljudem,
    mora imeti srce, polno ljubezni.
    Kdor hoče na zemlji ustvariti mir,
    mora najprej najti mir v svojem srcu.
    Phil Bosmans, belgijski duhovnik, pesnik in dobrotnik pomoči potrebnim

  68. Janez says:

    MOLIVA IN ŽIVIVA SKUPAJ, LJUBI JEZUS
    Živiva skupno, ljubi Jezus, brez Tebe manjka mi moči. S Teboj se ne bojim viharjev, če moj čolniček življenja vodiš Ti.
    Deliva delo, ljubi Jezus, vsa pota, misli in skrbi. Obilen blagoslov bo želo, če z mano delaš, Jezus Ti.
    Trpiva skupno, ljubi Jezus, naj zbada trnje, rani križ. Izpijva grenki, bridki kelih, sladak bo, če z menoj trpiš.
    Ljubiva skupno, ljubi Jezus, srce je Tvoje sreče vir. O, daj nebeške mi ljubezni, daj moji duši Božji mir.
    Moliva skupno, ljubi Jezus, in najin klic prodre v nebo. Če moliš z mano, nebeški Oče gotovo me uslišal bo.
    S Teboj se ne bojim umreti, s Teboj se smrti ne bojim,
    ob Tvoji roki, trikrat sveti, naj še v nebesa pohitim.
    In ko omahnem v težkem boju, bo Tvoj še zadnji moj smehljaj.
    Takrat, usmiljeni moj Jezus, dobrotno mi odkleni raj.

    Živa Molitev Skupnosti Krščanskega Življenja

  69. Janez says:

    POTREBUJEM TE JEZUS MOJ GOSPOD
    Resnično potrebujem Nekoga,
    ki se ne bo izmikal problemom tega sveta.
    Nekoga, ki bo spravil bogate z revnimi,
    ki bo dal državnikom modrost in blagoslov, da ne bo na svetu vojn in trpljenja ter revščine in lakote,
    ki ne bo presojal ljudi po družbenemu položaju, bogastvu, znanju, barvi kože in inteligenci,
    ki se ne bo zanimal samo za mogočne, zvite in prekanjene mogočneže v politiki in gospodarstvu,
    ki bo v pravem trenutku brez ovinkov povedal Resnico in Pravico komurkoli na Zemlji,
    ki bo kazal vsem Ljudem brez razlik Pot k Miru, Ljubezni in Odpuščanju in ki bo Kažipot vsem Ljudem,
    ki se bozavzel za revne, bolne, osamljene, lačne, revne in tudi Zame,
    ki mi bo pomagal, da bom razumel druge in samega sebe,
    ki me bo usposobil za Strpnost do drugačnih, pomoč revnim in bolnim
    ter za Ljubezen do Ljudi in drugih živih bitij in neživih Stvari v Stvarstvu,
    ki me bo rešil zaskrbljenosti, strahu, tesnobe in pred nasprotniki,
    ki me bo potreboval in uporabil v Svojem Načrtu, da bom na strani Rešitev in ne Problemov,
    ki mi bo vse odpustil in nikoli nič očital,
    ki mi bo dal jasen odgovor ko ga bom iskal in prosil za pomoč v odločilnih trenutkih ,
    ki mi bo pomagal, da bom iskal in našel smisel mojemu življenju,
    kateremu se bom posvetil tako, da bom hodil po Njegovi Poti Evangelija,
    in ki mi bo pomagal, da bom dober človek in dober kristjan,
    da bom molil, delal, odpuščal in bil dober človek in Tvoj Učenec.
    Potrebujem Te Jezus, pridi k nam Gospod in nas blagoslovi.
    Amen.

    Molitev Prihajam k Tebi, kapucini 1995.

    Jezus usliši nas prosim in odreši nas skušnjave, greha in hudobije; pomagaj nam, da bomo hodili po Tvoji Poti. Jezus Ti si Naše Vse. Že objavljeno. Janez

  70. Miro says:

    JEZUS, PROSIM TE, PODARI MI VERO BERAČA, DA BOM V DUŠI SPREGLEDAL, ŠEL ZA TEBOJ IN SLAVIL BOGA!

    BOŽJA BESEDA: Ko se je bližal Jerihi, je sedèl ob poti neki slepi mož, ki je prosil vbogajme. Slišal je množico, ki je šla mimo, in spraševal, kaj je to. Povedali so mu, da gre mimo Jezus Nazarečan. Zavpil je: »Jezus, Davidov sin, usmili se me!« Tisti, ki so hodili spredaj, so ga grajali, naj umolkne; on pa je še bolj vpil: »Davidov sin, usmili se me!« Jezus se je ustavil in ukazal, naj ga pripeljejo k njemu. Ko se mu je približal, ga je vprašal: »Kaj hočeš, da ti storim?« Dejal je: »Gospod, da bi spregledal.« Jezus mu je rekel: »Spreglej! Tvoja vera te je rešila.« In pri priči je spregledal. Šel je za njim in slavil Boga. Vse ljudstvo, ki je to videlo, je hvalilo Boga (Lk 18,35-43).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+18%2C35-43&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Zavpil je: »Jezus, Davidov sin, usmili se me!« (Lk 18, 38)

    Na poti v Jeriho se Jezus sreča s slepim beračem. Ta kriči po rešitvi. Posebnost je, da ima globoko zaupanje v Jezusa, prizna ga za Mesija in Rešitelja. Okrepil bom vero v Jezusovo moč, da me more ozdraviti. Gospod, podari mi vero tega berača, da bom vse v življenju povezal s teboj (iz knjige Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  71. j says:

    DESIDERATA, katedrala Sv.Pavla – Baltimore
    Spokojen hodi skozi trušč in naglico sveta in se spominjaj miru, ki ga najdeš le v tišini. Kolikor je mogoče, bodi v dobrih odnosih z vsemi ljudmi. Svojo resnico pripoveduj mirno in jasno in prisluhni drugim, tudi neumnim in nevednim, zakaj vsakdo ima svojo zgodbo. Izogibaj se bučnih, napadalnih ljudi, ker so breme za dušo. Ne primerjaj se z drugimi, da ne postaneš zagrenjen in ohol, kajti vedno bodo večji in manjši od tebe. Veseli se svojih del, veseli se svojih načrtov. Ohrani navdušenje za svoj poklic, naj je še tako skromen, saj je pravi zaklad v spremenljivih časih. Pri poslih bodi pazljiv, kajti svet je poln prevar. A zato tudi nikar ne spreglej, da je tudi zvrhan kreposti. Mnogi hodijo za visokimi vzori in povsod je življenje polno junaških dejanj.
    Bodi, kar si. Bodi svoj. In nikar ne igraj ljubezni. Pa tudi ne preziraj je, čeprav si razočaran in ogorčen, zakaj ljubezen je večna, kakor je večna tudi trava. Spokojno sprejmi izkušnje let, drugo za drugo skladno odlagaj stvari iz mladosti. Neguj duhovno moč, da te bo obvarovala nenadne nesreče. In ne spravljaj v žalost samega sebe z izmišljotinami. Mnogi strahovi se rodijo iz utrujenosti in osamljenosti. Vzdržuj zdravo disciplino, a vedno bodi do sebe tudi blag. Pojdi in bodi med ljudmi in se druži in ne bodi osamljen. Veseli se življenja, ki je darilo.
    Otrok vesolja si, nič manj, kot so to drevesa in zvezde. Pravico imaš biti tu. In če to veš ali ne – vse v vesolju poteka natančno tako, kot je prav. Bodi torej v miru z Bogom, vseeno, kako si ga predstavljaš. In ne glede na to, kakšno je tvoje delo in kakšne težnje v bučnem vrvenju življenja, ohrani mir v duši. Prisluhni tišini v svoji duši, premišljuj in dobil boš odgovore. Kljub vsej nesnagi in žalosti, kljub vsem izničenim sanjam, je svet vendarle čudovit.
    Bodi ljubezniv in sočuten ter strpen do bližnjih.
    Bodi ustrežljiv in pomagaj.
    Bodi na strani rešitev in ne na strani problemov.
    Bodi vesel in poln upanja. Bodi zdrav na duši in na telesu. Bodi pozoren. Bodi srečen.

    Katedrala sv. Pavla v Baltimoru v letu Gospodovem 1692. Desiderata je čudovita pesnitev, ki naj bi jo leta 1927, po nekaterih podatkih pa že leta 1906, napisal ameriški odvetnik Max Ehrmann (1872–1945) in podučuje, kako živeti srečno. Nekateri trdijo, da gre za besedilo, najdeno v cerkvi sv. Pavla v Baltimoru v Marylandu, ki je bilo v latinščini napisano že leta 1692. Ehrmann naj bi ga le prevedel.

    Kje najdeš srečne ljudi?
    Med optimisti.
    Le oni so lahko srečni,
    ker znajo videti dobre strani življenja.
    Nikoli nisem srečal srečnega pesimista.
    Pesimisti sedijo v temi.
    Vse jim je sivo in oni ne morejo videti skozi meglo.
    Optimisti odpirajo svoja okna za svetlobo, za sonce.
    Zavedajo se, preprosto vedo, da je pri ljudeh veliko trpljenja, veliko nejevolje in temne mračnosti.
    Ali oni v najtemnejših nočeh odkrivajo zvezde.
    Optimisti verujejo v dobro.
    Oni verjamejo v smisel življenja.
    Oni so dokaz, da je človek več od velikih številk raznih pojavov,
    več od ročice v avtomatskem aparatu za kavo.
    Oni verujejo v prijateljstvo med ljudmi.
    Širijo ozračje zaupanja, ustvarjajo klimo radosti.
    Phil Bosmans, belgijski duhovnik in pesnik ter dobrotnik pomoči potrebnim
    Če nisi sposoben imeti ljudi rad, ostani raje v svojem kraljestvu, ali pa se ukvarjaj z mrtvimi predmeti, ljudi pa pusti pri miru.

    Phil Bosmans, belgijski duhovnik in pesnik ter dobrotnik pomoči potrebnim

    • Janez says:

      KO NAŠA DOBROTA, PRIJAZNOST, ISKRENOST IN TOPLA DLAN, SOČLOVEKU NE BO ZAMAN IN NAM BO NJEGOV BLAGOSLOV ŽE NA ZEMLJI DAN
      Kot toplo žarko sonce sijejo človekove oči,
      če strpnost, prijaznost in dobrota v njih živi.
      Kot topel žarek nas ogreje sočutna dlan,
      če je sočloveku dar topline dan.
      Kot jutranja rosa osveži in razvedri bližnjega obraz,
      če solza sreče kdaj pa kdaj obišče soljudi in tudi nas.
      Kot ogledalo v soncu sveti dobro se srce,
      če so iskrene in dobre za soljudi misli in želje.
      Kot na mehki blazini komfortno se počutita duša in telo,
      ko zvečer po delu trudni zasanjano in z mirno vestjo zapremo utrujeno oko.
      Prijaznost, iskrenost, dobrota in topla dlan,
      naj zato bodo naši sopotniki soljudem vsak dan,
      pa bo življenje tisti pravi čar imelo,
      da srce od sreče bo kipelo.
      Tako med nami ne bo žalosti, trpljenja,
      obsojanja in brezciljnega življenja.
      Če mi kot vzor soljudem na svetu bomo svetla lučka prav vsak dan,
      tedaj naš boj za dobroto, smisel in pravo življenje na svetu bo izbojevan
      in Njegov Blagoslov nam bo na Zemlji dan.
      Janez AKA Dichter Hansi

      Božje kraljestvo je lahko med nami že na Zemlji. Z dejavno dobroto, ko se razdajaš izhlapijo težkoče in samopomilovanje, z aktivnim angažiranim življenjem se odprejo nove neslutene poti, ki jih preje nisi uzrl. In samemu sebi si najboljši prijatelj. Zato prosi Boga za Milost, Vodstvo in Pomoč in prvo uredi svoje življenje po Njegovem Evangeliju; potem boš imel ogromno moči in energije, da boš z dobroto kot dober Samaritan in Človek brezpogojno pomagal tudi bližnjim. In to te bo osrečevalo. In On, kakorkoli ga že pojmuješ in imenuješ, bo blagoslovil Tvoja pota Ljubezni, Strpnosti in Dobrote in Ti prinesel Notranji mir in srečo. Sreča prihaja iz notranjosti, ko si vse dal Ljudem, kar si zastonj prejel od Boga. Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte. Janez

  72. Janez says:

    O Bog, nauči nas moliti.
    To danes pomeni: Gospod, vrni nas v življenje.
    Iztrgaj nas iz materije.
    Osvobodi nam srce in duha.
    Nauči nas zopet ljubiti.
    In gospod bo odgovoril: Ko moliš, reci: Oče naš …«
    Kdor reče »Oče naš«, naveže ljubezenski odnos s sočlovekom in višjim bitjem.
    Kdor reče »Pridi tvoje kraljestvo«, hrepeni po miru,
    po mirnem svetu, da bi čutil Božjo ljubezen na Zemlji.
    Kdor reče »Zgodi se tvoja volja«,
    navezuje svoje notranje bogastvo na višji,
    mogočni tok Božje ljubezni – kajti Božja volja je ljubezen.
    Ljubezen je čista, najmočnejša oblika molitve!
    Če »očenaš« moliš in ga živiš, lahko spreminjaš sebe in svet!

    Bog – moja oaza,
    Phil Bosmans, belgijski duhovnik in pesnik ter dobrotnik pomoči potrebnim

    • Janez says:

      TO JE DAN, KO SI NAS POKLICAL DA BOM TVOJA CERKEV
      To je dan Gospod Bog,
      ko daješ Svetu Dih Življenja,
      ko v ljudeh vžigaš ogenj Ljubezni.
      Danes je Dan, na katerega smo bili poklicani,
      da naj bomo Tvoja Cerkev Gospod.
      Zahvaljujemo se Ti z besedami in petjem pesmi,
      ki si jih Sam Gospod položil v nas.
      Občudujemo Te po Moči Tvojega Svetega Duha
      In Te polni Veselja in Upanja v ponižni Molitvi imenujemo Svojega Nebeškega Očeta.
      Svojo Luč si Gospod prižgal v nas, Svojega Svetega Duha si nam vlil.
      Ponižno Te prosimo Gospod, da bi v v moči Tvojega Duha iskali Resnico
      In Spoštovali in Spolnjevali Tvojo Božjo Besedo in Božjo Voljo.
      Prosimo Te, da bi po Tvoji Milosti našli Jezusa Odrešenika in
      Da bi vedno v Hoji za Kristusom prav hodili po Poti Odrešenja in Dobrote.
      Ti si Izvir Vsega Stvarstva, vsega živega in neživega ter nas Ljudi moj Nebeški Oče,
      Ti si naš Oče, moj Oče in Oče Stvarnik – Deus Creator vsakega človeka na Svetu.
      Doker dihamo in upamo, te bomo vedno iskali in molili, da bi te vedno tudi našli,
      Pa kamorkoli gremo ali kjerkoli smo ali bomo v Božjem Svetu Odrešenja, Ljubezni in Dobrote.
      Prosim Te Oče, da bomo verovali v Jezusa in da bomo vedno spolnjevali Božjo Voljo in Božje Postave.
      Gospod Bog, Tvoje Kraljestvo naj bo vedno med nami, skrito in blizu nas:
      v človeku, ki ga ljubimo, v ljudeh, za katere živimo, v vseh stvareh in živih bitjih ter Vesolju,
      kjer v občudovanju ponižno pokleknemo in se Ti zahvaljujemo za Vse.
      Zrak si, ki ga dihamo, daljava, v katero se oziramo,
      Življenjski Prostor ki nam je dan,
      Luč si, ki nam sveti v temi dilem in stranpoti, da gremo po pravi Poti Odrešenja,
      Prst Božji si, ki urejuje vse Vesolje in vse Stvarstvo po Svoji Volji,
      Nežna Ljubezen si, ki si nas Ustvaril v svoje Veselje.
      Prosim Gospod naj bo Tvoje Kraljestvo vedno med nami, skrito in blizu,
      v človeku, ki ga ljubimo, mu odpuščamo, mu darujemo, kar imamo, mu pomagamo in služimo.
      Naj se zgodi Tvoja in ne Naša Volja Gospod na Zemlji, vedno in Povsod.
      Prosimo Te Gospod, vodi nas ,da ne zaidemo in
      daj nam spoznati Tvoje Evangeljske Nauke in Tvoje Postave ter Tebe Sveti Bog
      ter podari nam Božji Mir in svojo Odrešujočo Ljubezen na Vekomaj.

      Huub Oosterhuis: Tvoja Beseda je Blizu. Studenci Žive Vode, Celje 1976.

  73. Miro says:

    JEZUS NAPOVE RAZDEJANJE TEMPLJA – ZNAMENJA IN PREGANJANJA – STANOVITNOST PRINAŠA ŽIVLJENJE!

    BOŽJA BESEDA: Ko so se nekateri pogovarjali o templju, kako je okrašen z lepimi kamni in zaobljubljenimi darovi, je rekel: »Prišli bodo dnevi, ko od tega, kar vidite, ne bo ostal kamen na kamnu, ki bi ne bil zrušen.« Vprašali so ga: »Učitelj, kdaj pa bo to in kakšno bo znamenje, ko se bo to začelo goditi?«Rekel jim je: »Glejte, da se ne daste zavesti! Veliko jih bo namreč prišlo v mojem imenu in bodo govorili: ›Jaz sem,‹ ali ›Čas se je približal.‹ Ne hodíte za njimi! Ko boste slišali o vojnah in vstajah, se ne ustrašite, kajti to se mora prej zgoditi, vendar še ne bo takoj konec.« Tedaj jim je govoril: »Vzdignil se bo narod proti narodu in kraljestvo proti kraljestvu. Veliki potresi bodo na mnogih krajih, kužne bolezni in lakota, grozote in velika znamenja z neba. Toda preden se bo to zgodilo, bodo nad vas dvigali roke, preganjali vas bodo, izročali v shodnice in ječe in zaradi mojega imena vas bodo vlačili pred kralje in oblastnike. Vam pa bo to dalo priložnost za pričevanje. Vtisnite si v srca to, da ne boste vnaprej premišljevali, kako bi se zagovarjali. Jaz vam bom namreč dal usta in modrost, kateri vsi vaši nasprotniki ne bodo mogli kljubovati ali ji ugovarjati. Izdajali vas bodo celo starši in bratje, sorodniki in prijatelji, in nekatere izmed vas bodo ubili. Vsi vas bodo sovražili zaradi mojega imena, toda niti las z vaše glave se ne bo izgubil. S svojo stanovitnostjo si boste pridobili svoje življenje« (Lk 21, 5-19).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+21%2C5-19&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    »Vse hudo se mora zgoditi, a še ne bo konec. Kaže, da mora človeštvo izčrpati vse možnosti, ki jih daje ljudem svobodna volja … Kristjan naj vse to ve, zato naj se ničesar ne ustraši in se ničemur ne čudi. Nič ga ne sme premotiti in presenetiti. Kar se mu zgodi, je delež njegovega zemeljskega življenja, pogoj njegove osebne rasti in izpolnitve božjih načrtov. Naj ve, da k odrešenju in posvečenju ne vodi nobena druga pot, da ni nič prepuščeno naključju ali usodi. V vseh dogajanjih naj bo pričevalec za Boga. Če mu bo dušo (in telo) prebodel meč, mu jo bo zato, da se razodenejo misli src« (iz knjige Beseda da besedo, pater Franc Cerar).

    Slavimo Gospoda in se mu zahvaljujmo: Slava tebi, Jezus, ti si živa Beseda, ti si naš Odrešenik! Hvala, ker nas nenehno opominjaš in nam pri sveti evharistiji podarjaš vse potrebne milosti, da bomo »tisti dan« pričakali pripravljeni v moči Svetega Duha!

    Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

  74. hvala says:

    Najlepša molitev je, kadar molimo, ZGODI SE TVOJA VOLJA O BOG, tako kot je molila Marija. Bogu se zahvaljujemo za vse, za vsako malenkost, saj je vse od Njega, slavimo ga, pojmo mu hvalnice.

    Slavljen bodi Bog vesolja.!

    Prosimo Gospoda, da nam pokaže kaj je NJEGOVA VOLJA GLEDE NAS, da bomo izpolnili Njegov načrt, da ne bomo zakopali talente, PROSIMO GA, DA BI GA ZNALI POSLUŠATI, da bomo dobri služabniki . Ne mislimo kaj bi mi radi, ampak mislimo, kaj bi Bog rad od nas.
    Božje usmiljenje, ki si višje od nebes, vate zaupamo.

    • Janez says:

      GOSPOD JE MOJA ZVEZDA VODNICA
      Gospod, Ti si pesem mojega srca, ki jo radostno zapojem,
      ko srečujem na Poti Življenja razne ljudi
      in jih potiho z nasmehom pozdravljam in blagoslavljam.
      Gospod Ti si ogenj strasti, ki me greje in spodbuja, da vztrajam v Dobroti;
      Ti si krila, ki ponesejo me v Duhu preko vseh meja;
      Ti si pot Življenja in Modrosti, ki vodi me do Ljudi na vse štiri strani neba.
      Ti si želja, ki (z)morem jo iskreno zaprositi in v Tvojo čast izpolniti;
      Ti si moje veselje Miru in Odrešenja v Duši, ki dano mi ga je po Tvoji Milosti užiti;
      Ti si tisti veseli Trenutek dneva, ki ne želim ga pozabiti;
      Ti si zaklad, ki dano mi v srcu ga je nositi.
      Ti Si po Evangeliju in Veri moja Pot, moj navdih,
      tebi namenjen pesmi moje vsak je stih …

      Janez AKA Dichter Hansi

      Vsak ptič ima svoj glas in svojo Pesem, ki jo Poje Bogu Stvarniku. Zato so napevi in pesmi Stvarniku različne, pomembno pa je, da se mu vsak na svoj način zahvaljujemo in ga prosimo in molimo goreče, iskreno in iz srca.

      • Miro says:

        Kako nadvse pomembna je presveta Božja volja, se je med številnimi svetniki zelo dobro zavedala tudi ustanoviteljica uršulink sveta Angela Merici. Vsak dan vztrajno kličimo z njenimi besedami življenja: O PRESVETA BOŽJA VOLJA, LJUBIM TE NADVSE! In z življenjem po teh besedah bomo gotovo deležni velikih božjih blagoslovov!

        Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  75. Janez says:

    RAZMISLEKI O NAŠI MOLITVI K BOGU – POVZETKI
    Ljudje smo po naravi religiozna bitja, zato je spraševanje po presežnem del našega vsakdanjega bivanja. Neglede na to v kateri časovni pas tekom zgodovine pogledamo lahko vidimo, da so bila spraševanja po transcendentnem nenehno prisotna. Osrednja značilnost molitve je to, da je za vsakega posameznika nekaj subjektivnega. Molitev je povzdigovanje duha k Bogu ali prošnja k Bogu za zdravje, službo, delo, pomoč, ustrezne dobrine idr. Molitev je lahko splošno opredeljena kot usmerjanje misli, prošenj k Bogu, svetnikom. Sama molitev pa ima drugačen pomen za nekoga, ki je veren in/ali za nekoga, ki to ni, zato v vsaki religiji poznamo različne vrste molitev.Od kod in kako govorimo Bogu, ko molimo? Z višine našega napuha in naše samovoljnosti ali iz »globočine« (Ps 130,14) iskrenega, gorečega, ponižnega in skesanega človeškega srca? Kdor se ponižuje, je povišan (prim. Lk 18,9-14). Ponižnost je temelj molitve. »Ne vemo, kaj je treba prositi, kakor je treba« (Rim 8,26). Ponižnost je priprava za prejem nezasluženega daru molitve: Človek je pred Bogom berač pravi Sv. Avguštin. Krščanska molitev je odnos zaveze med Bogom in človekom v Kristusu. Je Božja in človekova dejavnost; izvira iz Svetega Duha in iz nas, vsa je naravnana k Očetu, v zedinjenju s človeško voljo učlovečenega Božjega Sina.

    Sv. Avguštin med drugim spregovori o molitvi v Govorih o Prvem Janezovem pismu (7, 9-11). Ker Boga nikoli ni nihče videl ga moramo iskati s srcem in ne očmi. V svojem komentarju razlaga, da si če bi gledali z očmi lahko Boga predstavljamo kot svetlobo, torej nakaj kar je tako neizmerno veliko, da vse zaobjema in povsod prisotno ali kot nekega častitljivega starca. Ampak to ni pravilna predstava o Bogu. Avguštin poudarja, da moramo Boga gledati na takšnega kot je: Bog je ljubezen (1Jn 4,8). Kakšen Bog fizično je ne moremo opredeliti lahko pa povemo kakšna je ljubezen. Njene noge vodijo k Cerkvi, roke dajejo ubogim, oči opazijo tistega, ki je v pomanjkanju, ušesa ima za poslušanje. Tej udje niso krajevno določeni ampak, jih vsak, ki v sebi nosi ljubezen s pomočjo svojega uma vidi kot celoto. Do takega pojmovanja Boga, lahko pridemo samo z molitvijo in ne z nekim razumskim človeškim dokazom. V svojih delih ali epistolah Sv. Avguštin piše tudi o hrepenenju, ki je preizkušeno v molitvi. Saj samo preko slednjih nas lahko Ljudi pripravlja za sprejemanje tega, kar nam je Bog pripravljen dati.

    Razni povzetki in izpiski iz religioznih, bogoslovnih in drugih študijskih gradiv. Že objavljeno. Janez

  76. Miro says:

    VDOVA JE SIMBOL NEMOČI, VENDAR JE VZTRAJNA IN CELO NADLEŽNA – JEZUS NAS S TO PRILIKO VABI K ZAUPLJIVI MOLITVI!

    BOŽJA BESEDA: Povedal jim je še priliko, kako morajo vedno moliti in se ne naveličati. Rekel je: »V nekem mestu je bil sodnik, ki se ni bal Boga in se ni menil za človeka. In v tistem mestu je bila tudi vdova, ki je prihajala k njemu in ga prosila: ›Pomagaj mi do pravice proti mojemu nasprotniku.‹ Dolgo ni hotel, potem pa je rekel sam pri sebi: ›Čeprav se ne bojim Boga in se ne menim za človeka, bom tej vdovi, ker me nadleguje, vendarle pomagal do pravice, da me ne bo s svojim prihajanjem izmučila do konca.‹« In Gospod je rekel: »Poslušajte, kaj pravi krivični sodnik! Mar Bog ne bo pomagal do pravice svojim izvoljenim, ki noč in dan vpijejo k njemu? Bo mar odlašal? Povem vam: Hitro jim bo pomagal do pravice. Toda ali bo Sin človekov, ko pride, našel vero na zemlji?«
    (Lk 18,1-8)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+18%2C1-8&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    »Čeprav se ne bojim Boga in se ne menim za človeka, bom tej vdovi, ker me nadleguje, vendarle pomagal do pravice …« (Lk 18, 4-5).

    Gledam vdovo, ki prihaja k sodniku iskat pravico. Sodnik je nadut in se ne zmeni zanjo. Vdova je simbol nemoči, vendar je vztrajna in celo nadležna. Zaradi ljubega miru ji sodnik pomaga do pravice. Jezus me vabi k zaupljivi molitvi, tudi če bo nadležna. Gospod, okrepi mojo voljo, da bom bolj vztrajen v svoji prošnji in veroval, da boš ti vedno poskrbel za vse (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Prosimo Gospoda Jezusa, da bi bila moja, tvoja, naša molitev preprosta, ponižna, iskrena, vztrajna, da bi molili s tako močno vero in zazupanjem kot jo ima vdova. Prosimo ga, da bi molitev z Njegovo pomočjo tudi udejanjali z deli usmiljenja do bližnjega. Torej: Moli in delaj, vse pa z ljubeznijo v moči Svetega Duha! Slava tebi, Jezus, Ti si Odrešenik sveta. Naj bo vse v Tvojo hvalo in čast!

    Zahvalimo se še Gospodu, ker nam podarja odrešujočo Božjo besedo, katera neizmerno presega vse, kar je in biva po Njegovi volji in ljubezni! Naj se žarki Božjega usmiljenja obilno dotaknejo vsakega prosilca milosti, še zlasti najbolj stiskanih in trpečih ljudi, pa tudi drugih preprostih ljudi, ki se Nanj obračajo s ponižnim in iskrenim srcem!

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkve, ki obsega vesoljni svet, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizčrpni vir čudežev, zaupamo vate!

  77. Janez says:

    MOLITVE SVETE MATERE TEREZIJE iz Kalkute

    SOČUTJE
    Bog še vedno ljubi svet in je poslal vas in mene, da smo Njegova ljubezen in Njegovo sočutje do ubogih. Po nas, Misijonarkah ljubezni, Bog razkazuje Svojo ljubezen, še posebej do najbolj ubogih med ubogimi, in nas pošilja k še posebej ubogim. Kozarec vode, ki ga ponudite ubogemu, bolnemu, način, kako povzdignete umirajočega ali daste zdravilo gobavemu, način, kako nahranite dojenčka ali učite nevednega otroka, vse to je Božja ljubezen v današnjem svetu… Naj se te besede vtisnejo v vaš razum: Bog danes še vedno ljubi preko vas in preko mene. Naj vidim to Božjo ljubezen v vaših očeh, v vaših dejanjih, v načinu, kako se gibljete. Bog danes ljubi preko vas in preko mene. Ali smo tu? Smo me ta ljubezen in to sočutje? Bog dokazuje, da nas Kristus ljubi, da je On prišel, da bi bil Očetovo sočutje. Danes Bog ljubi preko mene in preko vas in preko vseh tistih, ki so Njegova ljubezen in sočutje na svetu.

    IMEJTE GLOBOKO SOČUTJE ZA LJUDI
    Zelo majhne so stvari, ki jih počno sestre, storijo zelo malo. Za te ljudi lahko storimo bore malo, vendar vsaj vedo, da jih ljubimo, skrbimo za njih in smo jim na voljo. To je tisto, kar bomo poskušale bolj in bolj delati s sodelavkami. Zato sem rekla, da bom letos hodila v glavnem s sodelavkami in poskušala, da se vse me bolj približamo tej edinosti pri razširjanju Kristusove ljubezni, kamorkoli že gremo. Ljubezen in sočutje, imejte veliko sočutja za ljudi. Ljudje zelo, zelo trpijo: duševno, fizično, na vse možne načine in mislim, da ste tu, da prinesete upanje, ljubezen, prijaznost.

    SLUŽITI Z RADOSTJO
    Služite Jezusu z radostjo in veseljem duha, odvrzite in pozabite vse težave in skrbi. Da bi lahko to storili, morate moliti ljubeče kakor otroci, z željnim hrepenenjem, da bi mnogo ljubili in bi Ljubezen, ki ni ljubljena, postala ljubljena.

    RADOST LJUBITI JEZUSA
    Lahko hranite radost ljubezni do Jezusa v svojih srcih in delite to radost z vsemi, s katerimi pridete v stik. To izžarevanje radosti je nekaj resničnega, saj nimate razloga, da ne bi bili veseli, ker imate Kristusa s seboj – Kristusa v vaših srcih. Kristusa v evharistiji, Kristusa v ubogih, ki jih srečate, Kristusa v nasmehu, ki ga podarite in v nasmehu, ki ga prejmete. Da, morate živeti lepo in se ne prepustiti duhu sveta, ki dela bogove iz moči, bogastva in užitkov, zaradi katerih pozabljate, da ste bili ustvarjeni za večje stvari – zato, da ljubite in ste ljubljeni.

    Ohrani veselje, ljubezen do Jezusa v svojem srcu in Mu pogosto reci podnevi in ponoči: »Jezus v mojem srcu, verjamem v Tvojo nežno ljubezen do mene. Ljubim Te.«

    Dragi Jezus, pomagaj razširiti Tvoj prijeten vonj, kamorkoli grem. Poplavi mojo dušo s Svojim duhom in življenjem. Popolnoma prežari in prevzemi moje celotno bitje, tako da bo moje življenje lahko le odsev Tvojega. Sveti skozi mene in bodi tako navzoč v meni, da bo lahko vsaka duša, ki jo srečam čutila Tvojo navzočnost v moji duši. Ko me pogledajo, naj ne vidijo več mene, ampak samo Jezusa! Ostani z menoj in tedaj bom začela sijati kot Ti siješ, sijati kot svetilnik za druge. Ta luč, o Jezus, bo vsa od Tebe; nič od nje ne bo mojega. Ta luč boš Ti, sijoč na ostale skozi mene. Naj te torej hvalim kot Ti je najljubše, s tem, da sijem na druge. Naj Te oznanjam brez pridiganja, ne z besedami, ampak z zgledom, s to močno silo, s privlačnim vplivom tega kar delam, z očitno polnostjo ljubezni, ki je v mojem srcu Zate.

    Slava Bogu Očetu, ki me je ustvaril – ker me je ljubil.
    Slava Jezusu Kristusu, ki je umrl zame – ker me je ljubil.
    Slava Svetemu Duhu, ki živi v meni – ker me ljubi.

    Sveta Mati Terezija hvala za vse, kar si storila za reveže in uboge ter bolne v Kalkuti. Prosimo te in priporočamo se za molitev k Bogu, Jezusu in Mariji, da bomo tudi mi črpali moč vere in upanja iz Jezusovega Evangelija in služili bližnjim. In iz iskrene in goreče vere v Boga molili ter delali dobra dela tako, kt si nam Ti pokazala na ogromnem številu zgledov za preštevilne uboge v Kalkuti. Hvala draga Mati Terezija. Janez

    • Janez says:

      Nekaj najdenih najlepših misli Svete Matere Terezije o ljubezni

      1. Kaj lahko narediš za mir na svetu? Pojdi domov in ljubi svojo družino.

      2. Ne moremo vsi delati velikih stvari. Lahko pa delamo majhne stvari z veliko ljubeznijo.

      3.Največja revščina je osamljenost, in občutek, da te nihče ne ljubi.

      4.Če sodiš ljudi, nimaš časa, da bi jih ljubil.

      5.Vsakič, ko se komu nasmehneš, je to dejanje ljubezni, prelepa stvar, dar drugi osebi.

      6.Veliko teže je potešiti lakoto po ljubezni kot lakoto po kruhu.

      7.Če želi ljubezen biti pristna, niso potrebna izredna dejanja. Moramo pa ljubiti, ne da se pri tem utrudimo. Bodi zvest v malih stvareh, kajti v tem je tvoja moč.

      8.Ne vem, kakšna natančno bodo nebesa. Vem pa, da nas Bog, ko bomo umrli in prišli predenj, da nas bo sodil, ne bo vprašal: »Koliko dobrih del si naredil v življenju?«, ampak raje: »Koliko ljubezni si vložil v to, kar si delal?«

      9.Preprosta pot:
      Tišina je molitev.
      Molitev je vera.
      Vera je ljubezen.
      Ljubezen je služenje.
      Sad služenja je mir.

      10.Sem majhen svinčnik v rokah Boga, ki piše ljubezensko pismo vsemu svetu.

      Kjer je ljubezen, tam je Bog je čudovita knjiga Matere Terezije prav tako: Pridi, bodi moja luč. Slednja predstavlja življenje matere Terezije z vidika njenega odnosa z Bogom in njene predanosti tistim, za katere jo je Bog poklical, da jim služi – najbolj ubogim od ubogih. Poslani, da olajša trpljenje ubogih, je bilo namenjeno, da se poistoveti z njimi in v globini svoje duše izkusi njihovo bolečino in boj. Vztrajno in intenzivno trpljenje je sprejela z junaškim pogumom in zvestobo, kar priča o njeni nadnaravni veri v Boga in izročitvi Njegovi volji. Za mnoge je bilo opogumljajoče razkritje teh skritih vidikov življenja matere Terezije. To je vodilo do ideje, da bi naredili dostopnejši vpogled v njeno notranjost, ki nas lahko nauči, kako ravnati z našimi boji in trpljenjem. Rad Te Imam Sveta Mati Terezija. Hvala. Janez

      • Janez says:

        KAR POČNETE VI, JAZ NE MOREM
        Kar počnete vi, jaz ne morem, kar počnem jaz, pa ne morete početi vi, skupaj pa lahko združeni počnemo nekaj lepega za Boga in to je veličastnost Božje ljubezni do nas – da nam ponuja možnost, da postanemo sveti z deli ljubezni, ki jih počnemo, saj svetost ni razkošje za peščico. To je preprosta dolžnost za vas, za nas, tebe na položaju, na tvojem delu. Jaz in drugi, vsi mi pri delu v naših življenjih smo dali Bogu obljubo, da bomo hodili za Jezusom, vsak na svoj način. Morate vložiti ljubezen do Boga v živo delovanje iz Vere in Izpolnjevanja Božje Volje. Ne samo, da moramo storiti Dobra Dela Pomoči in Usmiljenja, ampak da to radi storimo iz Ljubezni do Bližnjega. Preko sebe, preko svojih rok in znanja delite vse tisto, kar Bog dokazuje svetu: Da On ljubi svet in da po vas še naprej daje Jezusa svetu. Po vas to dokazuje z vero in dobrim delom Samaritanskega usmiljenja in pomoči, ki jih opravimo za gobavce, za umirajoče, za lačne, trpeče in uboge, ki jih je odrinil premožni in siti svet na stran. Nikdar ne smemo pozabiti te čudovite priložnosti za razdajanje in pomoč ubogim. Ozrite se navzgor in glejte samo Jezusa in tam bo mir, radost, ljubezen, sicer bomo pregoreli v dobrih delih brez Vere v Jezusa. Spoštujmo globoko drug drugega, ljubimo se brezpogojno, ne moremo spregledovati napak drugih – zato moramo Bogu dovoliti, da kot različni ljudje dopolnjujemo drug drugega in si medsebojno pomagamo Kar vi imate, jaz nimam, [kar] jaz lahko storim, vi morda ne morete, če nimate mojih darov in talentov Boga, skupaj pa lahko naredimo nekaj lepega za Boga. Če želimo boljši Svet, sveto Občestvo Dobrote in Usmiljenja že tu na Zemlji, potrebujemo drug drugega, da smo močnejši in da vztrajamo v Veri in v Dejavni Ljubezni Dobrote in Pomoči. Potrebujemo čisto srce, da bi videli Boga drug v drugem – da bi razkrivali drug drugemu kaj? Da Bog ljubi mene in vse nas Svoje Otroke. Zakaj ob koncu svojih dni bomo vprašani: koliko smo ljubili, pomagali, osrečevali, odpuščali, zdravili ter bili dobri usmiljeni Samaritani ubogim in zapuščenim ljudem, ki tukaj in danes , tako v Indiji kot drugod, rabijo našo pomoč. To je Vera ki proizvaja dobra dela in ki izvršuje Božjo Voljo.
        Sveta Mati Terezija (Misijonarke Ljubezni)

        • Janez says:

          TROŠIMO (RAZDAJAJMO) SE BREZ PRESTANKA
          Danes me je obiskalo nekaj protestantskih pastorjev in so mi povedali nekaj zelo lepega. Rekli so: »Ve (Misijonarke ljubezni), lahko zaradi vaše zaobljube čistosti pripadate Jezusu tako popolnoma, tako celovito, mi pa, ker smo poročeni, dolgujemo ljubezen našim ženam in se zato ne moremo tako polno predati Jezusu kot ve.« Potem sem se vprašala: »Je to res za vsako od nas? Je naša ljubezen do Jezusa res celovita? Smo vse samo za Jezusa?« Ko so bile naše sestre na Šrilanki, mi je minister povedal nekaj zelo presenetljivega. Rekel je: »Veste Mati Terezija, jaz imam rad Kristusa, vendar sovražim kristjane.« Vprašala sem ga, kako je mogoče, ko pa je tako protislovno, glede na to, da so Kristus in kristjani eno. Odgovoril mi je: »Ker nam kristjani ne dajejo Kristusa, ne živijo njihovega krščanskega življenja na polno.« Indijec Mahatma Gandhi je povedal nekaj podobnega, »Če bi kristjani polno živeli svoje krščansko življenje, potem v Indiji ne bi ostal niti en hindujec.« Ni to zelo res? Ta ljubezen do Kristusa bi nas morala spodbuditi, da bi se neprestano trošili in razdajali ubogim in drugim ljudem, ki rabijo našo pomoč.

          Sveta Mati Terezija (Misijonarke Ljubezni)

          Ljubezen, ki jo imamo za naše ljudi, je darilo, saj je Jezus rekel: »Karkoli storite enemu od teh mojih najmanjših bratov, to ste storili Meni.«

          Tako kot sem že zapisal za Pedra Opeko na Madagaskarju in za Sveto Mater Terezijo, taki zgledi kažejo kristjane v pravi Luči Izvajanja Božje Volje. In jačajo dejavno in ljubečo krščansko vero, da se krepi in se misijonarsko širi med ljudi, z zgledi dobrih del in ljubezni, ne pa s križarskimi vojnami in nasilnim pokristjanjevanjem. In tedaj odpade misel Gandija in ministra na Šrilanki, kaj si mislita glede kristjanov. Kar je prav v Človeških Očeh ni vedno prav v Božjih Očeh. Velja premisliti. Kristjane čaka še veliko dela tako na sebi in pri sebi in da bomo z zgledi vere in dobrih del tudi mi apostoli in misijonarji Jezusovega Evangelija med ljudmi. Vsi nadaljnji komentarji so odveč. Učimo se od takih zgledov, delajmo tako kot Oni in k nam bo prišlo Božje Kraljestvo. Janez

          • Janez says:

            Vera, ki proizvaja dobra dela je kot tista teoretična podlaga krščanskega nauka, ki se povezuje s prakso in jo udejanja in živi tako kot Jezus in spolnjuje Božjo Voljo. “Ne tisti ki mi pravi Gospod, Gospod, ampak tisti ki spolnjuje Božjo Voljo je moj učenec,” Prav je, da molimo, da izpolnujemo vse njegove Postave in prejemamo vse zakramente; vprašani pa bomo ob koncu Slednjih dni, koliko smo dobrega naredili, ljubili, odpuščali, pomagali bolnim in lačnim. Tudi Pedro Opeka na Madagaskarju in Sveta Mati Terezija v Kalkuti sta vse darovala ubogim z vero in delom ter služenjem ubogim. In Bog je blagoslovil vse njune človeške napore iz Ljubezni. Molila sta in prosila Boga ter delala dobra dela iz Vere v Boga. In takih zgledov krščanske ljubezni manjka. Temelj krščanske vere pa je Ljubezen. Brez Ljubezni sem nič. Ko Molim, Upam v Boga, Ljubim, Odpuščam, Pomagam in Služim drugim ljudem takrat Molim in spolnjujem Božjo Voljo in hodim po Poti Jezusa Kristusa Odrešenika. Pridite, ki ste obteženi k meni prav Jezus in jaz vas bom poživil. Janez

  78. Miro says:

    KATERO JE NAJBOLJ KORISTNO NAROČILO NAŠEGA GOSPODA JEZUSA KRISTUSA?
    (glej na priloženem linku)

    Človeška modrost je veliko bogastvo, še mnogo večje bogastvo pa je živa vera, ker nam posreduje Božjo modrost. Sv. Albert Veliki je po Božjem razsvetljenju znal obojno modrost združevati. Tako je postal res vredno orodje v Božjih rokah in ena izmed luči sveta: bil je duhovnik – dominikanec, profesor, pisatelj, provincijalni predstojnik, škof, cerkveni učitelj … Bil je tudi učitelj sv. Tomaža Akvinskega. Vedno je bil živo povezan z Bogom in njegovo življenje je bilo prežeto z molitvijo … Ena izmed njegovih misli se glasi: “O Gospod, hotel bi, da bi bil človek po tvoji najljubši volji”. In to je res postal. (odlomki iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

    http://svetniki.org/sveti-albert-veliki-skof-cerkveni-ucitelj

    Priporočimo se sv. Albertu Velikemu, da bi se z božjo pomočjo poglabljali v globočino bogastva modrosti in vednosti Božje, ter iz tega tudi živeli. Pri molitvi rožnega venca in sv. maši ga prosimo tudi za potrebne milosti za Minino bolno taščo, janeza, Ano … Še naprej molimo tudi za osebe, navedene v zapisih pod – Jana, Inka, Angelus, Brina, Irena, Kristina, Boštjan, Dušanka, Ana, Mojca, Mina, Tanja, Viktorija, Veronika, Grega, Slavica, Janja, Albina, Jasna, Sofija, Vesna … O vztrajni molitvi in podarjeni milosti nam živa Božja beseda govori: »Prosíte in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo!« (Mt 7,7).

    Božje usmiljenje, ki nam daješ nesmrtno življenje, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

  79. Janez says:

    MOLITEV K NJEMU
    Brez Boga sem le krik samotnega in tavajočega v puščavi, osamljen in brez Smisla Življenja.
    Prosim naj me Modrost in Usmiljenje Božje spremljajta in vodita skozi moje Življenje.
    Moč in Milost Božja prosim krepita me na Poti Življenja k Tebi.
    Dobrotljivost Božja prosim podari mi Tvojo Dobroto, da bom strpen in dober tudi sam.
    Sveti Duh prosim poživi me z vero v Jezusa in odpri me za razumevanje Božje Besede ter Evangelija.
    Ljubezen Božja prosim objemi me in umiri moje srce, da počiva v Tebi.
    Volja Božja prosim utrdi me in vodi me kot Ti želiš in veš.
    Svetost Božja, prosim posveti me.
    Prizanesljivost Božja prosim tolaži me, da bom na strani rešitev težav drugih
    in da bom kot usmiljeni Samarijan rad pomagal drugim in delal dobra dela v Tvojo Čast Gospod.
    Prevzvišenost Božja prosim v težkih trenutkih preizkušenj,
    bolezni in raznih težav dvigaj me in ohrabri me, da bom vztrajal naprej.
    Če me bodo drugi ustavljali z ovirami in mi nagajali, kaj potem, Ti si z Menoj.
    V sebi čutim Ognjeno Moč, Poslanstvo in Tvoj Blagoslov, česa bi se bal?
    Neskončnost Božja prosim napolni me s Svetim Duhom,
    da bom vztrajno nosil med ljudi upanje in radost odrešenja vedno s Seboj.
    Svetloba Božja prosim razsvetli me, da bom tudi jaz bil in nosil Luč Sveta med ljudi.
    Usmiljenost Božja prosim odpusti moje grehe in reši me iz raznih preizkušenj,
    da se utrdim v veri in jo izpričujem s svojim Življenjem.
    Ljubezniva milina Božja prosim prežemi me.
    Lepota Božja prosim očisti me.
    Mir Božji prosim napolni me s Tišino in Upanjem, da se umirim v Tebi.
    Sveta Trojica en sam Bog, prosim blagoslovi me:
    v Življenju, v Smrti, v času bivanja na Zemlji in v Večnosti pri Tebi,
    da Te bom z vsemi Ljudmi Dobre Volje Tukaj in z rajnimi,
    ki so zaspali v upanje na Vstajenje in so tam Onkraj Slavil in Častil na Vekomaj. Amen.
    Prirejeno po Prihajam k Tebi, Molitve in premišljevanja, kapucini 1995.

    MOLITEV ZA VERO V BOGA ODREŠENIKA
    Gospod, verujem, resnično želim in hočem verovati vate,
    Gospod, daj, da bo po Tvoji Milosti moja vera popolna in iskrena,
    brez pomislekov in pridržkov;
    prosim daj, da bo prešinjala vse moje mišljenje in čustvovanje,
    moj način presojanja Božjih in človeških stvari.
    Gospod, daj, da bo moja vera svobodna, da bo imela moj osebni pristanek
    in bo sprejemala odpovedi in dolžnosti, ki jih prinaša s seboj,
    ter bo izražala mojo celotno osebno odločitev Zate Gospod.
    Gospod, daj, da bo moja vera zanesljiva, zanesljiva po skladnosti zunanjih dokazov
    in po notranjem pričevanju Svetega Duha; zanesljiva po svoji pomirjevalni luči,
    po svojih umirjenih sklepih, po svoji spokojni prilagoditvi, po upanju in Odrešitvi.
    Gospod, daj, da bo moja vera trdna,
    da se ne bo ustrašila kritiziranja neverujočih ateistov, nasprotujočih si vprašanj raznih ljudi,
    katerih je polno, ki iščejo v Življenju Tvojega Smisla in odrešujoče Luči željno življenje;
    daj, da se ne bo vera v Jezusa ustrašila kritičnih in neverujočih ljudi,
    ki o njej razpravljajo, jo napadajo, zametujejo, zanikajo, obtožujejo,
    temveč da se bo utrdila po notranji moči Tvoje Resnice
    in Ljubezni preko nas Ljudi, ki smo Tvoji Otroci.

    Molitve na medmrežju: Prirejeno po Molitvenik življenje v Bogu

    Addendum:
    Če si v krščanstvu na kaj vezan, si vezan na zapoved ljubezni! V krščanstvu lahko imaš napake in slabosti. Poklican si, da si dober človek – lahko pa padeš … padeš sedemdesetkrat sedemkrat in vsakokrat ti Jezus odpusti, če se spokoriš in prosiš za odpuščanje ter odvezo od greha. Pri krščanskem Bogu je tudi grešnik dobrodošel, saj Jezus pravi da je prišel zaradi bolnih in grešnikov. Le kdor nima dobre volje in se čisto zavestno odloči za drugačno pot ali celo za hudobijo, se sam izključi iz Božje Ljubezni! Vendar izgubljenega sina Oče čaka na Obali Večnosti in se razveseli vsakega, ki pride k Njemu nazaj v Objem in ga prosi odpuščanja. Sem že pozabil in odpustil moj Otrok, kar pridi. In Jaz Vem kaj potrebuješ, še preden me karkoli prosiš in ko prideš k meni nazaj, si moj Ljubljeni Otrok. Karkoli ste storili mojim najmanjšim ste storili meni pravi Jezus. Vse je še pred Teboj moj Otrok, pojdi in živi odslej po Božjih postavah in Ljubi druge ljudi. In zadnji ki so vstopili bodo prvi in prvi bodo zadnji je rekel Jezus. Pri Bogu je vse mogoče. Kdor verje se mu vse zgodi, tudi spolnjene molitve in čudeži, ki jih za nas uresniči Bog. Bogu Čast in Slava Vekomaj! Amen. Janez

  80. Miro says:

    KDAJ PRIDE BOŽJE KRALJESTVO?

    BOŽJA BESEDA: Ko so ga farizeji vprašali, kdaj pride Božje kraljestvo, jim je odgovoril: »Božje kraljestvo ne pride takó, da bi zbujalo pozornost. Tudi ne bodo govorili: ›Glejte, tukaj je‹ ali ›Tam je,‹ kajti glejte, Božje kraljestvo je med vami.« Učencem pa je rekel: »Prišli bodo dnevi, ko boste želeli videti enega izmed dni Sina človekovega, pa ga ne boste videli. In govorili vam bodo: ›Glejte, tam je‹ ali ›Glejte, tukaj je.‹ Ne hodíte tja in se ne zaganjajte za njimi! Kakor namreč blisk posveti od enega konca neba do drugega, tako bo Sin človekov na svoj dan. Prej pa bo moral veliko pretrpeti in biti zavržen od tega rodu (Lk 17,20-25).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+17%2C20-25&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Farizeji sprašujejo o prihodu Božjega kraljestva, toda Jezus jim pravi, da ni ure, ki bi to povedala. Opozori jih, da je v njegovi osebi in delu Kraljestvo že med njimi. Odločiti se moram za Jezusa in sprejeti odgovornost za svoje življenje. Gospod, hvala, ker me ne plašiš s katastrofo, ampak si najbolj varna prihodnost. Naj se tega iskreno veselim in te pričakujem (iz knjige Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Verjamem, da se mnogi molivci vsak dan pri večerni molitvi rožnega venca spomnite sester in bratov, ki prosijo za molitev, bodisi za njih bodi za njihove bližnje. Hvala vam za vse molitve, tudi za molitve rožnega venca Božjega usmiljenja! Tako v duhu ostajamo tesno povezani, z mislimi in željami za trpeče ljudi, za njihovo ozdravljenje/odrešenje – v živi veri in zaupanju, da nas vse povezuje neizmerna moč Svetega Duha in nam tudi podarja potrebne milosti. Naj vse v srcu objame Božje usmiljenje, katero se na nas izliva iz Kristusovih ran pri obhajanju svete Evharistije!

    Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, izraz njegove največje moči, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

  81. Janez says:

    Prihaja zima in odhaja jesen (l’autunno si sta ritirando, l’inverno a noi arriverà)
    Komaj prišla letos k nam dobro je jesen,
    z njo krajši dnevi in dež meglen,
    ko odpadlo listje prekrilo je ravan
    in vedno krajši bil je jesenski dan
    že poslavlja se jesen.
    Prihaja zima, odhaja jesen.
    Že zgodaj septembra odletele so na jug ptice selivke od nas.

    Tam zgoraj visoko na nebu bel oblak med temnimi kumulusi plava,
    pod njim deroče teče proti Zalogu reka Sava,
    sem ter tja race, labodi in čaplje v vodi plavajo in se lovijo
    ter ko ribe pridejo nenadoma brž poletijo,
    da svoj plen v vodi ulovijo.

    Zdaj sneg v hribih na Gorenjskem nalahno že naletava,
    in dež kapljice nalahno rosi,
    vonj po zimi s sabo nosi in
    na poljih, travnikjih in gozdovih
    se zgodaj popoldne že povsod pomrači.

    Ni kaj, jesen se umika, prišla bo zima,
    oster veter nam v lipoglavske griče z Kamniških hribov mrzlo prikima.
    Odhaja toplo sonce, z njim topel dan,
    že medved v gozdu je že zaspan;
    tudi druge živali pred zimo si iščejo zatočišče,
    vsaka svoj si brlog in hrano pred zimo poišče.

    So srne nemirne in zbegane na hribovski jasi,
    vreščijo vrane v jati tam v naši vasi,
    veter listje nosi povsod naokrog,
    že sneg prekriva hrib in dol povsod.

    Advent z Jezusovim Rojstvom se nam hitro bliža in
    prišel bo kmalu spet Miklavž s sanmi,
    razveselil bo otroke ter jim prinesel sadje in druge dari.
    Mraz z vsem hladom nas že počasi objema,
    adventna pesem kljub mrazu veselo bo med ljudmi zazvenela,
    petje veselje in upanje nosi med ljudi s seboj,
    v dušo ljudi se naselil bo Božji mir in spokoj.

    Janez AKA Dichter Hansi

    Non c’è niente, l’autunno si sta ritirando, l’inverno arriverà, un forte vento dalle colline di Kamnik è una visione fredda.
    Il sole caldo se ne va, con una giornata calda,già orso nella foresta è già assonnato;anche altri animali prima dell’inverno cercano rifugio,ogni tua tana e cibo scopriranno prima dell’inverno.

    Es gibt nichts, der Herbst zieht sich zurück, der Winter wird kommen, ein scharfer Wind aus den Kamnik-Bergen ist ein kalter Anblick.Die warme Sonne geht weg, mit einem warmen Tag Bär im Wald ist schon schläfrig; auch andere Tiere suchen vor dem Winter Zuflucht, Jedes Ihrer Höhle und Lebensmittel erfahren Sie vor dem Winter.

  82. Janez says:

    NAŠE VESELJE V BOGU
    Naše veselje je v svojem bistvu povezava med Bogom in človekom, saj je Bog vir veselja. Veselje je Božji dar, ki ga je Bog iz ljubezni vsadil v človeka kot gorčično seme ob stvarjenju Sveta. Jezus Kristus je s svojim vstajenjem to veselje in upanje ljudem povzdignil na novo eshatološko raven, ki danes po Svetem Duhu živi v Cerkvi. O tem nam na poseben način pričuje bogoslužje Cerkve, evangeliji in sleherno življenje kristjana, ki se trudi za dobro ter da živi po Božji Volji pravično. Vsak človek je poklican, da v svojem življenju živi to veselje v odnosu do drugih, da izpričuje dobroto in ljubezen in odpušča kot nam odpušča naš Gospod. Danes, ko primanjkuje iskenega in pravega notranjega veselja, je to eno izmed bistvenih pomembnih razlogov za vedrino in upanje v človekovem bivanju. Človek preprosto ne more živeti sam, saj bi drugače poglavitno okrnil svoje veselje in to, kar je – Božji otrok, ustvarjen za odnos. Kristjani imamo nekoga, v katerem lahko najdemo svoj mir in veselje ter ki presega vsako individualnost in materializem, imamo Boga. Boga ljubezni, ki ljubi brez izjeme in ki je dober do nas in nam odpušča naše grehe. Pravo veselje pa se lahko rodi le iz prave Ljubezni. Če je torej Bog vir veselja, je tudi občestvo Ljudi vir veselja, saj skupnost, ki si prizadeva za resnično dobro, ne bi obstajala, če v njej ne bi prebival Bog. Bog je torej nujno navzoč povsod, kjer vlada ljubezen. Ljudje so danes tako žalostni, zdolgočaseni, naveličani vsega … ker živijo daleč od Boga. Pa si tako žele veselja in sreče, dobrote, druženja in pozitivnega pogleda na življenje. Veselje pa jim zato prinašajmo mi kristjani! Molimo zanje, da jim Bog podeli Milost Veselja.

    Molitev VESELJE V BOGU
    Nebeški Oče, daj nam prosim danes naše vsakdanje veselje.
    Podari nam prosim vsak dan nekaj tistega veselja,
    ki ga za noben denar ni mogoče nikjer kupiti.
    Oče hotel si, da je veselja med nami nekaj več
    kot zgolj užitek in zadovoljstvo,
    ki naše čute zadovoljita le za nekaj trenutkov,
    nato pa vse v hipu izgine in izzveni.
    Pravo veselje gre globlje, seže v našo notranjost.
    In od tam izžareva vse dni,
    ne le kakšen hip.
    Veselje je sreča nad dobrim, lepim, popolnim.
    Pomeni odkritje dobrega v stvareh,
    je dragoceno spoznanje, da ima naše bivanje smisel,
    da nam zastavlja pomembna vprašanja.
    Veselje je tudi odkritje tvojih sledov
    na obrazu ljudi, ki jih srečujemo,
    med vrsticami časopisa, ki ga prebiramo,
    v prizadevanju vseh, ki gradijo nekaj novega.
    Naše veselje, je veselje v Bogu.
    Brez Tebe Oče, bi ne bilo veselja.
    Če nam ne bi poslal Sina, bi ne bilo veselega oznanila ljudem.
    Reši nas vseh tistih žalostnih prividov,
    ki nas v življenju begajo in tlačijo.
    Kristjani bi vendar ne smeli biti zagrenjeni,
    kljub bridkostim in težavam tega sveta.
    Kdo bi se danes mogel veseliti,
    če ne prav mi, ki trdno verujemo,
    da si Ti, o Bog, naš Vsemogočni,
    Vsevedni, predvsem pa Dobrotljivi Oče!
    Molitev Paul Roth

    Vera je tako za kristjane tisti pomembni vir iskrenega in pristnega, spontanega veselja, ki ga materialistični in agnostični svet ne more dati, temveč ga da le Bog. Bog je dal človeku veselje in upanje. Veselje v veri je zazrtost in upanje v prihodnost, v vstajenje, v večno življenje. Svoj temelj pa ima veselje v Božjem stvarjenju, saj je Bog človeka ustvaril za veselje, ustvaril ga je po svoji podobi, ga postavil na zemljo, da bi človek v veselju živel med ljudmi in stvarstvom ter slavil svojega Stvarnika in mu bil s pravičnim življenjem v Veselje. Vera v večno življenje je mnogim ljudem vir veselja tudi tam, kjer se zdi, da veselja ni, kjer se zdi, da je trpljenje prevladalo. Veselje pa pomaga človeku tudi pri premagovanju trplenja in raznih težav, s katerimi se sooča sodobni človek. Veselje tako ni nekaj neoprijemljivega, pač pa nekaj zelo konkretnega, saj v vsakdanjem življenju spreminja srca ljudi. Dobro je, da bi razmislili o besedah v prispevku patra Branka Cestnika v Družini: »Vseeno se moramo kristjani vedno znova izpraševati in preverjati, kam izginja naše krščansko veselje in kako si ga povrniti, ko nam uplahne. Pred nami je gromozanski izziv prenosa vere na mlade rodove in ni druge poti, da ga opravimo, kot je ta, da ga opravimo z veselim srcem«.
    Ker imamo kristjani vse potrebne podlage in argumente v upanju, ljubezni in Božji Dobroti imamo tudi več razlogov za iskreno veselje.

    Človek išče Boga, a Bog še bolj išče človeka, ki ga je ustvaril in ga neskončno ljubi takega kot je. Premišljujem naslednji Jezusov stavek: »Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz vas izvolil in vas postavil, da greste in obrodite sad« (Jn 15,16). Premišljujem tudi, kako Bog hrepeni po tem, da bi vstopil v odnos z vsakim od svojih otrok, kako hrepeni, da bi se nam podarjal in bil naše najvišje Dobro, da bi bili veseli kristjani. Zato ostajam pod Božjim pogledom, zaupam v njegovo ljubezen, ga prosim, da me pritegne k sebi, da pride k meni in da vstopi v mene in ostane v meni za vekomaj.

    • Janez says:

      Govor Marka Avrelija (150 n.št.)
      Mladost ni eno od življenjskih obdobij, temveč stanje duha. Mladost je izraz volje, zmožnost spoznavanja in moč občutkov. Predstavlja zmago poguma nad strahopetnostjo, zmago želje po avanturi nad udobnim življenjem.

      Človek ne postane star, ko doseže določeno število let. Človek postane star, ko izgubi svoje ideale, optimizem, dobroto, sočutje, ko ga nip več ne razveseli, ko postane nezadovoljen pesimist in kritičen do vsega. Leta sicer puščajo sledi na obrazu, izguba idealov pa pušča sledi na duši. Predsodki, neodločnost, strah in brezup so naši sovražniki, ki nas pritiskajo k zemlji in ki nas bodo še pred smrtjospremenili v prah.

      Mlad je tisti, ki se lahko še vedno čudi in navdušuje, tisti, ki kot otrok neutrudljivo sprašuje: ‘In potem?’ Tisti, ki izziva dogodke in se radosti nad igro življenja. Mladi ste toliko kot vaša vera. Stari ste toliko kot vaši dvomi. Mladi ste kot vaše samozaupanje in vaši upi. Stari kot vaša potrtost. Mladi boste ostali, vse dokler boste dojemljivi za Lepo, Dobro in Veliko, dojemljivi za glasove narave, svojih bližnjih, tistega nepojmljivega. Če bo vaše srce nekega dne posušeno zaradi brezupa in razžrto od cinizma, naj se Bog usmili vaše pesimistične in kritične duše – duše starca.

      A ta drža za kristjane ni potrebna, ker imamo Jezusa, ki nas Ljubi, nas vodi in nam pomaga, da gremo po poti Odrešenja k Njemu v Večno Življenje. Janez

    • Janez says:

      CARPE VITAE ET DIEM TUAM ( Živi polno življenje in izkoristi dan )

      Če ti je nekaj ali kar vse odveč narediti nekaj dobrega zase in za druge,
      če se pritožuješ, namesto, da bi daroval,
      če raje kritiziraš, namesto, da bi tvorno prispeval in se vpregel v jarm in dejavno pomagal bližnjim ter s tem sebi in potrpel,
      če te ne veseli nič novega, kar ti lahko z upanjem in delom prinese življenje,
      če nerad daruješ ampak rad le sprejemaš od soljudi,
      če si potrt in užaljen zaradi vsake malenkosti in ne znaš marsikaj vzeti za dobro,
      če ne znaš priti iz narave umirjen in vesel, obogaten od lepot narave, ljudi in drobnih radosti življenja, ki te notranje napolnijo,
      če se raje skregaš, namesto, da bi pomiril in prinašal upanje in ljubezen,
      če se ne znaš postaviti v mokasine drugega preden podučuješ,
      če se odločaš le z glavo ne pa tudi s srcem,
      če delaš krivico s sodbami, namesto, da bi ne sodil kadar dovolj ne veš in ne razumeš zakaj gre,
      če ne znaš videti stiske bližnjega, ampak vidiš le sebe,
      če rad spreminjaš druge, namesto da bi to začel pri sebi,
      če v Njemu ne poiščeš miru ter utehe, ki ti daje potrebno moč v življenju,
      tedaj nisi na pravi poti, tedaj boš v svojem srcu star.
      Če pa verjameš, da je v delu sreča in uspeh, saj rad delaš zase in za druge,
      če raje pomagaš in potrpiš, namesto, da bi se pritoževal,
      če raje tvorno prispevaš namesto, da bi kritiziral,
      če znaš ceniti in se razveseliti drobnih stvari v življenju,
      če raje daruješ, namesto, da bi le prejemal,
      če te ne potre vsaka malenkost, ampak znaš težave in preizkušnje obrniti v prid in korist sebi in drugim,
      če znaš priti iz narave vesel, pomirjen in očiščen, ter obogaten od lepot narave in ljudi,
      če raje pomiriš sprte in prinašaš upanje in ljubezen, namesto da bi sprožil prepir,
      če se znaš postaviti v čevlje drugega preden podučuješ,
      če se odločaš z glavo in tudi s srcem,
      če ne delaš krivico s pomanjkljivimi sodbami, ampak nasprotno ne sodiš kadar dovolj ne veš in ne razumeš zakaj gre,
      če znaš videti stisko bližnjega, in ne vidiš v ospredju le sebe,
      če spreminjaš druge tako, da to najprej začneš pri sebi,
      če v Njemu poiščeš mir ter uteho, ki ti daje potrebno moč v življenju,
      tedaj si na pravi poti, tedaj boš v svojem srcu vedno mlad in šel boš po Poti k Njemu.

      Janez AKA Dichter Hansi

  83. Miro says:

    ŽIVLJENJE SV. STANISLAVA KOSTKA JE ŽIV EVANGELIJ!

    Eden izmed idealnih otrok luči je bil tudi sveti Stanislav Kostka, katerega god danes obhajamo, saj je bil vedno goreč za ideale krščanske vere, to je za Boga, za Jezusa v Evharistiji, za Božjo Mater in za Cerkev. Za te ideale bi tudi mi morali biti vedno goreči. Priznajmo pa, da v tem včasih nismo dosledni, in to obenem obžalujmo, da bomo svete skrivnosti obhajali s čistimi srci (odlomek iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

    http://svetniki.org/sveti-stanislav-kostka-redovnik

    Sv. Stanislavu Kostki v osebnih in skupnih molitvah priporočimo vse preizkušane osebe na tej spletni strani, posebej hude bolnike in druge trpeče, s prošnjo, da bi črpali moč za premagovanje težav in stisk v Božjem usmiljenju! Božja beseda pravi: »On pa je bil ranjen zaradi naših prestopkov, strt zaradi naših krivd. Kazen za naš mir je padla nanj, po njegovih ranah smo bili ozdravljeni« (Iz 53,5). Ozdravljenje za človeka (duh, duša, telo) namreč priteka iz Kristusovih ran! Za to bodimo Bogu neizmerno hvaležni!

    Božje usmiljenje, neomejeno v zakramentu krsta in pokore, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, upanje tistim, ki obupavajo, zaupamo vate!
    Sv. Stanislav Kostka, prosi za nas!

  84. Janez says:

    Ecclesia semper reformanda – Cerkev je od vsega začetka v reformi. A slednje je moč videti le z očmi vere. Cerkev je ustanovil Jezus za Človeka in jo zaupal apostolu Petru: “Peter Ti si skala in na Tebi bom zgradil svojo Cerkev.”

    Cerkev se mora nenehno spreminjati in bolj učinkovito odgovarjati na izzive časa, upoštevaje Sveto Pismo in Jezusov Evangelij. Če se hočemo približati današnjemu človeku, potrebam krščanskih vernikov in razvoju v svetu so za Cerkev nujne hitre in pomembne spremembe ali reforme, da bo ostala gibka, dinamična in izpolnjevala Odrešenjsko nalogo med ljudmi, ki potrebujejo duhovno ter pastoralno oskrbo in pomoč. Cerkev mora sicer ostati zvesta svojemu poslanstvu, vendar mora na nov način oznanjati staro resnico o Bogu in Jezusu. Kajti na tem svetu ni nič trajnega kot so stalne spremembe kot je rekel grški filozof Heraklit: vse teče ali grško panta rhei. Cerkev mora danes bolj učinkovito pomagati in sodelovati pri reševanju sveta ter odigrati odrešilni vlogo ter bolj pomagati pri socialnih problemih ubogih z misionarji in pastoralno vlogo po navdihu Svetega Duha in na podlagi Jezusovega Evangelija. In se manj ukvarjati sama s seboj. Bog je Božjo Cerkev Jezusa Kristusa podaril vsem ljudem, ki jo potrebujejo za Odreševanje ljudi, versko in duhovno oskrbo, karitativne dejavnosti in izobraževanje, da bomo spolnjevali Božjo Voljo in Božje zapovedi. Deus est Deus, Ecclesia Iesu Christo qui dedit omnis populus postulo ut liberaret populum, et curam religionis, caritatis operibus, et voluntatis educationem, nos custodiunt mandata Dei, et præcepta Dei. Ni ustvarjen človek zaradi sobote, ampak je sobota ustvarjena zaradi človeka. Za Človeka gre in/ali Človeka nikar, kot je rekel duhovnik in goriški slavček Simon Gregorčič.

    Vsi bi radi spremenili svet, nihče pa ne bi rad spremenil samega sebe. Lev Nikolajevič Tolstoj.
    Ne sovraži svojega brata v svojem srcu; odkrito posvari svojega bližnjega. Ne maščuj se in ne bodi zamerljiv do sinov svojega ljudstva, temveč ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. (3 Mz 19,17–18)
    Druga zapoved pa je tale: Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe. (Mr 12,31)
    Ne daj se premagati hudemu, temveč premaguj hudo z dobrim. (Rim 12,20–21)
    Nosite bremena drug drugemu in tako boste izpolnili Kristusovo postavo. (Gal 6,2)
    Ravnamo prav, če torej po Pismu izpolnjujemo kraljevsko postavo: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe, ravnate prav. (Jak 2,8).

    Janez

  85. hvala says:

    V dogmatični konstituiciji o Cerkvi beremo, da SVETI DUH “razdeljuje med vernike vsakega stanu tudi posebne milosti, s katerimi jih usposablja in pripravlja, da prevzamejo različna dela in naloge, koristne za prenovitev in obsežnejšo graditev Cerkve.

    Ker so te karizme , bodisi izredne bodisi tudi preprostejše in bolj razširjene, potrebam Cerkve nadvse primerne in koristne, jih je treba sprejemati z zahvaljevanjem in duhovnim veseljem.

    SVETI DUH NAKLANJA POSEBNE DAROVE, ki človeka usposabljajo , da NAREDI STVARI, KI PRESEGAJO NJEGA IN NJEGOVE ČLOVEŠKE SPOSOBNOSTI. Taki darovi imajo namen človeka posvetiti, povezani pa so tudi S SLUŽENJEM V SKUPNOSTI. Veliko je takih darov, KI JIH SVETI DUH nenehno in obilno podeljuje, da bi vedno znova poživljal svojo Cerkev.

    SVETI DUH deli te darove vsakomur, ki si jih želi. Za tistega, ki jih je prejel, niso znamenja svetosti, kajti tu gre za BOŽJO SVETOST. Bog jih lahko da tudi grešniku, ki je zanje prosil, in tako SVOJE DELO IZVRŠI TUDI PO NJEM. Tako se kaže BOŽJA VELIČINA IN BOŽJA ŽELJA, DA BI SE REŠIL VSAK ČLOVEK. BOG NAMREČ PODELJUJE SVOJE DAROVE ZA REŠENJE VSAKEGA ČLOVEKA, ZA RAST CERKVE, ZA REŠENJE SVETA. (Vse prepisano iz knjižice Devetdnevnica k Svetemu Duhu -Vojtech Kodet).
    Zato je tako pomembno, da človek tesno sodeluje z Bogom in se mu v celoti izroči. Mi mislimo, delamo po človeško. V srce človeka VIDI SAMO BOG.

    Tudi z nasveti si pomagamo ljudje. G, Miro je svetoval že kar lepo število knjig, ki naj jih beremo zraven Svetega Pisma. Zadnja med temi, ki jo sam zelo priporoča je knjiga BLAGOSLOV ALI PREKLETSTVO sami lahko izberete ( Derek Prince).
    Nekateri avtorji so napisali tudi molitev in prošnjo Bogu za ozdravljenje ljudi, ki berejo tisto knjigo.

    JEZUS je rekel:”Resnično, resnično , povem vam:Kdor VERUJE VAME, BO DELA, KI JIH JAZ OPRAVLJAM , TUDI SAM OPRAVLJAL, IN ŠE VEČJA KOT TA BO OPRAVLJAL, KER GREM JAZ K OČETU (Jn 14,12).
    Nebo in zemlja bosta prešla je rekel Jezus, Moja Beseda ostane na veke.

    V knjigi Moč slavljenja (Merlin R, Caroters ) opisuje; Naša vera je zgrajena na Božjem dejstvu, NE NA OBČUTKU. Toda Božja obljuba je tudi, da bomo spotoma v svojem življenju okušali vedno več Božjega veselja in miru. Veselite de, kadar se to zgodi, veselite pa se tudi, ko se počutite prazno in dolgočasno. Pravi tudi:” Stikalo moči svoje volje obrnite v smer Boga in recite.”Hočem verovati, Bog . Zanesem se na tvojo Besedo”. Naredite tako in ugotovili boste, da bo vaša odvisnost od občutkov postopoma izginila. Svobodni boste za verovanje! “In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila , je obljubil Jezus (Jn 8,32).

    Sprejmite Božjo besedo kot resnico -in osvobojeni boste.! (Iz knjige Moč slavljenja).

    Ne zanemarimo Božje Besede iz Svetega Pisma.

    V knjigi Moć slavljenja pravi duhovnik: BOG GOVORI: “UNIČIL BOM VSE ČLOVEŠKE NAČRTE ZA ODREŠENJE , NAJSI BODO ŠE TAKO MODRI, PREZRL BOM NAJBOLJŠE ZAMISLI LJUDI , CELO NAJBRILJANTNEJŠE MED NJIMI”( 1 Kor1,19).
    Pravi ; Sprejeti odpuščanje greha in večno življenje kot zastonjski dar se ne ujema z običajnim vzorcem življenja , kot ga poznamo.

    MODROST IN ZNANJE IN POZNANJE POSTAVE SO OD GOSPODA, LJUBEZEN IN POTA DOBRIH DEL SO OD NJEGA. (Sirah -prvi del 11,15 ).

    Božje usmiljenje, ki si višje od nebes, vate zaupamo.

  86. Miro says:

    POSLUŠAJMO BOŽJO BESEDO, VERUJMO V TISTO, KAR NAM GOVORI, IN DELAJMO TAKO KOT NAM NAROČA!

    Moč za vero, upanje in ljubezen do Boga in bližnjega črpajmo predvsem iz molitve, žive Božje besede in svete Evharistije. Vzemimo si danes vsaj nekaj časa, priporočimo se Svetemu Duhu in premišljujmo, kaj nam govori Gospod Jezus Kristus:

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+17%2C7-10&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

    • Janez says:

      Bog želi, da uresničujemo Njegovo Voljo in Božje zahteve ter Evangelij celovito in vsebinsko, zato ni dovolj da poznamo celotno Sveto Pismo parcialno, črkobralsko in do besede natančno, ampak da poznamo vsebino in Duha Božje Besede in jo v vsakdanjem življenju kot kristjani in ljudje izvajamo. Prav je, da molimo, da se spovedujemo, prejemamo Jezusovo obhajilo, da beremo Sveto Pismo, da delamo vse drugo kar moramo. Ampak vprašani pa bomo ob Koncu Slednjih Dni, ko velja Eshatologija Sodbe v Bibliji: Lačen sem bil, ali ste mi dali jesti, žejen sem bil ali ste mi dali piti, bolan sem bil ali ste mi Samaritansko pomagali itd. Ne moremo biti dobri kristjani, če nismo dobri ljudje. Blagor jim, ki bodo spolnjevali Božjo Voljo! Vera brez dobrih del je mrtva. Vse je potrebno, da spolnjujemo in izvajamo, kar nam Bog nalaga, zato je zelo strma Kempčanova hoja za Kristusom, ki je tudi rekel zelo težke zahteve: “vse prodajte in razdajte drugim kar imate in hodite za menoj!” Moramo pa biti tudi dobri ljudje in dobri kristjani, ki svojo iskfreno vwro proizvajajo dobra dela, dobroto, usmiljenje in služijo bližnjim. Različne so Poti k Bogu kot pravi jezuit Anthony de Mello in Bog nagovarja Ljudi na Zemlji vsakega na drugačen način!. God talks to us in different languages pravijo Američani. in nazadnje: Deus scire nemo potest nisi Deum docente! Da prav delamo pa naj nam pomagajo s pojasnili tudi telogi in duhovniki! Janez

      https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+25%2C31-46&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

  87. Janez says:

    Nekatera razmišljanja, kako sami sebi pomagati, biti svoj dober prijatelj, da bomo zdravi, srečni in zadovoljni v življenju

    Notranje zdravje, zadovoljstvo in sreča
    Zdrav duh v zdravem telesu ali mens sana in corpore sano. Vsak človek išče načine, kako biti zdrav, srečen in zadovoljen. Odgovor se skriva v notranji stabilni prisotnosti, ki zahteva pripravljenost odpreti vse čute in da se čudimo drobnim stvarem v življenju. Vsak človek naj bo sam sebi največji prjatelj in zaveznik, ki ve kaj hoče in ki si zaupa. Ko imaš sam dovolj moči in energije, jo boš imel tudi za druge. In to je to. Začni pri sebi. Moli Boga in ga prosi za pomoč in vodstvo!

    Skrbi in stres se preveč kopičita in izhod se od nas odmika
    Povprečen človek sodobnega sveta je zaskrbljen zaradi mešanice različnih situacij, v kateri so v večji in manjši meri prisotne finančne skrbi, stresno delo, slabih odnosi v službi, odtujenost od partnerja, izguba stika z otroki in pomanjkanje časa za sebe in bližnje. Nezadovoljstvo, občutek, da »ne bom zmogel vsega tega« in strahovi so prve posledice, ki se jim postopoma lahko pridružijo še depresija, anksioznost, različne kronične bolezni brez pojasnjenega vzroka in včasih tudi zlom. S pravočasnim prepoznavanjem občutkov, jasnim zavedanjem svojih čustev in vzrokov za njih, sposobnostjo, da se od občutka in čustva z distanco oddaljimo in nanj pogledamo s »trezno« glavo izven sebe, lahko pomaga stabilizirati notranjo negotovost, krepiti notranjo stabilnost in prispevati k hitrejšemu in bolj učinkovitemu reševanju zapletenih situacij, kar dolgoročno prinese več dobrega počutja. Opazovanje popolnih in nasmejanih obrazov na obcestnih plakatih, TV ekranih in družabnih omrežjih odvrača od resničnega bistva, to je dostojno življenje vsakega, ki ga z veseljem živi in deli z ljudmi, ki so mu blizu. Čudenje vsakdanjim stvarem v naravi, nasmeh sodelavca ali otroka, petje ptic, cvetenje rož in dreves, šumenje vetra, let metulja mimo nas idr., ki jih nenadoma začutimo, zaznamo, vidimo in ki jih preje nismo niti opazili, kaj šele videli. Da prisluhnemo otroku doma, partnerju in drugim ljudem. To so drobna darila za nas. Čakajo nas. Poglejmo jih in se jih zavedajmo. Živeli smo doslej namreč hitro, prehitro eden mimo drugega. Za dosego miru je potrebnih v tišini v naravi nekaj malih korakov, ki jih nakazuje neka pot sprostitve in umiritve in njun blagodejen učinek na sodobnega človeka; saj slednji nenehno nekam hiti, je zaskrbljen in je v stresu. In k nemiru preganja še druge. Zakaj že? Imamo pravico do miru in sreče.

    Različne vloge človeka oziroma, kaj je pravzaprav človek?
    Ljudje imamo v življenju različne vloge. Lahko smo starši, prijatelji, sodelavci, razlikujemo se po poklicih in po odzivih v različnih življenjskih situacijah. Vsi nimamo vseh vlog, oziroma se te v času našega življenja spreminjajo. Kaj bi torej lahko bila skupna rdeča nit, ki nas povezuje ne glede na različne vloge, ki jih imamo v življenju? Ali ta skupna rdeča nit obstaja? Kaj je človek, ko pogledamo nanj iznad vseh vlog, ki jih igra v različnih obdobjih življenja? Kaj v resnici je človek? “Človek je odprt življenjski potencial in življenje je proces uresničevanja tega življenjskega potenciala,” bi povzeli po raznih modrecih. In na tebi je, da narediš kaj iz sebe in iz svojega življenja. Nihče drug ne bo. Prisluhnimo si, kakšni talenti in darovi sposobnosti in lastnosti so v nas in izven nas in preanalizirajmo, kaj hočemo in kam gremo. Ko to vemo in znamo potegniti prioritete bomo preprosto v sebi vedeli kaj, kam, zakaj in kako. Kjer je volja je tudi pot. Simple.

    Povezava telesa, čustev in možganov
    Le malo truda in opazovanja je potrebno, da človek sam in na podlagi lastnega izkustva ugotovi, kakšna je povezava med telesom in možgani. Seveda so izsledki znanosti, medicine in drugih ved nepogrešljivi, a mnogo tega bi lahko razumeli sami, če bi pozorno opazovali odzive telesa ob različnih dogajanjih. Opazujmo, na primer, odziv telesa, ko nas je nečesa strah ali ko imamo tremo. Nihče se nas fizično ne dotakne, ničesar ne vnašamo v svoje telo, a kemične reakcije v telesu in splošen odziv so povsem drugačni kot v sproščenem stanju. Srčni utrip je hitrejši, potimo se, zviša se raven določenih hormonov, ki so značilni za stresna stanja, dihanje je plitko, morda hitrejše in še bi lahko naštevali. Na tem preprostem primeru je jasno in očitno, kako sta um in telo povezana in kako um vpliva na telo. Psiche et soma. Še več, razlogi, zakaj občutimo določena čustvena sanja pri tem niso bistvenega pomena. Telo ne vpraša, kdo me je razjezil, užalil ali prizadel. Niti ne vpraša po razlogih, zakaj je to tega prišlo. Lahko rečemo, da smo se upravičeno razjezili ali celo, da je bila ta oseba krivična do nas, nepoštena in še kaj. Toda to ne spremeni dejstva, da bo naše telo odreagiralo na način, ki ga sprožijo misli povezano z jezo. Ko je Buda npr. dejal: »Nihče te ne bo kaznoval zaradi jeze, temveč te bo jeza kaznovala sama po sebi«, je govoril prav o dejstvu, da s svojimi mislimi sami sebi pripravljamo neke napitke, ki so telesu bodisi koristni bodisi škodljivi. Danes je popularno govoriti o tem, kako je potrebno imeti rad samega sebe. Toda zgornji zapis pove, da je ljubezen do sebe povezana z odnosom, ki ga imamo do drugih ljudi. Kakor razmišljamo o drugih, takšno realnost ustvarjamo v sebi. Sovraštvo, zamera in jeza so trpinčenje samega sebe. Pa vendar zakaj? Ko gledamo na ljudi s strpnostjo, sočutjem in z razumevanjem, oziroma, ko razumemo njihove zmožnosti in omejitve ter nismo užaljeni, ker ne zmorejo ali ne znajo več in ker ne ravnajo drugače, kot ravnajo, si s tem prihranimo marsikatero negativno čustvo in posledično tudi telesno težavo. Strpni smo, ne.

    Kaj je pomembnejše glava ali srce ? Kar oboje je potrebno za harmonijo
    Nekateri prisegajo na to, da jih vodi razum, da se odločajo z razmišljanjem, drugi delujejo bolj instinktivno in rečejo, da njih vodi srce. Verjetno v različnih trenutkih prevladuje eno ali drugo, a vendar obstaja ultimativni odločevalec, da nekdo poseže po nezdravi hrani, se prepusti zasvojenosti, zboli ali se kako drugače vda, drug pa se bori z vsakodnevnimi izzivi na drugačen način. Ko kupimo npr. karto za vlak, vemo, kam se želimo peljati. Človek pa pogosto deluje tako, da stori določeno dejanje (kupi karto za smer dogajanja), kasneje pa se pritožuje, kam je njegov vlak pripeljal. Premalo se zavedamo, da sami kupujemo karte za svoja potovanja v življenju, da pogosto brezglavo stopamo na vlak, čigar smer nam kasneje ni všeč in si je ne želimo ozroma spoznamo, da je bila sprejeta napačna odločitev, ki smo jo premalo premislili. Svojo slepoto kasneje (krivično) pripisujemo »delovanju s srcem« rekoč, da nas je vodilo srce. Toda srce in neodgovorno ter slepo ravnanje niso eno in isto.

    Razmislek ali »glava« je torej tisti del, ko smo zmožni dojeti povezave med vzrokom in posledico naših dejanj, ko lahko tudi vnaprej predvidimo, kam nas bo odpeljal določen vlak ali dejanje. Razmislek ne pomeni nič drugega kot budnost (lat. vigilantibus sum). Vidimo, razumemo, dojemamo, znamo povezovati. S tem pa smo učinkovitejši pri reševanju problemov, smo bolj ustvarjalni in ravnamo optimalno v dani situaciji. In srce? Vedno obstaja znanje nad znanjem. Nekdo zna več mi jaz/mi. Ne glede na to, koliko smo se naučili in kaj vse že vemo, vedno bo nekaj večjega, višjega, do tedaj neznanega. Znanje je pot, ki nima svojega konca. Kdor pravi, da je prišel do cilja, ni povedal prav, saj je pot še dolga in mi smo potniki. Zato vsakič, ko stopamo v nekaj novega, potrebujemo pogum srca. Ne moremo vedeti z gotovostjo, napake bodo prav gotovo na obzorju, varnosti ni, zavetja ni … A srce je tisto, ki te čez vse te dvome pripelje. Le v Bogu se umiri moja duša in počije moje srce. On nas uči ljubezni, skromnosti in ponižnosti. Molimo in prosim da nas sliši in usliši!

    Kako je videti človek v harmoniji?
    Človek v harmoniji, kaj je že to? Ko ga srečamo in po neki čudni usodi še prepoznamo, smo presenečeni. Ker takšni ljudje so izven vseh spektaklov in povprečnih pričakovanj ljudi. Najdemo jih v vseh poklicih ali pozicijah. Človek v harmoniji nikakor ni vezan le na odmaknjeno življenje v naravi, temveč je lahko sredi poslovnega, delovnega, političnega dogajanja ali lahko ima zelo odgovorne naloge. Prav tako ni nujno, da svoje znanje ubesedi v »duhovno« besedišče. Lahko je živahen ali bolj mirne narave, lahko je takšnih ali drugačnih značajskih potez, toda nekatere črte so tem ljudem vendarle skupne. In ena od teh je, da z umirjenostjo duha in zaupanjem v Boga sprejemajo spreminjanje zunanjih dogodkov. Naj bo uspeh ali neuspeh, vzpon ali padec, polom ali rast, umirjenost njihovega duha je vedno prisotna. Neločljivo povezanost s svetom ne občutijo le na abstraktni ravni ali v teoriji, temveč v čisto vsakdanjih in praktičnih primerih. Razumejo namreč, da je njegov odnos do sveta in ljudi tisto, kar jim prinaša mir ali nemir. Tak človek ravna etično , z razumevanjem in z dobroto. Vendar njegovo etično ravnanje ne izvira iz ega dobrote in ne iz povprečne morale, temveč iz globokega zavedanja, da je vse, kar stori okolici, storjeno njemu samemu. Smo del velikega, živega vesoljstva,kiga je ustvaril Gospod Bog. Če mislimo, da lahko prizadenemo drugega človeka ali drugo živo bitje, ne da bi prizadeli sebe, se žalostno motimo. Ko smo odprti in razsvetljeni od Njega po Njegovi Milosti in ko res vidimo ne le opazimo stvari okrog nas, ko slišimo ptičje petje, žuborenje potočka, vidimo ljudi okrog nas, vidimo gozd, travnike in planine v daljavi, sonce ki sveti in rožo v vazi poleg nas, ki nam jo je prinesel sosedov otrok, si lahko rečeno: »To sem jaz, to je del mene«. Povezani smo z vsemi stvarmi in če pošiljamo pozitivno energijo, smo osredotočeni na vse to, pošiljamo ljubeznive vibracije okrog sebe, smo srečni. Ganz einfach. In Bog bo blagoslovil naša pota. Živimo po Evangeliju, ker takrat Dajemo in Ljubimo.
    Za vse imamo čas, le za Boga in za bližnje ter zase nam ga zmanjka. Naredimo potrebne spremembe, začnimo pa pri sebi! Splačalo se bo in bolj bomo umirjeni, srečni in zadovoljni. Molimo in prosimo Boga za Milost in Navdih ter Božje Vodstvo, da bodo vsi naši človeški napor blagoslovljeni!

    VZEMI SI ČAS ZASEIN ZA DRUGE
    Imej čas za delo – to je ključ do uspeha.
    Imej čas za razmišljanje – to je izvor moči.
    Imej čas za igro – to je skrivnost mladosti.
    Imej čas za prijateljstvo – to je pot do sreče.
    Imej čas za sanjarjenje – to je pot k zvezdam.
    Imej čas, da ljubiš in da te ljubijo – to ni le privilegij elite ampak vsakega od nas.
    Imej čas, da gledaš okrog sebe – škoda je dneva za sebičnost.
    Imej čas za smeh – kajti, to je glasba duše.
    Imej čas za Boga, da bo blagoslovil vse tvoje delo in življenje!

    Lat. Verbum laudatur, si factum sequatur. Beseda je vredna pohvale, če ji sledi dejanje.

    Preštudirani razni prispevki iz razne strokovne literature (npr. prof. dr. Anton Trstenjak, prof. dr. Janžekovič, et altri) in lastna razmišljanja. Janez

    • Janez says:

      Biti srečen pomeni živeti v miru.
      V miru pa živi tisti človek, če ima radost in dobroto v srcu,
      če ljudem veselje Odrešenja prinaša in strahove ter hudo stran od ljudi izganja.

      Pokojni prof. dr. Anton Trstenjak, nekdanji duhovnik in profesor psihologije na TF Ljubljana.

    • Janez says:

      Misijonarka ljubezni: to je bila Mati Terezija po imenu in v dejanju. Dajala je tako privlačen zgled, da je pritegnila k sebi mnogo ljudi, ki so bili pripravljeni vse zapustiti ter hoditi za Kristusom, navzočem v ubogih. Ta sestra, ki jo vsi poznamo kot mater ubogih, zapušča zgovoren zgled za vsakogar, za verujoče in neverujoče. Dela, ki jih je izvrševala, govorijo sama zase in kažejo ljudem našega časa oni vzvišeni smisel življenja, ki se pogosto zdi, da je na žalost izgubljen. Ponovno in ponovno je rada govorila: ‘Služimo ubogim, da bi služili življenju.’ Mati Terezija ni zamudila nobene priložnosti, da je na vse načine poudarjala ljubezen do življenja. V poslušnosti evangeliju je postala ‘usmiljeni Samarijan’ vsakomur, ki ga je srečala, vsakemu človeku v krizi, v trpljenju in ponižanju. Nekoč je Jezus spregovoril Materi Terezi: »Pošiljam te v temačno bedo revežev. Pojdi tja in bodi moja Luč«.

    • Janez says:

      MOLITEV SVETE MATERE TEREZIJE O SLUŽENJU DRUGIM
      Človek je nerazumen, nelogičen in sebičen. NI POMEMBNO, IMEJ GA RAD!
      Če boš delal dobra dela, boš to pripisal svojim sebičnim ciljem. NI POMEMBNO, DELAJ DOBRA DELA!
      Če boš uresničeval svoje cilje, boš našel lažne prijatelje in iskrene nasprotnike.
      NI POMEMBNO, URESNIČUJ SVOJE CILJE!
      Dobra dela, ki jih delaš, bodo jutri pozabljena. NI POMEMBNO, DELAJ DOBRA DELA!
      Poštenost in iskrenost te naredita ranljivega. NI POMEMBNO, BODI ISKREN IN POŠTEN!
      To kar si leta in leta ustvarjal, se lahko v trenutku poruši. NI POMEMBNO, USTVARJAJ NAPREJ!
      Če pomagaš ljudem, se ti to lahko maščuje. NI POMEMBNO, POMAGAJ JIM NAPREJ!
      Ko daješ svetu najboljše od sebe, to lahko vrne z udarci. NI POMEMBNO, DAJ NAJBOLJŠE OD SEBE!

      H komu naj gremo Gospod Jezus, Besede Večnega Življenja imaš?! Ti si naše Vse Gospod. Prosim Usmili se nas, navdihni nas in nas Vodi k Tebi Jezus, da ne zaidemo, ampak da gremo po Poti k Tebi.

    • Janez says:

      MOLITEV KDO JE ZAME JEZUS?
      Jezus je beseda, ki jo je treba razglašati.
      Jezus je resnica, ki jo je treba povedati.
      Jezus je življenje, ki ga je treba živeti.
      Jezus je ljubezen, ki jo je treba ljubiti.
      Jezus je veselje, ki ga je treba deliti z drugimi.
      Jezus je mir, ki ga je treba podarjati.
      Jezus je lačni, ki ga je treba nahraniti.
      Jezus je nagi, ki ga je treba obleči.
      Jezus je bolni, ki ga je treba zdraviti.
      Jezus je zavrženi, ki ga je treba zdraviti.
      Jezus je zavrženi, ki ga je treba sprejeti.
      Jezus je mali, ki ga je treba objeti.
      Jezus je slepi, ki ga je treba voditi.
      Jezus je nemi, ki mu je treba govoriti.
      Jezus je drogiranec, ki mu je treba pomagati.
      Jezus je zapornik, ki ga je treba obiskati.
      Jezus je tujec, ki ga je treba sprejeti.
      Jezus je ubogi, ki mu je treba priskočiti na pomoč.
      Zame je Jezus moje vse in nad vsem.
      SVETA MATI TEREZIJA

  88. Miro says:

    »KO NAREDITE VSE, KAR VAM JE BILO UKAZANO, GOVORITE: ›NEKORISTNI SLUŽABNIKI SMO …‹« Lk 17,10)

    BOŽJA BESEDA: »Kdo izmed vas bo svojemu služabniku, ki orje ali pase, dejal, ko pride s polja: ›Pridi brž in sédi za mizo!‹ Mar mu ne bo rekel: ›Pripravi mi kaj za večerjo, prepaši se in mi strezi, dokler jem in pijem, nato boš ti jedel in pil.‹ Se mar zahvaljuje služabniku, ker je naredil, kar mu je bilo ukazano? Tako tudi vi, ko naredite vse, kar vam je bilo ukazano, govorite: ›Nekoristni služabniki smo; naredili smo, kar smo bili dolžni narediti‹« (Lk 17,7-10).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+17%2C7-10&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Jezusov učenec služi ponižno in brez godrnjanja ter računice – to je njegov poklic – kot služabnik pri svojem gospodarju. Brez sebičnega namena in pričakovanja se bom trudil služiti Gospodu in biti v pomoč ljudem kakor Jezus. On mi je vse dal in zaupal. Vzgajaj me, Gospod, v ponižnem služenju, da bom izpolnil Očetovo voljo in bom vesel v tvoji službi.

    Molimo: Slava tebi, Jezus, Ti si Gospodar vseh in vsega, kar biva po Tvoji volji! Naj po tvoji milosti vedno ponižno služimo Bogu in bližnjemu, ne da bi si potem, ko smo kaj dobrega naredili, domišljali, kako veliko delo smo opravili, saj vsako dobro delo izhaja iz Božje milosti. Hvaljen bodi, Jezus Kristus, pravi Bog in pravi človek!

    V vsakodnevni molitvi rožnega venca se spomnimo vseh prosilcev milosti in njihovih prošenj, z željo, da bi se v srcu ponižno odprli Božjemu usmiljenju. Obiskujmo tabernakelj – prestol Božjega usmiljenja, kot nam Jezus govori po sv. Favstini Kowalski!

    Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek daješ opravičenje, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

    • Miro says:

      Oprostite, še popravek. Odlomek takoj za linkom – Jezusov učenec služi ponižno in brez godrnjanja … – je povzet iz knjige Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič.

  89. Janez says:

    Hvalnica stvarstva ali Sončna pesem: Frančiškova hvalnica stvarstva.
    HVALNICA STVARSTVA ALI SONČNA PESEM
    Najvišji, vsemogočni, dobri Gospod,
    tebi hvala, slava in čast in ves blagoslov.
    Z močnim glasom so govorili: »Vredno je Jagnje, ki je bilo zaklano, da prejme oblast in bogastvo, modrost in moč, čast, slavo in hvalo.« 13 In vse stvari, ki so na nebu, na zemlji, pod zemljo in na morju, in sploh vse, kar je v njih, sem slišal, kako so govorile: »Sedečemu na prestolu in Jagnjetu hvala in čast, slava in mogočnost na veke vekov.«
    Tebi, najvišjemu, edinemu pristoji
    in nihče ni vreden tebe imenovati.
    Hvaljen, moj Gospod, z vsemi tvojimi stvarmi
    posebno s soncem, velikim bratom, ki razsvetljuje dneve in nas.
    Lepo je in v velikem sijaju žari. Tebe, Najvišji, odseva.
    Hvaljen, moj Gospod,
    v sestri luni in zvezdah;
    ustvaril si jih na nebu jasne, dragocene in lepe.
    Hvaljen, moj Gospod, v bratu vetru in zraku
    v oblačnem in jasnem sploh vsakem vremenu
    Hvalite ga, nebes nebesa, ve vode, ki ste nad nebom!
    s katerim ohranjaš svoje stvari.
    Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri vodi
    mnogo koristi ponižna, dobra in čista.
    Hvaljen, moj Gospod, v našem bratu ognju,
    v katerem nam noč razsvetljuješ;
    lep je in vesel in krepak in močan.
    Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri zemlji (prim. Dan 3,74),
    ki nas kakor mati hrani in nam gospodinji,
    in prinaša različno sadje in pisane rože z zelenjem (prim. Ps 148,9; Dan 3,76).
    Hvaljen, moj Gospod, v onih,
    ki zaradi tvoje ljubezni odpuščajo,
    in prenašajo slabosti in trpljenje.
    Blagor njim, ki ostanejo v miru,
    zakaj ti, Najvišji, jih boš kronal (prim. Jak 1,2.12).
    Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri smrti,
    ki ji nihče v življenju ne uide (prim. Rim 5,12).
    Gorje njim, ki umrjejo v smrtnem grehu,
    a blagor njim, ki počivajo v tvoji najsvetejši volji (prim. Raz 14,13),
    zakaj druga smrt jim ne bo mogla storiti žalega (prim. Raz 2,11; 20,2).
    Hvalite in poveličujte mojega Gospoda
    in zahvalite se mu in služite mu v veliki ponižnosti (prim. Apd 20,19).
    Frančiškani (Prevod: Vital Vodušek)

  90. Janez says:

    Molitev k Bogu Stvarniku za našo ozdravitev na duši in na telesu
    Vse moje življenje, delo, skrbi in bolezen popolnoma predajam Bogu Stvarniku. On me je ustvaril in On me ima neskončno rad v svoji milost in dobroti in me podpira, zato mu zaupam, da mi bo pomagal k ozdravitvi in da bom v življenju srečna in zadovoljna. Do sebe, ter do vseh znancev in ljudi imam odpuščajoč, ljubeč in dobrohoten odnos ter izžarevam v duši spokojnost in mir. Sem namreč otrok Boga, ki me ljubi in skrbi zame, za takšnega/no z napakami in pomanjkljivostmi, kakršen/na pač sem. On to ve in vse razume. Vedno me čaka in me vabi k sebi. Ko se v mojem umu in notranjosti pojavi kakšna bolečina, negotovost ali negativna misel povezana z jezo, zamero, strahom, samoosvobajanjem, jo takoj nadomestim z mislijo na Boga v meni in z pozitivno naravnanostjo. Vem, da z Njegovo milostjo in pomočjo učinkovito nadziram svoje misli in čustva v moji duši, saj sem del Neskončnega Duha in da mi bo pomagal pri moji ozdravitvi. Moje misli in čustva so sedaj umirjene, ubrane in konstruktivne ter ne razmišljajo več o nastalih negativnostih ter bolezni in zato trdno verujem v svojo ozdravitev z Njegovo pomočjo. V moj um odslej vstopajo samo pozitivna čustva in misli skozi cedilo Njegove neskončne dobrote in navzočnosti. Prinašajo mi svetlobo, bodrilne misli, harmonijo, zdravje in notranji mir. Če bi se spet začel/la počutiti negativno, z občutki, da sem bil/a odrinjen/a, ponižan/a in razžaljen/a, pa vem, da se bom takoj ustavil/a in si odločno rekel/la: » Poveličujem Božansko v sebi. Sem Njegov Otrok in Eno z Bogom svojim Stvarnikom. Biti Eno z Bogom pomeni biti v Milostni Večini, ko nikoli nisi sam. In če je Vsemogočni Bog na moji strani, le kdo je lahko proti meni in kdo mi lahko prepreči, da se pozdravim in spet ponovno zaživim polno življenje po Njegovi Milosti«?

    Božja Ljubezen napolnjuje mojo dušo. Sem v skrivnem kotičku Njega, ki je skrivnost za moj človeški razum. Njegova Dobrota in Usmiljenje me odslej spremljata sleherni dan mojega življenja, kajti za vedno prebivam v Njegovem varstvu in sem srečen/a, miren/a in spokojen/a. V Njem namreč premorem vse, ki mi daje vso Moč, Pogum in Energijo, da grem korak po korak smelo v novo Življenjsko obdobje ozdravitve in duhovne prenove. Ta Molitev je moja čudežna preobrazba uma in srca ter ozdravitve, za katero verjamem, da mi prinaša odpuščanje, osvoboditev od negativnh misli ter okrepitev moje samopodobe in telesnega zdravja. Verjamem v Božjo pomoč in ozdravitev. Gospod prosim pomagaj nam k ozdravitvi in da bomo hodili po Poti k Tebi vsekdar. Hoja za Kristusom je moja rešitev. Hvala Ti Gospod Jezus, ki živiš in kraljuješ vekomaj.

    Addendum
    Molimo k Bogu in ga prosimo za Božji Mir in ozdravljenje na Duši in na Telesu. Kadar pa na moja vrata uma in čustev spet nenadoma spet potrkajo razne bolezni, depresija, skrbi, strahovi, dvomi ali kritike iz okolja, jih prežene moja Vera v Boga, zaupanje, da nam bo podaril zdravje, dobroto, srečo, resnico in lepoto, ki jo daje in vzdržuje On. Nobene negativne domneve, kritike ali besede več nimajo moči, da bi me zmotilein me vrgke iz tira. V Njem premorem vse, ki Mi daje Moč. Ko molim in prosim, Boga, ko se osredotočim na pozitivne misli, me Božji Duh podpira in mi prinaša upanje, mir in pozitivno energijo, s katero mi bo pomagal na moji Poti k ozdravitvi in da poiščem Notranji mir, srečo in zadovoljstvo s tem, kar sem in kar imam. Poti k Bogu so različne, saj nas Bog različno nagovarja in vabi k Sebi. Molimo in prosimo za navdih in vodstvo Svetega Duha in Jezusa, da nas bo blagoslovil in spremljal vsekdar na Poti Življenja k Njemu.

    Že objavljeno. BVB. Želim vam obilo Božje Miru in Spokojnosti. Naj nam bo Gospod vsekdar Milostljiv. Da ga bomo vsekdar ko ga iščemo in prosimo tudi našli in bili uslišani. Janez

    • Janez says:

      KAM GREŠ ČLOVEK? BREZ BOGA SI NIČ! HOMINE QUO VADIS? ET NIHIL SINE DEUS CREATOR?
      Vztrajati moramo vsak dan tako, da se bomo z ljubeznijo in resnico postavili proti laži, napuhu in konformizmu, egoizmu ter lakomnosti vemogočnežev in hudobnežev, ki delajo razne naglave grehe po Jezusovemu nauku. Gospod, daj nam vsem Ljudem dobre volje pogum in milost, da bomo vztrajali v poštenosti, dobroti, odpuščanju in dali drugim zgled resnice kot dobri Ljudje in Dobri Kristijani. Zdravnika ne potrebujejo zdravi ampak bolni je rekel Odrešenik. Koliko Ljudi dobre Volje je vztrajalo v Kristusovm nauku dobrote, ko so z osebnim zgledom živeli za druge in pomagali revežem, brez besed. Ni da bi se pritoževali, treba je živeti in ukrepati po Evangeliju ter drugim dati tihi zgled krščanske Ljubezni. In zgledi vlečejo bolj kot poplava besed. Prosimo pa Boga za blagoslov in Milost in marsikaj se bo premaknilo na bolje. Več ko nas bo, večja Moč krščanske drže bo prisotna med ljudmi. Ker smo vsi Ljudje božji Otroci smo vsi žejni Resnice in Pravice ter Ljubezni Boga Očeta. In Oče nas bo uslišal, ker ga prosimo in živimo po njegovih Naukih.

      Skrajšani prispevek. Že objavljeno. Vse dobro. Janez

  91. Janez says:

    Jezusov pogled
    V evangeliju po Luku beremo takole:
    Peter pa je rekel: »Človek božji, ne vem kaj praviš.« In tisti hip ko je to govoril, je petelin zapel. Tedaj se je Gospod obrnil in se ozrl na Petra ….in Peter je šel ven in se bridko zjokal. Z Gospodom sem bil v zelo dobrih odnosih. Prosil sem ga to in ono, pogovarjal sem se z njim, ga slavil in se mu zahvaljeval. A vedno sem imel nelagoden občutek, da Gospod hoče, da mu gledam v oči. A nisem. Govoril sem mu in gledal stran, kadar sem začutil, da me On gleda. Vedno sem gledal stran. In vedel sem, zakaj: bal sem se. Mislil sem, da bom v Njegovih očeh morda našel očitek zaradi kakšnega greha, ki se ga nisem pokesal. Mislil sem, da bom našel kako zahtevo; nekaj pač, kar bo hotel od mene. Nekega dne pa sem naposled le zbral pogum in ga pogledal oči. V Njegovih Očeh ni bilo nobenega očitka, nikakršne zahteve ali graje. Govorile so samo: »Rad Te imam«. Dolgo sem strmel v te Oči. Preiskujoče sem jih motril. A edino, kar so govorile, je bilo. »Rad te imam«. In kot Peter sem šel ven in se zjokal.
    Anthony de Mello, Ptičja Pesem.

    • Janez says:

      Gospod, napravi me za posredovalca tvojega miru: da bom tja, kjer je sovraštvo, mogel prinašati ljubezen;da bom tja, kjer je krivica, mogel prinašati odpuščanje; da bom tja, kjer je razprtija, mogel prinašati ubranost; da bom tja, kjer je zmota, mogel prinašati resnico; da bom tja, kjer je dvom, mogel prinašati vero; da bom tja, kjer je obup, mogel prinašati upanje; da bom tja kjer je tema, mogel prinašati luč; da bom tja, kjer je žalost, mogel prinašati veselje! Gospod, daj, da se bom raje trudil za to, da tolažim, kakor da iščem tolažbe; da bom raje skušal razumeti, kakor da bi iskal razumevanja; da si bom raje prizadeval ljubiti, kakor da bi želel biti ljubljen; kajti človek najde, ko pozablja nase; odpuščeno mu je, ko odpušča; prebudi se v večno življenje, ko umira. Amen.
      Molitev Svete Matere Terezije

      Veselje Jezusovega Srca, napolni moje srce.
      Usmiljenje Jezusovega Srca, dotakni se mojega srca. Ljubezen Jezusovega Srca, vžgi moje srce. Mir Jezusovega Srca, okrepi moje srce. Ponižnost Jezusovega Srca, naredi moje srce skromno. Svetost Jezusovega Srca, posveti moje srce. Čistost Jezusovega Srca, očisti moje srce. Jezus v mojem srcu, povečaj mojo vero,okrepi mojo vero. Naj živim to vero v živi, ponižni pokorščini. Amen.
      Molitev Matere Terezije

  92. hvala says:

    Fawstinaka Kovalska, svetnica, glasnica ožjega usmiljenja je zapisala o delih usmiljenja in jih razvrstila po vrstnem redu.

    Takole pravi: “URESNIČENJE USMILJENJA JE TROJNO:

    1. USMILJENA BESEDA Z ODPUŠČANJEM IN TOLAŽBO,

    2. KJER NE MOREŠ Z BESEDO NIČ OPRAVITI, TAM MOLI, TUDI TO JE USMILJENJE,

    3. DELA USMILJENJA.

    Največje delo usmiljenja, ki ga človek opravi do človeka je odpuščanje, odpustiti vsak dan….

    Božje usmiljenje, ki si višje od nebes, vate zaupamo.

  93. Administrator says:

    Rožni venec rešil jezuite pred atomsko bombo (1945)

    Ko je ameriška vojska 6. avgusta 1945 odvrgla atomsko bombo na Hirošimo, je umrlo okrog 140.000 ljudi. Le kilometer od kraja, kamor je padla bomba, je prebivalo osem nemških jezuitov, misijonarjev med Japonci, ki so vsak dan zvesto molili rožni venec. Na Japonsko so bili poslani, ker sta bili Nemčija in Japonska med vojno zaveznici.

    Vse okoliške stavbe so se spremenile v prah, bivališče jezuitov pa je ostalo nedotaknjeno. Nihče izmed njih ni umrl, še več, vsi so živeli še dolgo po bombardiranju, ne da bi utrpeli škodo zaradi radioaktivnega sevanja. Znanstveniki in zdravniki so jih pregledali več kot dvestokrat, a niso odkrili logične razlage za takšen čudež. »Verjamemo, da smo preživeli zato, ker smo izpolnjevali naročilo iz Fatime. Doma smo vsak dan molili rožni venec,« so govorili menihi.

    Povzeto po:
    https://www.iskreni.net/vsebine/zivljenjski-slog/ce-bi-kristjani-vedeli-kako-mocan-je-rozni-venec-hudic-ne-bi-imel-vec-moci

    Oglej si še na:
    https://youtu.be/GOjVD6gAOvY

  94. Administrator says:


    Rožni venec močnejši od atomske bombe

    …Druga stvar, ki mi je prišla po božjem naključju v roke, je glasilo Ave Marija, ki ga slovenski frančiškani izdajajo v Združenih državah Amerike. V njem je članek z naslovom: Moč rožnega venca. Članek se začenja z besedami papeža Pija IX, ki pravi: »Če bi imel vojsko, ki bi molila rožni venec, bi lahko zavzel svet.« Potem so nanizane ‘zmage’ molitve. Današnji dan, vemo, da je spomin na nepričakovano zmago nad Turki pri Lepantu. Molitev rožnega venca je organiziral takratni papež Pij V. Naj omenim še nekaj zmag. Vztrajna molitve rožnega venca proti Sovjetski nadvladi v Avstriji, ki jo je organiziral frančiškan p. Peter Pavliček, je rodila sad. Rusi so po sedmih letih nepričakovano odšli. Leta 1960 je blaženi Janez XXIII. pozval svet k molitvi rožnega venca za spreobrnjenje Rusije in za mir, ki je bil z oboroževalno tekmo ogrožen. Na noč molitve, v kateri je bil združen ves svet, je med preizkusom eksplodirala nova sovjetska atomska bomba in ubila tristo najvišjih vojaških voditeljev in znanstvenikov. To je ruski jedrski program zavrlo za dvajset let. Papež Janez Pavel II. je leta 1984 pozval k molitvi za mir. Odmev je bil veličasten. Prav ta dan pa je eksplozija v sovjetski mornariški bazi Severomorsk uničila dve tretjini vseh raket, ki so bile tam uskladiščene, uničene so bile vse delavnice. V eksploziji je umrlo na stotine znanstvenikov, ki so razvijali uničevalni program. Skrivnostno je tega leta zbolel in umrl tudi glavni ustvarjalec vojnih načrtov. Avtor v članku navaja še druge primere. http://www.avemaria-izlemonta.com/arhiv/AM-12-07.pdf

    Povzeto po:
    http://www.mirenski-grad.si/it/node/591

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja