Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

339 Responses to Članki za dušo

  1. Janez says:

    KAKŠNA JE PRAVA KRŠČANSKA MOLITEV K BOGU ? (Mag. Boštja Hari medmrežje Aleteia)
    “Opažam, da imajo mnogi katoličani napačno podobo Boga”
    Kakšna je prava molitev? Zakaj Bog vseh molitev ne usliši? Ali obstaja kakšen “recept” za dobro molitev? Odgovore na ta vprašanja razkriva Boštjan Hari. Boštjan Hari je magister teologije. Vodi različne seminarje za duhovno rast in notranje ozdravljenje ter deluje v okviru zavoda Kerigma. Je avtor knjige Božja ljubezen odpušča in ozdravlja.

    Učili smo se, da je molitev pogovor z Bogom. Nekateri pravijo, da molijo rožni venec, spet drugi, da ne molijo, ampak Boga raje poiščejo v naravi … Ali sploh obstaja definicija molitve? Molitev je pogovor z Bogom, če poteka dvosmerna komunikacija. Če mu govorim le jaz in ga ne poslušam, med nama ni pogovora, ampak monolog. Molitev je obrnitev od sebe k Bogu in preusmeritev pozornosti Nanj. Če tega ni, je molitev le izgovarjanje besed. Pot molitve je v tem, da se pozornost preusmerja na Boga; kolikor več pozornosti je na Njem, večji in hitrejši bodo učinki v našem življenju. V krščanstvu obstaja “pravilo”, ki se glasi: “Bolj kot je človek v molitvi pozoren nase, manj pozna sebe. Bolj ko je pozoren na Boga, večje učinke dosega, saj tako spoznava sebe.”

    To je neizogibno. Mnogi ljudje med molitvijo mislijo le nase. A način molitve jih ne spreminja. Ostajajo ves čas enaki in se v svoji duhovni rasti ne premaknejo niti za centimeter. Danes najdemo najrazličnejše oblike in tehnike molitve ali meditacije. Kako lahko prepoznamo, katera je skladna s krščanstvom? Krščanska je tista, ki je naravnana na Kristusa, na Troedinega Boga. Je tista, ki je usmerjena Nanj, ki vstopa v odnos z Njim. Ko govorim jaz, posluša On, ko govori On, poslušam jaz. Slednjega krvavo manjka. Malo katoličanov posluša Boga, ki nam najbolj očitno govori po Svetem pismu. Bog si želi, da bi ga spoznavali. Nikogar pa ne moremo spoznavati, če se z njim ne družimo in ga ne poslušamo. Imamo le neko mnenje ali vtis o njem. Zaradi nepoznavanja Božjih besed imamo mnogi katoličani napačno oz. površno podobo o Bogu. Opažam, da večina katoličanov sploh ne vé, katera oblika molitve prinaša največ koristi in sadov. To je premišljevalna molitev ali krščanska meditacija. In kakšna je premišljevalna molitev?

    Premišljevalna molitev nas sili, da od sebe prehajamo k Bogu. Kdor pozorno premišljuje o Jezusovem življenju in njegovih besedah, ga vedno bolj spoznava. Če jih potem prenese v konkretno življenje, je kot dobra zemlja, ki zagotovo rojeva sadove v življenju. To pomeni, da je v njem več miru, ljubezni, radosti, samoobvladanja, potrpežljivosti … Le kdo si ne želi imeti več tega v svojem življenju? Obstajajo mnoge duhovne tehnike, ki obljubljajo duhovno in osebnostno rast. Vendar človek ne more celostno rasti v življenju, če ne spoznava Boga po Jezusu, kajti le spoznavanje in posnemanje Jezusa je najboljša pot za človeka. Jezus ni le Učitelj, ampak tudi Odrešenik – ima moč, da me spreminja in ozdravlja.

    Molitev me mora spreminjati v boljšega človeka, v Kristusovo podobo. Če me ne, moram način molitve spremeniti.

    Zakaj Bog vseh molitev ne usliši? In kako naj molimo, da nas bo Bog uslišal? Če pozorno beremo Sveto pismo, vidimo, da si Jezus želi, da v prošnjah vztrajamo, prosimo z zaupanjem in že s pričakovanjem v uslišanje. Jezus navaja za to tudi določene “pogoje”. Na primer: “Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosíte, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo.” Da bi bili uslišani, nas vabi, da te “pogoje” spolnjujemo. Jezus nam je tudi povedal, kaj naj bo naša glavna skrb: da iščemo najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse drugo nam bo navrženo. To je tudi temelj dobre molitve. Dogaja se, da nas Bog ne usliši, kljub temu da si prizadevamo za “spolnjevanje” njegovih pogojev. To je znamenje, da še ni čas za uslišanje, kajti On vsakega usliši ob svojem času. Ali pa nas nikoli ne bo uslišal, ker to ne bi bilo najboljše za nas. Mnogim ljudem se zdi molitev naporna in dolgočasna. Je molitev lahko tudi radostna in vesela? Seveda, ker se med molitvijo vrtijo okrog sebe, svojih težav, problemov, skrbi, želja, ciljev in življenjskih načrtov… in ne okrog Boga. Normalno je, da je taka molitev naporna in dolgočasna, saj ne prinaša nobenih sadov, učinkov, miru, tolažbe … V takšni molitvi Bog običajno sploh ni navzoč, saj je srce oddaljeno od Njega, čeprav je na molivčevih ustnicah.

    V molitvi lahko doživljamo radost. Več ko je v nas drže hvaležnosti in zavedanja, da vsaka dobra stvar prihaja od Boga, da ni naključje ali samoumevno, kar se nam je zgodilo, več bo v nas zahvaljevalne molitve. S takšnim načinom vstopamo v Božjo bližino, kjer je radost. Tu je še slavljenje, kjer slavimo in častimo dobrega Boga. Bolj ko mislimo na Boga in delujemo po Njegovih besedah, bolj ostajamo v Njegovi prisotnosti.

    Kaj storiti, ko naša molitev ni uslišana, npr. ko bolezen napreduje, naš bližnji umre … Običajen odziv je takrat jeza in zamera Bogu, kar je s človeškega vidika povsem razumljivo. Pa je to primerna reakcija? Vse te “negativne” reakcije izhajajo iz nezaupanja v Božjo previdnost in dobroto, nepoznavanja Boga, pa tudi zaradi naše miselnosti, nevere v posmrtno življenje itd. Govorimo na primer, kaj vse je nekdo zamudil, ker je umrl mlad (v bistvu je bil obvarovan mnogih skušnjav in preizkušenj). Vse to v nas sproža mnoge jezne in frustrirane odzive. A sv. Pavel nam pravi: “Tistim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu.” Če resnično ljubimo Boga, verujemo, da nam vse pripomore k dobremu, in to tudi počasi dojemamo. “Ljudje so bolni, resnično trpijo, nimajo hrane za preživetje … Jaz pa molim, da me ne bi ujel dež na poti v službo.” Se sploh sme moliti za tako majhne, nepomembne reči? Seveda se sme moliti. Bog je dobri Oče in si želi, da se Nanj obračamo kot majhni otroci, tudi za najbolj banalne reči. On želi biti konkretno navzoč v vsakem trenutku našega življenja, vanj se želi vmeša(va)ti. Komaj čaka, da ga pokličemo v naše, tudi banalne situacije in jih delimo z Njim kot z najbolj zaupnim prijateljem. Njemu nikoli ne težimo, ves čas nam je na razpolago.

    Kakšen je vaš osebni odnos do molitve g. Hari? Lahko podate kakšen primer vaše (uslišane ali neuslišane) molitve?
    Uslišanih molitev je bilo veliko. Ob nepričakovani smrti enega od bližnjih sem čutil, da je moje srce ranjeno, zlomljeno, kar je nekaj povsem normalnega. Po nekaj dnevih od smrti sem se ulegel na posteljo. V telesu sem čutil utrujenost in čustveno izčrpanost, gledal sem proti stropu in svojo pozornost usmeril na Jezusa. Naenkrat mi je na misel prišel stavek iz Svetega pisma: “Bog ozdravlja strte v srcu in obvezuje njihove rane.” Jezusu sem rekel: “Jezus, moje srce je strto in ranjeno. Prosim te, usmili se me in ga ozdravi.” Nekajkrat sem to ponovil in v telesu začutil, da se iz predela želodca dviguje žalost. Solze so začele teči, jaz pa sem ponavljal zgornje besede. Molil sem z resnično ponižnim srcem. Po približno desetih minutah sem začutil silovito olajšanje. Presenečen sem bil, da ni več bolečine, ko sem pomislil na to osebo. Od tedaj ne čutim več nobene bolečine ob spominu nanjo. To se mi je zdelo resnično čudežno ozdravljenje, kako hitro in močno je Bog posegel v mojo bolečino ter jo popolnoma ozdravil.

    Medmrežje Aleteia Bostjan Hari Bogu nikoli ne težimo, saj nam je ves čas na razpolago.

    Kakšna je prava molitev? Zakaj Bog vseh molitev ne usliši? Ali obstaja kakšen “recept” za dobro molitev? Odgovore na ta vprašanja je podal magister teologije Boštjan Hari za medmrežje Aleteia. Preberimo in se podučimo, da bomo kot verniki več vedeli!

    Vsakomur od nas se kdaj zgodi, da svoj dan začnemo brez molitve ali brez kakršnekoli misli na Boga. Morda niti ne pomislimo, da bi se Bog zanimal za naše vsakodnevno delo, še posebej če to nima nobene zveze z vero. Pa vendar Boga zanimajo vsi vidiki našega življenja in želi biti prisoten pri našem delu. Želi si naše blaginje in dar dela nam je podaril tudi zato, da bi nas vodil po odrešenjski poti. Začnimo dan zjutraj in končajmo dan zvečer z Molitvijo k Gospodu. Iskreno in goreče molimo in ga prosimo ter preberimo tudi kakšen odlomek iz Evangelija, da slišimo, kaj nam Bog naroča in govori. In kot molimo in beremo ter Verujemo tudi Živimo! Bogu v Čast in Slavo Vekomaj.

    Kako začnemo svoj dan, bo neposredno vplivalo na to, kako se bomo spopadli z različnimi izzivi in težavami, ki bodo neizogibno prišli. Zato molimo zjutraj: V imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa vstajam in začenjam ta dan. Naj me blagoslovi, ohrani, vodi in me popelje v večno življenje. Amen.

    Ko končamo svoj dan zvečer molimo: Goapod izročam se v Tvoje roke in se Ti zahvaljujem za ta dan. Zahvaljujem se Ti za vse, kar sem storil, za vse uspehe in dobroto ter dobra dela v služenju bližnjim. Gospd priznam, da sem grešnik in da sem veliko dobrega danes opustil in slabega storil. Prosim odpusti mi, blagoslovi me in mi podari jutri nov začetek. Hvala za življenje po Tvoji Volji. Z vsakim dnem bi rad Rstel v Ljubezni do Tebe in do bližnjih in hodil po Poti Odrešenja Jezus. Amen.

    Janez

    • Janez says:

      Addendum: mag. teologije Boštjan Hari nekaj dodatnih misli v razmislek: Božja ljubezen odpušča in ozdravlja (knjiga)

      Zanimivo je, da ste svoje izkušnje in znanje zbrali tudi v knjigi »Božja ljubezen odpušča in ozdravlja«, ki je na neki način tudi priročnik za dobro spoved.
      Namen knjige oz. priročnika Božja ljubezen odpušča in ozdravlja je, da bi ljudje spoznali pravo podobo Boga, ki je brezpogojna ljubezen. Ko človek enkrat spozna in izkusi, da je od svojega Stvarnika brezpogojno ljubljen, se ga neha bati in se sramovati pred njim, potem ko (z)greši. Z zavestjo, da je brezpogojno ljubljen, si upa pred njim postajati vse bolj iskren, »nag«, ko mu priznava svoje grehe. Iskreno kesanje pred Bogom za vse slabo (brez iskanja izgovorov in opravičil) – to je vse, kar nasprotuje ljubezni do njega, sebe in bližnjega – je edina pot do duhovnega ozdravljenja. Ljudje se ne zavedamo, da je greh v našem telesu kot duhovna bolezen, kot duhovni virus ali bakterija, ki prej ali slej povzroči negativne posledice tudi na naši duševni oz. telesni ravni. Smo v kulturi kulta zdravja. Vse bi naredili za telesno in duševno zdravje, zanemarjamo pa temeljno in najpomembnejše, duhovno (sprava z Bogom), ki nam ga lahko podari le Bog v svoji odpuščajoči ljubezni, potem ko mu svoje »padce/stranpoti« iskreno in skesano priznavamo. Želim si, da bi priročnik vsem bralcem, kristjanom, katoličanom, pastoralnim delavcem, pomagal, da bi k zakramentu ozdravljenja – sprave pristopali z iskrenim, ponižnim in karseda skesanim srcem. Ob tem si želim, da bi vsak bralec spoznal katoliški pogled na sodobne ponudbe odrešenja, ki se skrivajo za mnogimi vzhodnjaškimi tehnikami (joga, reiki itd.), alternativnimi zdravilskimi tehnikami celostnega zdravja itd.; da bi odkrili zdravilno moč Božje odpuščajoče ljubezni, ki želi preko zakramenta sprave očistiti naša srca, jih ozdraviti ter nam dati moč, da se lahko borimo proti zlu v nas samih in okrog nas.

      Med vašimi področji je tudi notranje ozdravljenje. Med drugim ste doslej organizirali že kar nekaj seminarjev ob koncih tedna na to temo. Kaj dejansko pomeni notranje ozdravljenje?
      Notranje ozdravljenje je v bistvu čustveno ozdravljenje. Jezus je med drugim prišel zato, da ozdravi ranjena, pobita, zlomljena srca (prim. Iz 61,1; Ps 147,3). Vsi ljudje smo tako ali drugače ranjeni zaradi »nepopolnih« medosebnih odnosov. Eni bolj, drugi manj. Posledično so v našem srcu bolečine, ki jih mnogokrat ne znamo ubesediti ali pa se jih sploh ne zavedamo, in vplivajo na naše obnašanje in odzivanja v medosebnih odnosih. Velikokrat se počutimo in sprašujemo kot sv. Pavel: »Saj ne razumem niti tega, kar delam: ne delam namreč tega, kar hočem, temveč počenjam to, kar sovražim« (Rim 7,15). Ti seminarji so vsebinsko sestavljeni iz dveh delov. V prvem delu se posvetimo predvsem podobi Boga in svojemu odnosu do njega, v drugem delu pa našim medosebnim odnosom. Udeleženci imajo možnost, da si vzamejo konec tedna samo zase, da sp(prep)oznajo svoje najgloblje bolečine in se z njimi soočijo, imajo čas za osebno refleksijo in molitev, osebni pogovor in dobro, poglobljeno spoved. Tistim, ki imajo resne duševne in telesne težave, je na voljo tudi zakrament bolniškega maziljenja. Ob tem pa program vsebuje tudi skupne molitve in prošnje k Bogu za ozdravljenje posameznega obdobja življenja. Namen seminarja je, da se posameznik spravi z Bogom, da se v srcu spravi z bližnjimi, ko jim odpušča in jih prosi odpuščanja, ob tem pa ima posameznik še čas za druženje z Jezusom, ki želi vstopiti v naša ranjena srca in jih ozdravljati. Menim, da bi moral vsak posameznik vsaj enkrat v življenju iti skozi takšen ali podoben program.

      Dandanes se govori o nekakšnem »trgu religij«, kjer je krščanstvo le ena od izbir, medtem pa v naš civilizacijski prostor prodira islam. Ali obstaja racionalen razlog, zakaj naj bi bil človek dejaven kristjan, ki vsak dan moli in bere Sveto pismo?
      Krščanstvo je za mnoge nekristjane, na žalost tudi prenekatere kristjane in ljudi »zunaj« cerkvenega življenja religija, ki jo dojemajo kot nekaj zastarelega, pravljičnega, nerealnega, neaktualnega, brez smisla za tukajšnje življenje, saj obljublja srečo in blagoslov šele v posmrtnem življenju. Še več, križ in križani sta mnogim v pohujšanje, ne v radost in blagoslov. Mnogi Jezusa doživljajo kot nekega starodavnega čudodelnika, zdravilca, človeka, ki je po krivici umrl in se bistveno ne razlikuje od drugih začetnikov svetovnih religij. Eden glavnih razlogov za takšno razmišljanje je zagotovo nepoznavanje Jezusa, Boga. Zaradi tega tudi danes doživljamo podobno kot Božje ljudstvo v SZ: Moje ljudstvo propada, ker nima spoznanja (Oz 4,6). Božje ljudstvo propada, ker ne pozna pravega Boga. Kristjan, ki ni »dejaven«, je kristjan, čigar življenje ne more dajati sadov, o katerih govori Sveto pismo (Gal 5,22). Nedejaven kristjan je tisti, ki sicer vsake toliko ali tudi pogosto (npr. vsako nedeljo) posluša Božjo besedo, a je ne uresničuje, zato je »podoben nespametnemu možu, ki zida hišo (svoje življenje) na pesku« (Mt 7,26). Ko pridejo težave, problemi, preizkušnje, v bibličnem jeziku, ko se »ulije ploha, pridre vodovje, zapihajo vetrovi«, se njegova hiša (življenje) zruši. »Dejavnost« kristjana je v tem, da črpa moč za življenje, za rast v življenju: 1) v zakramentih, kjer se srečuje z živim Bogom, ki vanj vliva svoje življenje; 2) v osebni, zaupni molitvi/pogovorom z Bogom; v branju in premišljevanju Božje besede; v druženju ter molitvi z drugimi kristjani, torej v občestvu. Brez tega ni krščanstva in tudi ne krščanskega življenja. Krščanstva ne moreš živeti sam, ampak le skupaj, zato je Jezus ustanovil Cerkev. 

      • Janez says:

        Poduk: kaj je kerigma? Da si razširimo obzorje naše Vere. Zavod Kerigma je mesto, kjer deluje mag. Hari Boštjan.

        Kerigma – (grš. kerygma – razglas) evangelijsko oznanilo vere o Bogu, ki je postal človek in se je imenoval Jezus iz Nazareta. Nemški protestantski teolog Rudolf Bultmann je poudarljal razlikovanje med zgodovinskim Jezusom in ti. kerigmatičnim Jezusom Kristusom, ki obstaja kot Beseda (Logos) časovno pred Marijino zanositvijo (Jn 1.1-18 ).

  2. hvala says:

    MISLI SVETEGA FRANČIŠKA ASIŠKEGA!

    1. BLAGOR SLUŽABNIKU, KI ENAKO LJUBI IN SPOŠTUJE SVOJEGA BRATA, KADAR JE DALEČ, KAKOR TAKRAT , KO JE Z NJIM SKUPAJ , IN NE GOVORI O NJEM ZA NJEGOVIM HRBTOM NIČ TAKEGA , ČESAR NE BI Z LJUBEZNIJO MOGEL POVEDATI V NJEGOVI NAVZOČNOSTI.

    2. KO RAZDAJAM, PREJEMAM, KO POZABLJAM NASE , SAMEGA SEBE NAJDEM, KO UMIRAM, VSTAJAM V ŽIVLJENJE.

    3. SREČEN ČLOVEK, KI BLIŽNJEGA V NJEGOVI NADLEŽNOSTI PRENAŠA PRAV TAKO, KOT BI ŽELEL, DA BI NJEGA PRENAŠAL ON.

    4. SVETA IN ČISTA PREPROSTOST PREMAGA VSO MODROST TEGA SVETA IN MODROST MESA.

    5. ZA ZAČETEK STORITE, KAR JE POTREBNO, POTEM TISTO, KAR JE MOGOČE. NAZADNJE BOSTE PRESENEČENI OPAZILI, DA DELATE CELO NEMOGOČE.

    6. KDOR KOLI ZAVIDA BRATU ZARADI DOBREGA, KI GA PO NJEM BOG IZREČE Ali STORI , SE ZAPLETE V GREH BOGOKLETSTVA, KER ZAVIDA SAMEMU NAJVIŠJEMU, OD KATEREGA PRIHAJA VSAKA DOBRA BESEDA IN VSAKO DOBRO DEJANJE.

    PAPEŽ FRANČIŠEK JE GOVORICE OZNAČIL ZA OBLIKO TERORIZMA Govor 14.08.2018): “VSI ŽIVIMO S KOMUNICIRANJEM IN SMO NENEHNO NA ROBU MED RESNICO IN LAŽMI”, DEJAL JE , DA GOVORICE UBIJAJO, KER JEZIK UBIJA KOT NOŽ. TISTE , KI JIH ŠIRIJO, JE OZNAČIL ZA TERORISTE.

    “OPRAVLJIVCI SO TERORISTI, KER S SVOJIMI JEZIKI MEČEJO BOMBE IN NATO ODIDEJO , NJIHOVE BOMBE PA VSEPOVSOD UNIČUJEJO SLOVESE”, JE POUDARIL IN PONOVIL: “NE POZABITE :

    “OPRAVLJATI POMENI UBIJATI. ” (Govor 14.08.2018 Papež Frančišek).

  3. Miro says:

    OKLENIMO SE BOŽJE BESEDE IN SVETE EVHARISTIJE TER ŽIVIMO V LJUBEZNI!

    BOŽJA BESEDA: Ko se je Jezus izkrcal, je zagledal veliko množico. Zasmilili so se mu, ker so bili kakor ovce, ki nimajo pastirja, in jih je začel učiti mnogo stvari. In ko je bila ura že pozna, so stopili k njemu njegovi učenci in mu govorili: »Samoten je ta kraj in ura je že pozna. Odpústi jih, da gredo v bližnje zaselke in vasi ter si kupijo kaj hrane.« Odgovoril jim je in rekel: »Dajte jim vi jesti!« Dejali so mu: »Ali naj gremo nakupit kruha za dvesto denarijev in jim damo jesti?« On pa jim je rekel: »Koliko hlebov imate? Pojdite in poglejte!« Ko so poizvedeli, so mu rekli: »Pet in dve ribi.« Tedaj jim je ukazal, naj po skupinah vse posadijo po zeleni travi. Ko so posedli v gručah po sto in po petdeset, je vzel tistih pet hlebov in dve ribi, se ozrl v nebo, blagoslovil in razlomil hlebe ter dajal svojim učencem, da bi postregli ljudem. Tudi ribi je razdelil med vse. In vsi so jedli in se nasitili. Nato so pobrali dvanajst polnih košar koščkov in tudi ostanke rib. Tistih, ki so jedli kruh, pa je bilo pet tisoč mož (Mr 6,34-44).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+6%2C34-44&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Jezusa zanimajo ljudje, čuti jih v svojem srcu, še posebno, ko trpijo in so zapuščeni. S svojo odločno besedo jim prinaša hrano za duhovno lakoto in jih tudi telesno nasiti. V trenutkih izgubljenosti se bom še tesneje oklenil Gospodove besede in njegove evharistije. Gospod, hvala za tvojo skrb, da mi prinašaš toplino in ljubezen, ko sem sam, razočaran in ko trpim (iz knjige Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Slavimo Gospoda, zahvaljujmo se mu in ga prosimo: Slava tebi, Jezus, Ti si Pastir ljudstva, napovedan po preroku Ezekielu! Ti si Pastir, ki resnično skrbi za svoje ljudstvo in ga pase na zelenih pašnikih. Ti si živi kruh iz nebes! Hvala Ti, ker nam podarjaš sveto Evharistijo, ki si jo ustanovil pri zadnji večerji. Jezus, milostno nas pritegni k svojemu Presvetemu Srcu in razsvetli naša srca, da bomo pri tem studencu Božjega usmiljenja črpali potrebnih moči za dela usmiljenja do bližnjega!

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  4. Janez says:

    NAJDI ČAS
    Najdi čas za razmišljanje – to je izvir moči.
    Najdi čas za molitev – to je največja moč.
    Najdi čas za smeh – to je glasba duše.
    Najdi čas za igro – to je skrivnost mladosti.
    Najdi čas za ljubezen – to je sad milosti.
    Najdi čas za darovanje – to je zmaga ljubezni.
    Najdi čas za branje – to je izvir modrosti.
    Najdi čas za druženje – to je pot blaženosti.
    Najdi čas za delo – to je vrednost prihodnosti.
    Najdi čas za dobra dela – ta so ključ večnosti.
    Molitev Svete Matere Terezije

    PRAZNIK LUČI
    Gospod, naš Bog,
    obhajamo praznik Luči
    Jezusa, tvojega Sina, našega Gospoda.
    Prosimo te, da bi v njem vedno znova spoznavali
    tvojo dobroto in milost in da bi njegov lik
    mogel zasijati v polni luči zdaj in vse dni.

    Gospod Bog,
    to je dan, ki si ga ti naredil,
    Luč od tvoje luči, dan velikega veselja.
    Odpri se tudi vsem, ki tipajo v temi,
    in pridi naproti tistim, ki so še v bridkosti.
    Daj nam videti Jezusa Kristusa,
    veselo oznanilo za ta svet, tolažilno Luč
    za naše oči vse do večnosti.

    Oče Jezusa Kristusa,
    naš Bog, utrdi našo vero,
    da je on tisti, katerega čakamo
    in da je v njem svetu zasijala Luč.
    Prosimo te, odvzemi iz naše srede,
    kar se ne sklada z Lučjo,
    in daj, da bomo ljubili mir.
    Molitev Huub Oosterhuis

  5. Miro says:

    V PRIPOVEDI O MODRIH (SVETI TRIJE KRALJI) JE ZAČRTANA POT SREČANJA Z BOGOM – GRE ZA TO, DA ODKRIJEMO, »KJE« GA LAHKO NAJDEMO!

    BOŽJA BESEDA: Ko je bil Jezus rojen v Betlehemu v Judeji v dneh kralja Heroda, so prišli modri z Vzhoda v Jeruzalem in govorili: »Kje je ta, ki se je rodil kot judovski kralj? Videli smo namreč, da je vzšla njegova zvezda, in smo se mu prišli poklonit.« Ko je kralj Herod to slišal, se je vznemiril in ves Jeruzalem z njim. Sklical je vse vélike duhovnike in pismouke ljudstva ter pri njih poizvedoval, kje je rojen Mesija. Rekli so mu: »V Betlehemu v Judeji, kajti takóle je pisano po preroku: In ti, Betlehem, dežela Judova, nikakor nisi najmanjši med Judovimi voditelji; iz tebe bo namreč prišel vodnik, ki bo pasel moje ljudstvo Izraela.« Tedaj je Herod skrivaj poklical modre in od njih natančno poizvedel o času, ko se jim je prikazala zvezda. Nato jih je poslal v Betlehem in rekel: »Pojdite in natančno raziščite glede deteta. Ko ga najdete, mi sporočite, da se mu pojdem tudi jaz poklonit!« Po kraljevih besedah so se modri odpravili na pot; in glej, zvezda, ki so jo videli vziti, je šla pred njimi, dokler ni obstala nad krajem, kjer je bilo dete. Ko so zagledali zvezdo, so se silno razveselili. Stopili so v hišo in zagledali dete z Marijo, njegovo materjo. Padli so predenj in ga počastili. Odprli so svoje zaklade in mu darovali zlata, kadila in mire. In ker so bili v sanjah opomnjeni, naj ne hodijo nazaj k Herodu, so se po drugi poti vrnili v svojo deželo (Mt 2,1-12).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+2%2C1-12&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Pater Silvano Fausti je v knjigi »Skupnost bere Matejev evangelij» med drugim zapisal naslednje misli: V pripovedi o modrih (sveti trije kralji) sta dve poglavitni temi: modrost, ki vodi k razodetju, in razodetje, ki pokaže vsem Izraelovega Mesija, luč narodom. Odlomek začrtuje pot, kako ga je mogoče srečati. On je že rojen, gre za to, da odkrijemo, »kje« ga lahko najdemo.

    Odrešenik je najprej navzoč v zvezdi, ki predstavlja modrost, vir vsakega iskanja. To vodi v Jeruzalem: modrost odpira za razodetje in Odrešenik je v Svetem pismu, ki daje vedeti, v kateri smeri ga je treba iskati. Ko sledimo njegovim napotkom, se zvezda ponovno pokaže z novo lučjo: razum je razsvetljen z razodetjem in ve, koga išče. Radost srca pa na koncu natančno pokaže, »kje« ga je najti. Na tistem kraju ga počastimo in mu odpremo svoj zaklad, tako je Gospod navzoč v čaščenju, adoraciji (= ponesti k ustom), v poljubu enosti z njim, v zakladu tistega, ki daje, kakor se je on podaril. V tej izmenjavi medsebojne ljubezni je Bog končno vse v vseh (1 Kor 15,28).

    Pot se sklene z odkritjem kraja, »kjer« se je rodil kralj, in kralj se rodi tam, »kjer« se sklene ta pot. Prva beseda, ki jo je Bog rekel Adamu, je: »Kje si?« (1 Mz 3,9), da bi ga tudi on sam vprašal: »Kje si?« in bi se lahko srečala.

    Prosimo Preblaženo Devico Marijo za pomoč, da bi mogli odkriti, »kje« je rojen Gospod!

    Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, zaupamo vate!

  6. Miro says:

    UVOD V JANEZOV EVANGELIJ JE KAKOR PRELUDIJ V SIMFONIJO, UVERTURA V OPERO ALI PORTAL V VELIČASTNO GOTSKO KATEDRALO!

    BOŽJA BESEDA: V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi. In luč sveti v temi, a tema je ni sprejela. Bil je človek, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez. Prišel je zavoljo pričevanja, da bi pričeval o luči, da bi po njem vsi sprejeli vero. Ni bil on luč, ampak pričeval naj bi o luči. Resnična luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, je prihajala na svet. Beseda je bila na svetu in svet je po njej nastal, a svet je ni spoznal. V svojo lastnino je prišla, toda njeni je niso sprejeli. Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime in se niso rodili iz krvi ne iz volje mesa ne iz volje moža, ampak iz Boga.
    In Beseda je postala meso in se naselila med nami. Videli smo njeno veličastvo, veličastvo, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin, polna milosti in resnice. Janez je pričeval o njej in klical: »To je bil tisti, o katerem sem rekel: Kateri pride za menoj, je pred menoj, ker je bil prej kakor jaz.« Kajti iz njegove polnosti smo vsi prejeli milost za milostjo. Postava je bila namreč dana po Mojzesu, milost in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu. Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni Bog, ki biva v Očetovem naročju, on je razložil (Jn 1,1-18).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+1%2C1-18&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Uvod (prolog) v Janezov evangelij je veličastna hvalnica (himna) Besedi. Ta pesem v prozi ima tri kitice: Prva (v. 1-5) opeva predbivanje Besede, njen odnos do Boga, sveta in človeka; druga (v. 6-13) delovanje Besede v svetu kot luč in tretja (v. 14-18) učlovečenje Besede. Ker vsebuje uvod vse bistvene tematske sklope evangelija, bralca res uvaja v evangelij, zato mu tudi rečemo uvod in ne predgovor. Vendar je to samo po vsebini, po načinu, kako je to povedano, pa ga upravičeno imenujemo hvalnica. Je kakor preludij v simfonijo, uvertura v opero ali portal v veličastno gotsko katedralo.

    Janez se v prologu dvigne visoko v nebo do samega Boga, zato je njegov simbol orel, ki se od vseh ptic dviga najvišje v nebo soncu naproti. Z nebes pa je prišel On, ki ga v prologu imenuje Beseda in postal pravi človek. V sebi združuje nebo in zemljo, zato ni čudno, če se prolog začenja tako kot se začenja Sveto pismo: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo« (1 Mz 1,1). V Jezusu je udejanjen začetek Svetega pisma. V njem sta navzoča nebo in zemlja, Bog in človek, večno in končno (delno povzeto po knjigi: Razloženi evangeliji, France Rozman).

    V molitvi se prisrčno zahvalimo nebeškemu Očetu, ker je dal svojega edinorojenega Sina, da bi vsak, ki ga sprejme, imel večno življenje. Obenem prosimo, da bi po Božji milosti vsaj nekoliko doumeli Gospodovo skrajno ponižnost, ko se je učlovečil in postal nam v vsem enak, razen v grehu. Prosimo pa še, da bi se v razumevanju vsaj malce približali skrivnosti Njegovega neizmernega veličastva v večni Božji slavi!

    Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, zaupamo vate!

  7. Miro says:

    PROSIMO GOSPODA, DA BI PO NJEGOVI MILOSTI VSI PRIŠLI K SPOZNANJU RESNICE IN SE ZVELIČALI!

    Danes obhajamo praznik Gospodovega razglašenja ali svetih treh kraljev, ki nam budi naše hrepenenje po srečanju z Jezusom Kristusom. Da ga bomo vredni, mu moramo izkazovati Božjo čast in biti voljni srečo vere vanj posredovati še drugim. Priznajmo, da to za nas marsikdaj premalo velja in obenem svojo krivdo obžalujmo, da bomo svete prazniške skrivnosti vredno obhajali (iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

    http://svetniki.org/sveti-trije-kralji-gospodovo-razglasenje

    TRIJE MODRI

    Trije Modri so iz vzhodnih daljav
    priromali ob zvezdi vodnici
    do tebe, novorojeni Kralj,
    in se ti do tal priklonili.

    Odprli so svoje zaklade
    in ti kot Kralju, Bogu, Človeku
    izročili svoje darove:
    zlato in kadilo in miro.

    Našli so, kar so iskali,
    temo je preplavila luč,
    v tišini so te molili
    in se veselili življenja.

    Vrnili so se na daljni vzhod,
    trije Modri, modrejši kot prej,
    in vsepovsod oznanjevali
    božjo moč in modrost in slavo.

    (Stanko Janežič, Sveto pismo v pesmih)

    Slavimo Gospoda, zahvaljujmo se mu in ga prosimo: Slava tebi, Jezus, Ti se nam v največji ponižnosti razodevaš kot Dete v revnih jaslih! Hvala Ti, ker si se razodel tudi svetim trem kraljem kot zastopnikom bodočih vernikov iz poganskih dežel. S tem nam jasno prikazuješ, da smo vsi ljudje poklicani k odrešenju, ki je v Tebi. Ponižno Te prosimo, pomagaj nam, da Ti bomo z veseljem darovali svoje srce in zvesto spolnjevali božje zapovedi in novo postavo ljubezni. Spodbudi nas, da bomo z molitvijo in deli radi sodelovali s Kristusovo Cerkvijo, »da bi ves svet v polnosti prešel v Božje ljudstvo«.

    Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

    • Miro says:

      Oprostite zaradi netočnega uvodnega zapisa v zvezi s praznikom. Danes je svet večer pred praznikom svetih treh kraljev, ki ga bomo praznovali jutri. Je pa prav, da o tej veliki božji skrivnosti premišljujemo tako na svet večer kot na sam praznik.

  8. Janez says:

    Nekatere modrosti
    Kako zelo potrebuje svet Luč Evangelija, ki preoblikuje, ozdravlja in zagotavljazveličanje tistemu, ki jo sprejme! To luč moramo prinašati s svojimi dobrimi deli.(papež Frančišek).

    Vedno izkazujmo ljubezen, da jo bomo našli tudi pri Nebeškem Očetu! Ljubezen, ljubezen! Samo z ljubeznijo in po ljubeznismo v Miru z Bogom, z bližnjim in s seboj.(sv. Leopold Mandič).

    Bog se ne skriva pred ljudmi, ki ga iščejo z iskrenim srcem, tudi če to delajo tipaje, negotovo in po ovinkih.(papež Frančišek).

    Vsakemu bitju pripada toliko sreče, kolikor je prenesejo njegovi čuti in njegovo srce … Hvaležnost pa je tako sladka in tako neizbežno sladko je ljubiti, da najrahlejše božanje zraka zbudi v mojem srcu zahvalo. Potreba po hvaležnosti me uči, da iz vsega, kar se mi zgodi, naredim srečo.(Andre Gide).

    Kdor ni nikoli ničesar s hrepenenjem iskal, kdor ni nikoli ves zavzet in začuden obstal ob novosti, ki je poprej niti slutil ni, ta ne ve, kaj je sreča.(Stanko Cajnkar).

    Darila ljudje pozabijo, dobrote nikdar.(slovenski pregovor).

  9. Miro says:

    KATERA DRŽA VERNIKA JE NAJPRIMERNEJŠA PRI SVETI MAŠI V TRENUTKU POVZDIGOVANJA IN SPREMENJENJA?

    Med povzdigovanjem in spremenjenjem se morda marsikdo vpraša, katera drža vernika je v tem trenutku najprimernejša: ali naj gleda hostijo in kelih in zmoli kratko molitev npr.: O, Jezus blagoslovi me…in se trka na prsi? Ali naj se v mislih zahvali za dar odrešenja? Odgovor je tak, da je primerna vsaka oblika, le priti mora od srca in z iskrenim razpoloženjem, ki naj spominja na cestninarjevo ponižnost in zavest nezaslužnosti.

    Evharistična molitev, ki jo je med povzdigovanjem duhovnik dolga stoletja molil tiho, latinsko vsebuje posvetilne besede, ki jih je Jezus izgovarjal pri zadnji večerji. Duhovnik jih izreka počasi, naglas in razločno. Vrh evharistične molitve je vzklik: SKRIVNOST VERE! In odpev: Tvojo smrt oznanjamo … Kadar uživamo ta kruh … Reši nas Odrešenik … Vidimo da so odpevi, oziroma odgovori različni, v vseh pa je izraženo navdušenje vernikov in hvaležnost za zveličanje Kristusa. Sveti Avguštin je poudarjal, da Bog deluje tako danes, kot je deloval v preteklosti. Evharistične molitve so lahko različne, vsem pa je skupen spomin živih in rajnih ter klicanje Svetega Duha, kar duhovnik nakaže z iztegnjenimi rokami nad darovi in z izgovarjanjem posvetilnih besed.

    Zaključni del evharistične molitve je malo povzdigovanje. Takrat duhovnik dvigne darove na oltarju in izreče: Po Kristusu, s Kristusom in v Kristusu. Verniki odgovorimo Amen. In če smo ob evharistični molitvi zbrani ter jo pozorno spremljamo, so naši odgovori resnična zahvala za skrivnostni dar odrešenja (povzeto po: zupnija-dolnji-logatec.rkc.si)

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkve, ki obsega vesoljni svet, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  10. Janez says:

    KAJ POMENI RESNIČNO ŽIVLJENJE V BOGU ZA LJUDI? (že objavljeno)
    Resnično življenje v Bogu pomeni, da želimo srečati in se učiti spoznavati Boga, takšnega kakršen v resnici je. To pomeni, da se mu odpremo ter gojimo poseben in zaupen odnos z njim. Brez te notranje zaupljivosti se mu ne moremo približati. On bo tako ostal tujec, daleč proč, nekje »tam visoko«. S takšne razdalje ga ne moremo resnično ljubiti. Kar Bog danes zahteva od nas, je pogovor z njim, preprost pogovor od srca do srca. Želi, da ga vključujemo v svoje vsakdanje življenje, se vedemo do njega kot do najboljšega prijatelja, a kljub temu pa nikoli ne pozabimo, da je On Sveti.

    Resnično življenje v Bogu pomeni, da se naučimo tekom dneva ob premorih iskreno moliti. Moliti tekom dneva pomeni, da smo v popolni edinosti z Bogom in v Bogu, da torej dnevno živimo, kakor nas je naučil Jezus. Tako in da zvečer spokojno zaspimo ter da se naučimo, da govorimo z Bogom od srca do srca. Zato je zelo pomembno, da dnevno molimo, zakaj to je sad naše ljubezni do Boga, da hrepenimo, da bi bili stalno z njim. Ta ljubezen se bo iz naših src prelivala v srca naših bližnjih in jih milostno božala in blagoslavljala. S tem ljudem tiho in nevsiljivo pokažemo svojo ljubezen in tako spolnjujemo Božjo zapoved, ljubezen do bližnjega. Zato moramo biti pripravljeni, da vsak dan izročamo Bogu svojo voljo in se mu popolnoma predamo. Tako se bo zgodilo, da bomo sicer s svojimi nogami stali na zemlji, toda s srcem in dušo bomo mogli živeti že v nebesih. Jezus odklanja mlačnost, On si želi naše iskreno srce.
    Če se Bogu ne predamo popolnoma, pomeni, da smo zvezali njegove roke. Njegova volja se tako ne more izvrševati nad nami. Biti moramo povsem zakoreninjeni vanj. To pomeni, da mu postanemo podobni, da ga posnemamo, torej ljubimo Boga in svojega bližnjega. Ne moremo govoriti o miru in edinosti, če nismo ukoreninjeni v Bogu. Resnično življenje v Bogu pomeni, da razširjamo Božje kraljestvo in pospešujemo spoznavanje Troedinega Boga. Pomeni, da prava podoba Boga, našega Očeta, postaja vedno bolj vidna, tako da ga bo lahko naš duh klical:
    »Abba! Oče!«
    Resnično življenje v Bogu pomeni, da bomo v dejanju uresničevali ljubezen do njega in do bližnjega, kar je Bogu všeč. Jezus pravi: »Na dan sodbe boste sojeni po meri svoje ljubezni.«
    Resnično življenje v Bogu pomeni, da postanemo priče Najvišjega, priče Božje ljubezni, da povemo svetu, da ga On v svoji zvesti ljubezni in usmiljenju nikoli ne pozabi, čeprav ljudje pozabljajo njega, in bi brez milosti Boga lahko postali manj dobri ljudje
    na svetu. Njegova ljubezen do nas nima konca.

    »Pridite! Pridite in sklenite mir z menoj, svojim Bogom, in imeli boste moj blagoslov. Vrnite se k meni in živeli boste večno.« Vse sem vam daroval, kar potrebujete Otroci moji.
    Resnično življenje v Bogu medmrežje za navdih in duhovno življenje

    P.s.: Bratje in sestre v Kristusu, bodimo pogumni in verujmo v Boga; vse imamo od Njega, kot dar, da smo lahko dobri in ljubeči otroci Očeta v Nebesih. Bodimo hvaležni, delovni, pošteni in skromni kot apostoli in ali misionarji ljubezni do drugih. Dajmo drugim tihi zgled. In nikoli ne obupajmo, saj imamo Očeta, ki skrbi za nas. Če je Bog z nami, kd je proti nam? Brez Njega nam ne zraste noben nov las na glavi in nič novega se ne zgodi brez Njega na Zemlji. So stvari pa, katere lahko spreminjam in popravim in so stvari, na katere nimam vpliva, za kar prosim Boga, da me poduči in razsvetli. V Bogu premorem vse, ki mi daje Moč in Življenje. Janez

  11. Janez says:

    Niti noč niti ničesar drugega naj ne zaustavi tvojega usmiljenja in dobrote! (že objavljeno)

    Ne reci sočloveku: Pojdi in zopet pridi, jutri ti bom dal. Naj ne bo premora med nagibom in dobrim delom. Ljubezen do človeka edina ne pozna odlašanja. Lačnemu lomi svoj kruh in pripelji bedne brezdomce v svojo hišo, in to z dobro voljo. Kdor usmiljenje skazuje, naj ga z veseljem. Dobro delo storjeno s pripravljenostjo, se ti bo dvakratno obrestovalo. Kar pa je izvršeno z nevoljo in prisiljenostjo, je zoprno in ni vredno hvale. Ko opravljamo dobra dela, ne tarnajmo, ampak se veselimo. Z veseljem darujmo in pomagajmo in poplačajmo bomo! Ako jarma vezi odpneš, pravi preprok, torej, če se odpoveš skopuštvu, pomišljanju, godrnjanju in preverjanju, kdo je dober in kdo ni, brez razmisleka, kaj boš imel od tega da si pomagal, kaj se bo zgodilo? Nekaj velikega in občudovanja vrednega. Prejel boš izredno plačilo: Tedaj napoči kakor zarja tvoja luč in zdajci zacvete tvoje ozdravljenje. Kdo si ne bi želel luči in ozdravljenja? Če torej Kristusovi služabniki, bratje in sodediči, sprejmete moje besede, poslušajte: Dokler imamo še čas, obiskujmo Kristusa, negujmo Kristusa, hranimo Kristusa, oblačimo Kristusa, sprejemajmo gostoljubno Kristusa, častimo Kristusa. To pa ne le pri mizi, kot so storili nekateri, ali s pokopom kakor Jožef iz Arimateje ali s pripravo na pokop kakor Nikodem ali kakor so ga pred vsemi temi počastili modri z vzhoda z zlatom, miro in kadilom. Gospod hoče usmiljenja in ne daritve in več kot množica tolščih janjcev je vredno usmiljeno srce. Usmiljenje mu danes izkažimo po siromakih, ki se trudoma premikajo po zemlji, da nas sprejmejo v večna bivališča, ko bomo zapustili svet, v Kristusu našem Gospodu. Njemu slava vekomaj. Amen.

    (sv. Gregor Nazianški)

    »Ne bodo prišli k Meni tisti, ki mi pravijo Gospod, Gospod, ampak tisti, ki spolnjujejo Božjo Voljo«, pravi Jezus. Vztrajati moramo v dobroti in usmiljenju ter služiti z veseljem ubogim, kot Mati Terezija in številni drugi misijonarji in svetniki, ne glede na vse težave in ovire! Poplačani bomo, saj Bog vse vidi in vse ve. Pustimo farizeje in dvoličneže, da delajo kakor delajo, vsi bomo dobili svoje plačilo! Vsakdo bo odgovarjal Bogu, kako je izkoristil prejete Božje Talente in koliko je Ljubil, pomagal, odpustil, koliko dobrega je naredil iz vere v Jezusa in Evangelija. Janez

  12. Janez says:

    BLAGOR ŽALOSTNIM, ZAKAJ POTOLAŽENI BODO
    Gospod Jezus, izkusili smo bolečino in žalost in zaslutili, da nam boš poslal Uteho.
    To Tolažbo želimo dobrotno in nesebično deliti
    z vsemi Tistimi, ki so sedaj žalostni in trpijo.
    Prosim Gospod pomagaj nam najti način,
    da pokažemo svoje sočutje in usmiljenje z žalostnimi, trpečimi in osamljenimi,
    s tistimi, ki so brez vsega in s tistimi, ki so obupani v samoti in osamljenosti,
    s tistimi, ki v žalosti trpe in ihte.
    Prosim pošlji jim Svetega Duha Tolažnika in povej jim, da niso sami, ker si Ti z Njimi Vse Dni.
    Ob njih Si, v njih Si in z njimi Si, čeprav Te ne vidijo, ker si neviden vendar vseprisoten ter Usmiljen.
    Čeprav Te ne vidimo, ker si Sveti Duh Tolažnik, pa vemo, da si vedno pri nas in da nikoli nismo sami.
    Pomagaj prosim trpečim in žalostnim, da bodo občutili, da si nas vse na Golgoti tako ljubil,
    da si dal ponižno in prostovoljno svoje življenje za nas in naše Odrešenje.
    Tudi sam si trpel, ker naš Ljubiš in si bil in boš vedno z nami vse dni.
    Tvoje Vstajenje in Odrešenje vseh nas od naših grehov je tista Tolažba,
    kot si nam povedal v Govoru na Gori,
    da bodi blagor vsem žalostnim, ki trpijo,
    ker jih boš potolažil in obrisal njihove solze
    ter jih objel z Božjim Mirom in Ljubeznijo.
    V Nebeški Domovini ne bo več žalosti in solz,
    ampak veselje za vse tiste, ki so spolnjevali Božjo Voljo,
    ki so spoštovali vse Božje zahteve in zapovedi,
    in Ljubili Boga tako, da so ljubili in delali dobro za svoje bližnje.
    Gospod prosim daj mi čisto Srce, da Te bom duhovno videl in razumel.
    Daj mi Duha ponižnosti, da Te bom lahko v Tišini Srca poslušal in Slišal,
    Daj mi Duha Ljubezni, da Ti bom Služil
    in Duha Vere, da vedno ostanem pri Tebi in v Tebi Gospod v Molitvi in Prošnjah.
    Prosim Gospod naj sleherni del mojega žitja in bitja služi Tebi v Slavo
    in naj me nikdar ne zajame dvom, žalost in obup zaradi trpljenja,
    saj si Ti Bil, Si in Boš z menoj povsod, vse dni in na veke.
    Naj me trpljenje očisti, ojača in prekali, da bom bolj strpen, sočuten in dober z brati
    in tako podoben Tebi moj Učenik in Odrešenik.
    Povzdignil si se v Nebesa Gospod Jezus,
    da bi nas ob dopolnitvi časov Slednjih Dni
    dvignil k Sebi, kjer je Ljubezen in Božji Mir.
    Blagoslovljen, ki prihajaš k nam ubogim grešnikom
    v sijaju svoje Božanske Milost in Dobrote, ker nas Ljubiš.
    Upamo in veselimo se, radujmo se ljudje, zakaj rekel si Gospod v Govoru na Gori,
    blagor žalostnim, zakaj potolaženi bodo.
    Amen.
    Janez AKA Dichter Hansi

  13. Miro says:

    SPREJMIMO JEZUSOV DAR ZA POLNO URESNIČENO ŽIVLJENJE!

    BOŽJA BESEDA: Naslednji dan je zagledal Jezusa, da prihaja k njemu, in je rekel: »Glejte, Božje Jagnje, ki odvzema greh sveta. Ta je tisti, o katerem sem rekel: Za menoj pride mož, ki je pred menoj, kajti bil je prej kakor jaz. In jaz ga nisem poznal, vendar sem zato prišel in krščujem v vodi, da se on razodene Izraelu.« In Janez je izpričal: »Videl sem Duha, ki se je spuščal z neba kakor golob in ostal nad njim. In jaz ga nisem poznal; tisti, ki me je poslal krščevat v vodi, mi je rekel: ›Na kogar boš videl prihajati Duha in ostati nad njim, tisti krščuje v Svetem Duhu.‹ In videl sem in pričujem, da je ta Božji Sin« (Jn 1,29-34).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+1%2C29-34&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Janez predstavi Jezusa kot nedolžno Božje Jagnje, ki sprejema nase hudobijo človeštva. Z njegovim prihodom in življenjsko žrtvijo prekinja čas greha in osvobaja svet ranjenosti ter laži. Z odprtostjo bom sprejel Jezusov dar za polno uresničeno življenje. Gospod, čeprav je težko razumeti tako ljubezen, te prosim, da bi živel v njeni moči in postal orodje tvojega usmiljenja (iz knjige Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Slavimo Gospoda, zahvaljujmo se mu in ga prosimo: Slava tebi, Jezus, Ti si Božje jagnje, ki odvzemaš greh sveta! Hvala Ti, ker nas kljub naši grešnosti vedno znova sprejemaš, nam odpuščaš grehe in slabosti, ter nas znova usposabljaš za življenje v moči Svetega Duha. Hvala Ti za zakrament svete spovedi, pri katerem nas sprejemaš v naročje Božjega usmiljenja. Jezus, pomagaj mi s svojo milostjo, da bom od Tebe prejeto usmiljenje z veseljem delil z bližnjimi, z drugimi ljudmi v stiski, tako v bližnji kot daljni okolici, da bom tako postal resnično orodje Tvojega usmiljenja.

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!

  14. hvala says:

    PREMISLEK O TEM, KAKO SE SOOČATI Z ŽIVLJENJSKIMI TEŽAVAMI

    Veste kako v školjki nastane dragocen biser? Z VELIKO BOLEČINE

    BISER JE PROIZVOD BOLEČINE, PRISOTNOST TUJKA V ŠKOLJKI-OSTRIGI, KOT JE NAPRIMER PARAZIT ALI ZRNCE PESKA.
    NOTRANJI DEL ŠKOLJČNE LUPINE VSEBUJE SVETLEČO SNOV, IMENOVANO BISEROVINA.
    KO V ŠKOLJKO PRODRE ZRNO PESKA, CELICE BISEROVINE PREKRIJEJO ZRNCE Z VEČ PLASTMI, DA BI ZAŠČITILE NEZAVAROVANO MESO ŠKOLJKE. TAKO SE IZOBLIKUJE LEP BISER.

    OSTRIGA , KI NA TAK ALI DRUGAČEN NAČIN NI BILA RANJENA , NE PROIZVAJA BISEROV. BISER JE NAMREČ ZACELJENA RANA.

    VSAK IZMED NAS JE NA RAZLIČEN NAČIN RANJEN ZARADI IZJAV ALI BESED DRUGIH, VČASIH ZARADI LJUBOSUMJA,
    SOVRAŠTVA, MAŠČEVANJA, ZAVISTI, OPRAVLJANJA IN OBREKOVANJA…..
    VČASIH LJUDJE NAŠE IDEJE ZAVRAČAJO, JIH PODCENJUJEJO ALI NAPAČNO TOLMAČIJO. V TAKŠNEM PRIMERU NE SMEMO ODGOVORITI IN HUDEGA POVRNITI S HUDIM. STORIMO LAHKO KOT OSTRIGA, KI V SVOJI NOTRANJOSTI NAREDI BISER, PRAV TAM, KJER JE BILA RANJENA .

    SVOJE RANE IN ZAVRAČANJA POKRIJMO S PLASTMI LJUBEZNI, POTRPEŽLJIVOSTI, DOBROTE, OBČUTLJIVOSTI IN MOLITVE (Španska izdaja Aleteie).

    “VZRAVNAJ SVOJE SRCE IN VZTRAJAJ, NE PRENAGLI SE V TRENUTKU SPOPADA. NJEGA SE DRŽI IN SE NE UMIKAJ, DA BOŠ NAZADNJE POVIŠAN” (sIR 2,2-3).

    SAD TRPLJENJA ŠKOLJKE SO PREČUDOVITI BISERI, KI SE LESKETAJO V RAZLIČNIH BARVAH.

    • Janez says:

      Neomajno zaupam v Tvojo Božjo Previdnost, da je trpljenje in preizkušnje prav in dobro zame v Tvojih Očeh Bog, česar s svojo omejeno človeško pametjo ne morem doumeti. Ti veš Gospod zakaj si mi to naložil in kaj je dobrega v vseh težavah in preizkušnjah, ki me pestijo. Želiš da se utrdim in prekalim v Spolnjevanju Božje Vokje. Pomagaj mi, da bom voljno sprejel Tvojo Voljo.da se bom utrdil v dobroti in strpnosti, v usmiljenju in dobrih delih in tako posatl podoben Tebi Jezus. V Tebi premorem vse, ki mi daješ vse Moči in Upanje na delo, molitev in življenje po Božji Volji in Odrešenje. Kajti ko bom hodil po Poti za Jezusom, ki je vse voljno pretrpel za nas in nas Odrešil, bom hodil po Poti v Nebeško Domovino. Gospod Bog, moj Tolažnik in Odrešenik, moj Učenik in obrotnik, prosim blagoslovi in varuj me na vseh mojih poteh življenja in podari mi svoj Božji Mir. Amen. Janez

      TRPEČA LJUBEZEN
      Gospod Jezus, Ti si Ljubezen.
      Zato ne gledaš nase, ampak se razdajaš
      Za Odrešenje tistih, ki jih Ljubiš.
      Privzameš si naš ubogo telo
      in postaneš podoben nam,
      da bi tudi mi mogli postati podobnim Tebi Jezus
      v predanosti do konca.
      Ranljiv si, ker ljubiš.
      Hočeš, da bi tudi mi bili ranljivi, kakor Ti Gospod.
      Naj Nas podpira Tvoja trpeča Ljubezen.
      Joerg Zink

  15. Janez says:

    Misli Matere Terezije
    Kadarkoli Bog pogleda na dlan svoje roke, te vidi tam. Zapomni si: vedno si v božjih rokah!
    – Ne spomnim se, da bi Gospod kdaj govoril o uspehu. Govoril je le o zvestobi v ljubezni. Gospod me je poklical k zvestobi v ljubezni. To je edini uspeh, ki kaj velja.
    – Ob spoznanju, da nosi v svojem telesu Jezusa, je Marija takoj odhitela služit drugim. Sad Jezusovega prihoda je vedno potreba, da ga prinašamo tudi drugim.
    – Največji greh je pomanjkanje ljubezni, brezbrižnost do bližnjega. Nobena bolezen, niti gobavost, ne more tako popačiti človeka, da v njem ne bi prepoznala brata in sestre – še več: trpečega Jezusa.
    – Gospod, možje in žene kar naprej padajo na križevem potu življenja. Pomagaj nam dvigniti tiste, ki ležijo potrti pod težo nerazumevanja in malodušnosti.
    – Najboljši način, da Bogu in ljudem pokažete svojo hvaležnost, je, da vse sprejmete z veseljem. Veselo srce je normalen učinek srca, ki gori v ljubezni.
    – Gospod, naše oči so ugasnile v brezbrižnosti. Gospod, povrni nam oči, da bomo videli bolečino tistih, ki jočejo.
    – V upanju se popolnoma prepustite vsemogočnosti njega, ki je dejal: »Brez mene ne morete ničesar storiti.«
    – Gospod, daj, da se bo naše življenje kakor “pšenično zrno, ki je padlo v zemljo”, v tebi znova rodilo.
    – Dajte Jezusa svojim ljudem, ne z besedami, ampak z zgledom, s svojo ljubeznijo do njega; z izžarevanjem njegove svetosti in s širjenjem vonjave njegove ljubezni.
    – Denar ne zadošča. Ljudje potrebujejo predvsem vaše roke, da jim služijo, in vaša srca, da jih ljubijo.
    – Marija, naša Gospa, je začetek našega veselja. To je njena vloga, ki jo zvesto izpolnjuje. Ali se res zavedamo, zakaj jo tako zelo ljubimo? Zato, ker je neomadeževano ogledalo Božje ljubezni.
    – Jezus terja od mene samo to, da se zanesem nanj; kajti samo vanj popolnoma zaupam, njemu izročam sebe brez pridržka.
    – Bolečina in trpljenje morata priti v vaše življenje, vendar si zapomnite, da so bolečine, trpljenje in žalost samo Jezusov poljub – znamenje, da ste mu prišli tako blizu, da vas lahko poljubi.
    – Če Jezusa nimamo, ga ne moremo dati. Zato potrebujemo evharistijo. Samo evharistija, samo Jezus nam more dati veselje, da izvršujemo svoje delo s smehljajem.
    – Ni nam treba iskati sreče. Če imamo ljubezen do drugih, nam bo dana. Je namreč božji dar.
    – Poslušati, kadar nihče drug noče poslušati, je čudovita stvar.
    – Vera v dejanju je ljubezen in ljubezen v dejanju je služenje. Vero je treba udejanjati v ljubezni, da bo živela.
    – Kristus je glava družine, tihi poslušalec vsakega pogovora, nevidni gost pri vsakem obedu.
    – Molite lahko med delom. Delo ne ustavlja molitve, molitev pa ne prekinja dela. Za molitev je potrebno samo, da svoje misli povzdignemo k njemu.
    – Pravo srečo lahko najdemo samo takrat, ko smo v ljubezenskem odnosu z Bogom.
    – Če smo polni grehov, nas Bog ne more napolniti, kajti tudi Bog ne more napolniti nečesa, kar je polno. Zaradi tega potrebujemo odpuščanje, da bi postali prazni in bi nas Bog mogel napolniti s samim seboj.
    – Trpljenje je radost, če ga skupaj sprejemamo in prenašamo. Zapomnite si, da se Kristusovo trpljenje vedno zaključi z radostjo njegovega vstajenja.
    – Vsak dan preživite eno uro v adoraciji pred Gospodom in nikoli ne storite nič takega, za kar veste, da je narobe. Potem bo vaše življenje polno.
    – Bog je prijatelj tišine. Boga moramo poiskati, vendar ga ne moremo najti v hrupu. Poglejte, kako narava – drevesa, cvetice, trava – rastejo v globoki tišini. Glejte, kako se gibljejo zvezde, mesec in sonce v tišini.
    – Naš Gospod nam je naročil, naj ne skrbimo za jutrišnji dan, ki je v božjih rokah… Jezus je isti danes in jutri in samo on je pomemben.
    – Molitev je preprost pogovor z Bogom. On nam govori, mi poslušamo. Pripovedujemo mu, on posluša. Postopek v obe smeri: govorjenje in poslušanje.
    – Ne moremo delati velikih stvari – delamo lahko le majhne stvari z veliko ljubeznijo.
    – Če želimo, da ubogi spoznajo Kristusa v nas, moramo najprej mi spoznati Kristusa v ubogih.
    – Bog prebiva v nas. To je tisto, kar nam daje čudovito moč. Sploh ni pomembno, kje si, dokler si čist v srcu. On je tukaj s teboj in v tebi štiriindvajset ur na dan.
    – Kristusa moramo oznanjati z načinom, kako govorimo, kako hodimo, kako se smejemo, s svojim življenjem, tako da bo vsakdo spoznal, da pripadamo njemu. Oznanjevanje ni pridiganje; oznanjati pomeni biti.
    – Z denarjem lahko nahranimo lačnega Kristusa. Vendar ni lačen le kruha, temveč ljubezni, tvoje navzočnosti, tvojega človeškega pristopa.
    – Svet je izgubljen zaradi pomanjkanja miline in ljubeznivosti. Ljudje koprnijo po ljubezni, ker se vsakemu tako zelo mudi.
    – Mislim, da je današnji svet postavljen na glavo in da ljudje toliko trpijo, ker je tako malo ljubezni po domovih in v družinskem življenju.
    – Ohranite veselje ljubečega Boga, ljubečega Jezusa v svojem srcu in razdelite to veselje z vsemi, ki jih srečate.
    – Naš napredek v svetosti je odvisen od Boga in od nas samih od božje milosti in od naše volje.
    – Marija je v trenutku, ko je začutila, da je polna Jezusa, hitro šla, da bi takoj podarjala naprej, kar je bila prejela.
    – Bistvo svetosti je veselo izpolnjevanje božje volje. Zvestoba ustvarja svetnike
    – Bog ne more sovražiti, Bog ljubi, ker je ljubezen, nečistost pa preprečuje, da bi ga videli. Nečistost ni le greh nečistosti, ampak vsaka navezanost na zemeljsko, vse, kar nas odmika od Boga, vse, kar nas dela manj podobne Kristusu.
    – Raje vidim, da delate napake iz dobrote, kot pa čudeže brez dobrote. Pogosto je dovolj ena beseda, en pogled, eno nepremišljeno dejanje – in tema napolni srce človeka, ki ga ljubimo.
    – Bog je tako ljubil svet, da nam je dal svojega Sina – prvi veliki dar. čeprav bogat, je postal ubog zame in zate. Povsem se nam je dal. Pa to še ni bilo dovolj. Želel nam je dati nekaj več: možnost, da bi se mi dali Njemu.
    – Sad tišine je molitev. Sad molitve je vera. Sad vere je ljubezen. Sad ljubezni je služenje.
    – Veselo oznanilo je, da Bog še vedno ljubi svet preko tebe. Ti si božje veselo oznanilo. Ti si božja ljubezen v delovanju. Vsak trenutek prihaja kdo v stik z nami; ljudje morajo postati drugačni in boljši, ker nas srečujejo. Mi moramo izžarevati božjo ljubezen.
    – Če dobro mislite o drugih, boste tudi dobro govorili o drugih in drugim. Česar polno je srce, to usta rada govore. Če je vaše srce polno ljubezni, boste govorili o ljubezni. Nasilje jezika je zelo resnično – ostrejše od vsakega noža, globoko rani in ustvarja grenkobo.
    – Vere primanjkuje zato, ker je med ljudmi toliko sebičnosti in koristoljubja. Vera, zares prava vera, pa mora biti darujoča. Ljubezen in vera hodita skupaj. Druga drugo dopolnjujeta.
    – Evharistija pomeni razumevajočo ljubezen. Kristus je razumel, da imamo strašno lakoto po Bogu. Razumel je, da smo bili ustvarjeni za ljubezen. Zato je samega sebe napravil za kruh.
    – Prosimo našo Gospo, naj nam pomaga ohraniti naša srca čista, da bomo mogli ljubiti Kristusa, njenega Sina, z nežno ljubeznijo.

    Misli Svete Matere Terezije je zbral Marko Čuk Ognjišče.

  16. Miro says:

    KRISTJANI VRŠIMO SVOJE POSLANSTVO IN PRIČUJEMO S SVOJIM ŽIVLJENJEM TAKRAT, KO SMO V KRISTUSOVI MOČI TUDI SAMI SOL IN LUČ ZA DRUGE LJUDI!

    BOŽJA BESEDA: »Vi ste sol zemlje. Če pa se sol pokvari, s čim naj se osoli? Ni za drugo, kakor da se vrže proč in jo ljudje pohodijo. Vi ste luč sveta. Mesto, ki stoji na gori, se ne more skriti. Svetilke tudi ne prižigajo in ne postavljajo pod mernik, temveč na podstavek, in sveti vsem, ki so v hiši. Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih« (Mt 5,13-16).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+5%2C13-16&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    »Vi ste luč sveta. Mesto, ki stoji na gori, se ne more skriti« (Mt 5,14).

    Utrinek iz premišljevanja: Podoba luči je znan simbol že v stari zavezi. Nanaša se na določene osebe, na primer božji služabnik bo »luč narodom« (Iz 42,6), pa tudi Bog sam je pogosto označen kot luč in njegova beseda ko svetloba, v kateri bodo hodili narodi. S podobo »mesto, ki stoji na gori« Jezus misli na dvanajstere, ki so zarodek Cerkve. Kakor ni mogoče prezreti mesta na gori, tako ne bo mogoče prezreti dvanajsterih in izbrisati Cerkve iz zgodovine (iz knjige Razloženi evangeliji, France Rozman).

    Slavimo Gospoda, zahvaljujmo se mu in ga prosimo: Slava tebi Jezus, Ti si luč sveta! Hvala za globok evangeljski nauk o tem, kako naj kristjani živimo, da bomo po Tvojem zgledu ljubezni in usmiljenja tudi sami sol in luč za bližnje in druge ljudi v svetu. Prosimo Te za milost, da se na naši življenjski poti ne bi stegovali za hitro minljivimi maliki bogastva, časti in slave, ampak iskali predvsem Tebe in neminljive nebeške dobrine svetosti, čistosti, ljubezni, usmiljenja, miru, veselja in notranje radosti v Bogu.

    Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  17. Miro says:

    MARIJA PA JE VSE TE BESEDE SHRANILA IN JIH PREMIŠLJEVALA V SVOJEM SRCU!

    BOŽJA BESEDA: Hitro so odšli tja in našli Marijo, Jožefa in dete, položeno v jasli. Ko so to videli, so povedali o besedi, ki jim je bila rečena o tem otroku. In vsi, ki so slišali, so se začudili temu, kar so jim povedali pastirji. Marija pa je vse te besede shranila in jih premišljevala v svojem srcu. In pastirji so se vrnili ter slavili in hvalili Boga za vse, kar so slišali in videli, tako, kakor jim je bilo rečeno. Ko je bilo dopolnjenih osem dni in so dete obrezali, so mu dali ime Jezus, kakor je bil imenovan po angelu, preden je bil spočet v telesu (Lk 2,16-21).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+2%2C16-21&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    »Marija pa je vse te besede shranila in jih premišljevala v svojem srcu« (Lk 2,19).

    Poudarek je na: “v svojem srcu”. Marija je premišljevala te stvari v svojem srcu. Mi premišljujemo z glavo, vzhodnjaki pa s srcem. Stvari ne premišljujejo samo logično, hladno, neosebno, temveč s čustvenim navdihom. Razmišljanju se pridružuje ljubezen do tega, kar človek razmišlja (odlomek iz knjige Razloženi evangeliji, France Rozman).

    V molitvi se priporočimo Božji Materi Mariji, da bi po Njenem svetem zgledu tudi mi shranili besede življenja, zapisane v Svetem pismu, jih skrbno premišljevali v svojem srcu, ter po njih živeli v ljubezni do Boga in bližnjega!

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  18. Miro says:

    ZAHVALIMO SE GOSPODU IN BOŽJI MATERI MARIJI, KER NAM OB VSTOPU V NOVO LETO PODARJATA NOVE LISTE V KNJIGI ŽIVLJENJA – POPIŠIMO JIH S PISALOM BOŽJE LJUBEZNI!

    Sveta Cerkev nas v novo leto, ki smo ga danes začeli, uvaja s praznikom Božje Matere Marije. Da bo to prazniško obhajanje svetih skrivnosti, pa tudi vse, kar bomo v tem letu delali ali doživeli, čim bolj Bogu in Božji Materi v čast, nam vsem pa čim bolj v v časno in večno korist, najprej obžalujmo vse, s čimer smo Boga in Božjo Mater žalili (iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

    Danes, ko je tudi svetovni dan miru, se iz srca zahvalimo Bogu, ker je po Marijinem deviškem materinstvu vsemu človeštvu podaril svojega Sina, začetnika življenja, Odrešenika in Kneza miru – Jezusa Kristusa. Molimo, da bi nas Božji blagoslov spremljal vsak dan v novem letu in nam pomagal uresničevati Božjo voljo, tj. ljubiti Boga in bližnjega v vseh okoliščinah našega življenja!

    Molimo: Usmiljeni Jezus in Božja Mati Marija, hvala Vama, ker nam ob vstopu v novo leto podarjata nove liste v knjigi življenja. Naj jih z vajino pomočjo vsak dan popišemo z molitvijo in delom, s premišljevanjem Božje besede, obhajanjem sv. Evharistije, s pokoro in deli usmiljenja do bližnjega. Le tako bomo lahko po Božji milosti ostali zapisani v knjigi življenja!

    http://svetniki.org/marija-bozja-mati

    Božje usmiljenje, izraz njegove največje moči, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

  19. Janez says:

    PROSIL SEM BOGA ZA MARSIKAJ IN DOBIL, KAR RES RABIM
    Prosil sem za moč…–In Bog mi je dal težave, da me utrdijo.
    Prosil sem za modrost …–In Bog mi je dal probleme, da jih rešim.
    Prosil sem zapogum …–In Bog mi je dal nevarnost, da jo premagam.
    Prosil sem za ljubezen …–In Bog mi je dal ljudi v stiski, da jim pomagam.
    Prosil sem za usluge …–In Bog mi je dal priložnosti.
    Nisem dobil nič od tega, kar sem hotel.–Dobil sem vse, kar sem potreboval.
    Moja molitev je bila uslišana.
    Hvala, Bog za vse.

    Hvaležnost vodi k ljubezni (Družina članek)
    Dr. Paul Vitz, ameriški katoliški psiholog, profesor na inštitutu v Arlingtonu, pravi, da razne smeri sodobne psihologije znova odkrivajo učinkovitost vrlin za dobro počutje posameznika. V pogovoru za agencijo Zenit (www.zenit.org) je odstrl nekaj misli o pomenu hvaležnosti.

    Zakaj je hvaležnost tako koristna vrlina?
    Hvaležnost je zelo pozitivna vrlina. Z njo so povezane pozitivne misli in predvsem pozitivna čustva. Čutimo hvaležnost za to, kar so nam drugi ljudje ali Bog dali. Prinaša mir in neke vrste tiho srečo. Vemo tudi, da naša čustva lahko povzročijo fiziološke spremembe v nas, zato sem prepričan, da zahvaljevanje ni le pozitivna miselnost in naravnanost, ampak tudi nekaj dobrega za naše telo. (…)Poglejmo na pomen hvaležnosti v luči vere. Beseda evharistija pomeni zahvaljevanje, torej način izražanja hvaležnosti Bogu. Zahvaljevanje je v središču naše vere. Povsem razumljivo je, da nas je Gospod povabil k nečemu, kar ni samo pametno in duhovno, ampak tudi psihološko dobro za nas.

    Kakšno vlogo igra hvaležnost v procesu zdravljenja?
    Glavni oviri za odpuščanje sta jeza in zamera. Dokler je to čustvo v ospredju in središču našega duševnega življenja, težko odpustimo.Če pa začnemo postajati hvaležni za stvari v svojem življenju, ko se enkrat zavemo, da so nam bile podarjene, in sicer zastonjsko, se stvari spremenijo. Bogu niste plačali, da vam da življenje; nihče ni plačal Bogu za to, da je med nas poslal Odrešenika. Ko se zaveste tega, kar imate, tega, kar ste dobili, in vas to napolni s hvaležnostjo, to postavi jezo, zagrenjenost, zamero na stran.Ko se zaveste, kaj vam je bilo podarjeno, laže odpustite. Kajti odpustiti nekomu pomeni dati nekomu nekaj, se odpovedati dolgu do tega človeka. Kot bi nam bil nekdo dolžan sto dolarjev ali bi nam dolgoval to ali ono, opravičilo ali kaj podobnega, mi pa bi se odpovedali upravičeni zahtevi do tega.

    Kako nas vera uči hvaležnosti na globlji način, ki presega definicijo hvaležnosti, kakor o njej govori pozitivna psihologija?
    Vera presega pozitivno psihologijo. To je hvaležnost do Boga, ker nam je poslal Jezusa zato, da je odkupil naše grehe. Je hvaležnost za vse darove, ki nam jih je Bog dal, za ljudi, ki jih poznamo, za lepoto sveta okoli nas. Hvaležnost in ljubezen sta si zelo blizu, sta tesno povezani. Tako smo na najgloblji način poklicani ljubiti Boga in ljubiti druge. Hvaležnost to omogoča. Hvaležnost vodi k ljubezni in ker je Bog ljubezen, nas hvaležnost na najgloblji ravni vodi k Bogu.

    https://druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/55-3-Duhovnost-5

    Hvaležnost dobi svojo moč šele, ko jo človek ubesedi in udejani v življenju. Pred Bogom, človekom, javno ali sam pri sebi, samo da se zlije v besede in v dejanja hvaležnosti za izkazano dobroto. Hvaležni smo lahko ne glede na osebno počutje in okoliščine. Tudi če hvaležnosti iz različnih razlogov ne pokažemo izrazito, je še vedno pristna. Pomembno je, da nas želja po zahvaljevanju Bogu in ljudem nikoli ne mine. Bogu se lahko zmeraj zahvaljujemo in ga slavimo, saj je naš Bog, Stvarnik, ki nas najbolje pozna; predenj pa gremo taki, kakršni smo, vedno ubogi. Hvaležnost nas odpira Bogu in odpira tudi vrata naši sreči. Mislimo, da smo hvaležna oseba, ker dostikrat izrečemo hvala. Pravzaprav pa resnična hvaležnost presega zgolj zahvaljevanje, ko prejmemo darilo ali ko kdo kaj naredi za nas. Beseda evharistija v grščini pomeni zahvala. Pri vsaki sveti maši po Kristusovem telesu in krvi prejmemo odrešenje. Vsaka maša je torej priložnost, da se zahvalimo za edinstveno Kristusovo žrtev, ki jo je storil Jezus za človeštvo in se na skrivnosten, a resničen način dogaja pri vsaki sveti maši; pri evharistiji smo deležni po Božji Milosti Usmiljenja, Odrešenja in Življenja, če tudi Živimo in Delamo po Evangeliju ter spolnjujemo Božjo Voljo. Sicer bi bili obsojeni na smrt.Pred Bogom smo večni dolžniki. On nam je dal življenje, brate in sestre, vse dobrine, Zemljo in Stvarstvo. Še ljubimo lahko samo zato, ker nas je on prvi vzljubil. Ko Boga Ljubimo, Slavimo in se mu Zahvaljujemo, storimo veliko dobrega Zase, saj se mu tako pustimo še globlje ljubiti., saj smo Božji Otroci.

    Zahvalna molitev Bogu
    O Bog, naš Stvarnik,
    zahvaljujemo se Ti za naš dom, Zemljo,
    za široko nebo in blagoslovljeno sonce, za oceane in potoke,
    za visoke hribe in šepetajoči veter,
    za drevesa in za zeleno travo.
    Zahvaljujemo se Ti za vse naše čute, s katerimi slišimo pesmi ptic
    in da lahko vidimo sijaj polj zasejanih z zlato pšenico in
    da okušamo jesenske plodove;
    da se veselimo in občutimo beli sneg in
    da zaznavamo vonjave spomladanskih cvetov.
    Dovoli nam, da se bo vsa ta lepota razlila v v naše srce;
    in odreši nas naše slabovidnosti, ker smo tako slepi,
    da vsega tega nismo opazili in videli,
    saj celo navadno trnasto grmičevje zagori in se zasveti s Tvojo veliko slavo.

  20. Miro says:

    ČUDOVITA HVALNICA, KI RAZKRIVA JEZUSA KOT VEČNO BESEDO V ODNOSU Z OČETOM!

    BOŽJA BESEDA: V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi. In luč sveti v temi, a tema je ni sprejela. Bil je človek, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez. Prišel je zavoljo pričevanja, da bi pričeval o luči, da bi po njem vsi sprejeli vero. Ni bil on luč, ampak pričeval naj bi o luči. Resnična luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, je prihajala na svet. Beseda je bila na svetu in svet je po njej nastal, a svet je ni spoznal. V svojo lastnino je prišla, toda njeni je niso sprejeli. Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime in se niso rodili iz krvi ne iz volje mesa ne iz volje moža, ampak iz Boga.
    In Beseda je postala meso in se naselila med nami. Videli smo njeno veličastvo, veličastvo, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin, polna milosti in resnice. Janez je pričeval o njej in klical: »To je bil tisti, o katerem sem rekel: Kateri pride za menoj, je pred menoj, ker je bil prej kakor jaz.« Kajti iz njegove polnosti smo vsi prejeli milost za milostjo. Postava je bila namreč dana po Mojzesu, milost in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu. Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni Bog, ki biva v Očetovem naročju, on je razložil (Jn 1,1-18).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+1%2C1-18&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Hvalnica razkriva Jezusa kot večno Besedo v odnosu z Očetom. Njegov prihod na svet je učlovečenje, ki začenja novo človeštvo Cerkve. Sprejel bom Jezusa kot Božjo Besedo, ki mi s človeško izkušnjo govori po vesti. Gospod, v tem zadnjem dnevu leta te občudujem kot večnega Sina na svetu. Pomagaj mi vzpostaviti domačnost z Očetom in z ljudmi v odrešeni skupnosti Cerkve (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Slavimo Gospoda, zahvaljujmo se mu in ga prosimo: Slava tebi, Jezus, Ti si neizmerno veličastvo večne Besede! Prisrčna hvala za ustvarjeni svet, za vsakega človeka in njegovo življenje ter sploh za vse stvaritve, nastale po Besedi. Hvala za Luč, ki sveti v temi. Na zadnji dan v letu Te ponižno prosimo za veliko milost, da bi ljudje na svetu sprejeli Besedo, jo vzljubili in živeli v njeni moči. Jezus, podari nam luči in moči, da bomo duhovno spregledali, odložili dela teme, se spreobrnili v srcu in vsak dan pogumno hodili po poti ljubezni do Boga in bližnjega. Pomagaj nam, da bomo vse naše molitve in lepe besede, kaj bi bilo dobro storiti, dejansko prelivali v dela usmiljenja do ljudi v stiski, da bo tako naša vera v resnici živa!

    Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

  21. hvala says:

    ZAKAJ DOBER BOG DOPUŠČA BOLEZNI, TRPLJENJE.

    S p. Damjanom Ristićem o tem kaj pomeni prepustiti se BOŽJI PREVIDNOSTI. Intervju je zapis pogovora s p. Ristićem ob predstavitvi knjige BOŽJA PREVIDNOST 25. januarja 2018. Pogovarjal se je Simon Purger. Celotni intervju si preberite v tiskani Družini. Posnetek pogovora je na voljo v članku PREDSTAVITEV KNJIGE BOŽJA PREVIDNOST.

    Jezuit p. Damjan Ristić je ravnatelj jezuitskega kolegija v Ljubljani pri Sv. Jožefu in predavatelj na Teološki fakulteti, pomemben del poslanstva pa je tudi duhovno spremljanje. Z njim smo se pogovarjali ob knjigi dveh francoskih jezuitov iz 16. in 17. stoletja, za katero je napisal predgovor. Knjižica nosi naslov BOŽJA PREVIDNOST in odgovarja na vprašanje, zakaj se ljudem dogajajo tudi slabe stvari, če je Bog dober in ima vse v svojih rokah.

    Med drugim piše: ZLO NI BOŽJA VOLJA, JE PA ZLO MOŽNO IN DO NEKE MERE DOPUŠČENO. Pravi: NA MISEL MI PRIHAJA ZGODBA, KI JO JE UPORABLJAL C.S. LEWIS. PRIPOVEDOVAL JE KAKO NASTAJA KIP. NAJPREJ IMAMO MARMORNI KIP, NATO PA AVTOR TOLČE Z DLETOM, DA SE KAMEN KRHA, NA KONCU PA NASTANE NEKAJ ČUDOVITEGA. VMES JE BILO VELIKO PREČIŠČEVANJA. LEWIS JE REKEL, DA JE BOLEČINA BOŽJI GLAS, KI KLIČE K POPOLNOSTI. IN KLJUB TEMU, DA JE TAKO, JE BOG DOBER. KER JE BOG DRUGAČE DOBER, KOT SMO MI.

    Vprašanje: ali sploh človek svoboden , če je vse, kar se zgodi , BOŽJA VOLJA. ČLOVEK JE VEDNO SVOBODEN, DA IŠČE IN ODGOVORI NA BOŽJO VOLJO.

    Pred kratkim so me vprašali kaj svoboda sploh je. Kateri del bivanja svoboda sploh je. MISLIM, DA JE SVOBODA MED IMPULZOM IN REAKCIJO. TO JE TISTI ČAS, ČE ME NEKDO UDARI PO LEVEM LICU IN GA UDARIM NAZAJ.. SVOBODA JE V TEM, DA SE LAHKO ZAUSTAVIM IN V TISTEM HIPU POGLEDAM KAJ JE DOBRO. NA TAK NAČIN SE SOOČAM Z ZLOM, SE MU LAHKO ZOPERSTAVIM. NAJ UDARIM NAZAJ ALI NE?
    ZDI SE MI. DA JE ČLOVEK SVOBODEN, ČE SE JE MOŽEN ODLOČITI. ČLOVEK, KI JE POLN NEUREJENIH NAGNJENJ, PA NI SVOBODEN. TODA BOG NAM SVOJE VOLJE NE BO VSILIL. TAKO NAS JE USTVARIL. DAL NAM JE SVOBODO, DA SE SAMI ODLOČIMO.

    Vprašanje: Kadar se zgodijo slabe stvari, bi si lahko mislili, da prihajajo od hudiča ne od Boga. TRPIMO ZLO, KI GA SAMI POČNEMO, ALI PA ZLO, KI GA POČNE NEKDO DRUG, TU SO ŠE NARAVNE KATASTROFE, BOLEZNI…ŠE NAJBOLJ ELEGANTNO SE NAM ZDI, ČE TO ZLO PRIPIŠEMO NEKOMU DRUGEMU, OBIČAJNO JE TO HUDIČ . TA DVA AVTORJA PA SLABE STVARI , KI SE NAM ZGODIJO PRIPIŠETA BOŽJI VOLJI. SE PRAVI, DA BOG V NEKEM SMISLU ZLO DOPUŠČA, OMOGOČA. TO PA JE NEKAJ STRAŠNEGA. KO SEM KNJIGO BRAL , SE MI JE NEKAJ ČASA USTAVLJALA. V NJEJ JE NEKAJ O ČEMER BI MORALI RAZMIŠLJATI, PA NE ŽELIMO.

    Avtorja pravita, da se nič ne zgodi, če tega BOG ne dopusti. V knjigi so stvari precej preprosto napisane. Ko jo človek prebere, si reče, da je stvar logična, enostavna, da je treba zaupati Božji Previdnosti. Kaj pa takrat, ko se zares od blizu srečaš s preizkušnjo, s smrtjo, s hudo boleznijo. V TRPLJENJU , V TEŽKIH TRENUTKIH BOLJ KOT RAZUMSKO RAZLAGO , KAKRŠNA JE V KNJIGI , POTREBUJEMO ČLOVEŠKO BLIŽINO IN TOLAŽBO. V KNJIGI BOMO SPOZNALI ENO STVAR: DA IMA ČLOVEK SPOSOBNOST, DA S ČASOM PRIDE DO SPOZNANJA, DA JE BILO ZLO, KI SE MU JE ZGODILO, ZA NEKAJ DOBRO.
    VSI IMAMO TAKE IZKUŠNJE, NA PRIMER, DA ZARADI LASTNE PREIZKUŠNJE V PRETEKLOSTI BOLJE RAZUMEMO ČLOVEKA, KI JE V TEM TRENUTKU V PODOBNI STISKI. ŽE TO, DA SMO ZRAVEN IN PRINAŠAMO UPANJE, KO NEKDO UTRPI IZGUBO, KO NEKAJ PRETRPI, JE VELIKO.

    • Janez says:

      »Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, kdor mi pravi: ›Gospod, Gospod,‹ ampak kdor uresničuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih« (Mt 7,12).

      Božja oziroma Očetova volja (gr. thélema toû patrós / theoû) je, da bi se noben človek ne pogubil, temveč da bi živel odrešeno in dosegel večno življenje (Jn 6,39sl.). To je od vekomaj Božji odrešenjski načrt, ki pa se ne more uresničiti brez svobodne človekove privolitve. Prav zato je Božja volja prizorišče boja za človekovo svobodo ali suženjstvo: na strani prvega je Bog Oče, ki je po sklepu svoje volje »vnaprej določil, naj bomo po Jezusu Kristusu njegovi posinovljeni otroci« (Ef 1,5), na strani drugega pa satan, ki je skušnjavec, tožnik in lažnik in ki se »preoblači v angela luči« (2 Kor 11,14), da bi premamil človeka s ponudbo svoje lažne svobode. Čeprav je njegovo taktiko Jezus razkrinkal že na začetku svojega delovanja (Mt 4,1sl.), je njegova logika kljub temu premagala tudi prvega izmed dvanajsterih in ga je Jezus zato moral posvariti z najtršo besedo: »Poberi se! Za menoj, satan, ker ne misliš na to, kar je Božje, ampak na to, kar je človeško!« (Mr 8,33). Tudi Božji Sin sam, čigar jed je, da izpolni voljo tistega, ki ga je poslal (Jn 4,34; 5,30; 6,38), se je moral v agoniji Getsemanija za Očetovo voljo boriti in se zanjo ponovno svobodno odločiti (Mt 26,42). Tudi za Petra in njegove tovariše do konca sveta, da bi jih satan ne imel v oblasti (Lk 22,31). Jezusov učenec je tisti, ki veruje, da je sreča in izpolnitev njegovega življenja v ljubeči Očetovi volji. Zato kristjan ne preneha moliti: »Zgôdi se tvoja volja« (Mt 6,10).

      http://eksegeza.net/enew/index.php/biblicna-pastorala/duhovna-misel/37-bozja-volja

      Hvala Vam za vaš zanimiv prispevek in trud, ki me je zelo razveselil. Seveda vsega nne moremo vedeti, prav pa je, da si za razširitev verskega obzorja trudimo in zanimamo. Mislim, da si moramo bolj prizadevati, da si razširimo versko vedenje in poznavanje na poljuden način, ker nimamo dovolj bogoslovne izobrazbe. Naši duhovniki so preobremenjeni sem slišal zadnjič, ker jih primanjkuje, da bi nam samo oni kaj več povedali v pridigah ali drugače. Tem je še kar nekaj in vsak obravnavan prispevek na razumljiv laičen način nam na novo kaj lepega pove o Bogu. Imamo pravico več vedeti o Veri in Bogu. Treba je imeti voljo in zanimanje ter vztrajnost, tako kot pri Molitvi in v Življenju. Kdor išče ta najde. In Bog bo blagoslovil njegov trud in molitev. Velika je Njegova Ljubezen in Milost. BVB.

      Pax et bonum. Janez

  22. Janez says:

    KAKŠEN JE BOŽJI NAČRT? (Pater Lovše)
    Iz svetega evangelija po Marku (Mr 6,30-34)
    »Aleluja. Moje ovce poslušajo moj glas, govori Gospod, jaz jih poznam in hodijo za menoj. Aleluja.«
    Tisti čas so se apostoli zbrali pri Jezusu in mu poročali o vsem, kar so storili in učili. Tedaj jim je rekel: »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!« Mnogo ljudi je namreč prihajalo in odhajalo, tako da še jesti niso utegnili. In odrinili so s čolnom sami zase v samoten kraj. Mnogi pa so jih videli, da odhajajo, in so jih prepoznali. Iz vseh mest so skupaj peš hiteli in prišli tja pred njimi. Ko je Jezus dospel do nekega kraja in se izkrcal iz čolna, je zagledal veliko množico. Zasmilili so se mu, ker so bili kakor ovce, ki nimajo pastirja, in jih je začel učiti mnogo stvari.

    Podoba Jezusa kot dobrega pastirja dobi nove odtenke. Osebe, ki nastopajo v odlomku iz Evangelija so: množica, apostoli in Jezus. Množica je Jezusa iskala. Za njim so se selili iz kraja v kraj in ga zasledovali. Videli so čudeže ozdravljenja. Ob pomnožitvi kruha ga želijo razglasiti za kralja Judov, kajti prepričani so bili, da bodo njihove težave končno prenehale. Mislijo, da jih bo on družbeno-politično osvobodil in vzpostavil izraelsko kraljestvo. Ista navdušena množica je na koncu razočarana nad njim in ga zapusti. On ni zato prišel. Zakaj nam je tako težko dojeti Božji načrt in tako težko sprejeti njegovo milost? Lahko ugotovimo, da je hoditi za Gospodom popolnoma nekaj drugega kakor želeti Gospoda. Če je milost res milost, to pomeni, da ni zgolj preprosto izpolnjevanje naših pogosto tudi sebičnih želja po človeški pameti. Čeprav je v resnici prav Božja milost tista, ki lahko poteši vse naše želje in hrepenenja. V gornjem evangeljskem prizoru so apostoli le posredovalci. So orodja, po katerih naj bi Jezusovo sočutje doseglo vse in vse lačno ljudstvo nasitilo s kruhom in ribami, ki jih je pomnožil, da je nasitil množice. To je naloga cerkvenih služb: lomiti kruh Besede, da bo vera med ljudmi rasla. Jezus se vzpne na hrib. Ne pozabimo, da v Janezovem evangeliju ni omenjen govor blagrov. Tam nasiti množico, tako da pomnoži kruh. Ga pomnoži, ne ustvari. Spomnimo se prizora Jezusovih skušnjav v puščavi. Tam je skušan, da bi kamne spremenil v kruh in tako vsem dokazal, da je On Odrešenik. Jezus se mora po pomnožitvi kruha za množico umakniti in ostati sam, da ne bi ogrozil in spravil na slab glas svojega poslanstva. Njegova samota se bo dramatično povečala, ko ga bodo po dolgem govoru o evharističnem kruhu, s katerim razlaga pomnožitev, začeli učenci zapuščati. Niso ga doumeli in razumeli.

    Če gledamo sam dogodek pomnožitve, nam mnoge podrobnosti lahko vso globino dogajanja še bolj osvetlijo. Nahajamo se v puščavi. Velikonočni prazniki so blizu. Po tleh je veliko trave. Obedovali bodo razporejeni v skupine po sto in petdeset. Vsi ti podatki spominjajo na organizacijo izraelskega ljudstva v puščavi, ko je bila sklenjena zaveza med Bogom in njegovim ljudstvom. Jezus bo v svojem govoru še posebej naglasil, da je on sam resnični nebeški Kruh, ki hrani in daje življenje, počitek in novih moči. V moči tega kruha se uresničuje dokončna zaveza med Bogom in njegovim ljudstvom. Omemba ostankov kruha in koščkov rib poudarja obilje milosti, ki jih daje nova zaveza. Nova zaveza je namreč dana vsem. Onkraj nje ni ničesar, kar bi lahko potešilo človeška hrepenenja. Čudež je simbol obhajanja evharistije. Glagoli, ki jih uporablja (vzel, blagoslovil, razlomil in dal) so značilni za obhajanje svete Evharistije. Izid pomnožitve kruha je dramatičen. Vsi jedo, vsi se navdušijo, a nobeden v resnici ne razume in nihče ne zna videti Božjega delovanja. Jezus si bo zaman prizadeval, da bi razumeli Božji Načrt Odrešenja za vsre ljudi. Ljudje bomo to lahko razumeli šele takrat, ko se bomo ponovno ozrli Vanj, ki smo ga križali in prebodli na Golgoti. Kruh bo postal kruh življenja šele takrat, ko bo kazal na Božje ljubeče trpljenje za človeka.

    Božja ljubezen do nas ljudi nikdar ne deluje v skladu z zakonitostmi moči in sile, ki sta nam tako blizu po človeški pameti. Mi bi radi potešili svoja hrepenenja tako, da bi Boga uporabili za to, po človeški pameti. Težko pa svoja hrepenenja odpremo Bogu in še težje sprejmemo ter doumemo njegovo milost in Božji Načrt Odrešenja, ker mislimo po človeško. V tem je vsa težava človeškega srca v odnosu do Boga. Jezus to dobro ve. Čeprav ob različnih priložnostih stori vse, da bi mi lahko razumeli Božji Načrt, Jezus dobro ve, da bo moral iti v Jeruzalem, kjer bo na križu v vsej polnosti zasijala resnica njegove ljubezni do ljudi. Šele takrat bo lahko osvojil srca in jih vnel z isto ljubeznijo. Bog nas ljubi ali ljubimo Boga tudi mi grešni ljudje in smo mu kaj hvaležni za vse?! Molimo in proimo Boga, da nas razsvetli in poduči, da bomo vedeli, kaj je Božji Načrt za nas? Brez Boga smo nič, z Bogom pa smo močni in premoremo vse!

    Medmrežje avtor pater Vili Lovše; delno dopolnjeno.

  23. Janez says:

    KAJ JE BOŽJA VOLJA?
    Teologi vidijo tri različne vidike Božje volje v Svetem pismu: njegova suverena (dokončna) volja, njegova razodeta (objavljena) volja in njegova dispozicijska volja.

    Božja suverena ali dokončna volja se imenuje tudi njegova »skrita« volja. Je »suverena« v tem, da kaže, da je Bog absolutni vladar vesolja, ki predpisuje vse, kar se zgodi. Je »dokončna odločilna«, ker vključuje Božje odloke. Je »skrita«, ker se ne zavedamo tega vidika Božje volje, dokler se to, kar je odločil, ne zgodi. Ničesar ni, kar bi se zgodilo izven Božje suverene volje. Na primer, bila je Božja suverena volja, da so Jožefa odpeljali v Egipt, da je ostal v faraonovem zaporu, razložil kraljeve sanje in sčasoma rešil svoje ljudstvo pred lakoto ter so ga vsi spoštovali (Prva Mojzesova knjiga 37–50). Najprej se Jožef in njegovi bratje nikakor niso zavedali Božje volje v teh stvareh, ampak ob vsakem koraku na poti je bil Božji načrt jasnejši. Ko Pismo Efežanom 1,11 opiše Boga kot tistega, »ki vse uresničuje po sklepu svoje volje,« govori o Božji suvereni ali dokončni odločilni volji. O vsem, kar se zgodi, odloča Bog. Bog sam izrazi dejstvo svoje suverene volje v vrstici Izaija 46,10: »Moj sklep obvelja in vsako svojo željo izpolnim.« Ker je Bog suveren, ne more biti njegova odločilna, vnaprej določena volja nikoli neizpolnjena.

    Suverena ali odločilna Božja volja se deli na njegovo neposredno, učinkovalno voljo in njegovo posredno, dopustno voljo. To je potrebno, ker Bog ne »povzroči« neposredno vsega, da se zgodi. Nekateri njegovi odloki so učinkovalni kar pomeni, da neposredno prispevajo k izpolnitvi Božje volje. Drugi njegovi odloki so dopustni, kar pomeni, da dovoljujejo posredno izpolnitev Božje volje. Ker je Bog suveren, najmanj vsaj »dopusti« vse dogodke, ki se zgodijo. Da Bog »dovoli« ali »dopusti« zlo, ne pomeni, da mu pritrdi v smislu, da ga odobrava. V okviru Božje suverene volje se odloči, da bo dopustil, da se zgodijo mnoge stvari, v katerih ne uživa. Na primer, Bog se je svobodno odločil, z dejanjem dokončne volje, da dovoli ugrabitev in zasužnjenost Jožefa. Čeprav ni povzročil, da so grešili, je Božja dopustna volja dovolila grehe Jožefovih bratov, da bi iz tega nastalo večje dobro (gl. Prva Mojzesova knjiga 50,20). Ob vsaki krivici, ki se je zgodila Jožefu, je imel Bog moč, da posreduje, vendar je »dopustil« zlo in v tem omejenem smislu suvereno dopustno »privolil«, da se to zgodi, da bi izpolnil svojo skrito, dokončno voljo.

    Božja razodeta ali objavljena volja ni skrita pred nami. Ta del Božje volje vključuje to, kar se je Bog odločil, da nam bo razodel v Svetem pismu – njegovi predpisi so jasno navedeni. »Oznanil ti je, o človek, kaj je dobro, kaj GOSPOD hoče od tebe: nič drugega, kakor da ravnaš pravično, da ljubiš dobrohotnost in ponižno hodiš s svojim Bogom« (Mihej 6,8). Predpisana Božja volja je, kar Bog zahteva od nas, da storimo (ali ne storimo). Na primer, vemo, da je Božja volja, da govorimo resnico v ljubezni (Pismo Efežanom 4,15), se pokesamo grehov in se obrnemo k Bogu (Apostolska dela 3,19). Božja razodeta volja je, naj ne prešuštvujemo (Prvo pismo Korinčanom 6,18) in naj ne pijančujemo (Pismo Efežanom 5,18). Božja razodeta volja nenehno »nevednega dela modrega« (Psalm 19,8).

    Dolžni smo izpolnjevati Božjo razodeto ali objavljeno voljo; vendar smo zmožni, da je ne izpolnjujemo. Božja razodeta volja za Adama in Evo je bila, naj bosta rodovitna in se množita, skrbita za vrt, si podredita zemljo in ne jesta z določenega drevesa (Prva Mojzesova knjiga 1–2). Žal sta se uprla Božji razodeti volji (Prva Mojzesova knjiga 3). Posledice, ki sta jih trpela, kažejo, da nista mogla opravičiti svojega greha. Prav tako mi ne moremo trditi, da naš greh preprosto izpolnjuje Božjo suvereno voljo, kot da bi nas to rešilo krivde. Božja volja je bila, da Jezus trpi in umre, ampak tisti, ki so bili odgovorni za njegovo smrt, so še vedno nosili odgovornost (Evangelij po Marku 14,21).

    Božja dispozicijska volja se ukvarja z njegovo »držo«. Njegova dispozicijska volja je, kar mu je všeč ali kar mu ni. Na primer, Bog »hoče, da bi se vsi ljudje rešili in prišli do spoznanja resnice« (Prvo pismo Timoteju 2,4) in »noče, da bi se kdo pogubil, temveč da bi vsi dosegli spreobrnjenje« (Drugo Petrovo pismo 3,9). To je izraz Božje drže do izgubljenih. Želi, da bi bili rešeni samo po milosti, samo po veri samo v Jezusa Kristusa. Čeprav si Bog želi, da bi bili vsi odrešeni, niso vsi odrešeni. Zato je razlika med Božjo dispozicijsko voljo in njegovo suvereno voljo. Božja volja ni, da bi bil v notranjosti naklonjen temu ali da bi se veselil, če bi bili ljudje za vedno pogubljeni v peklu. Bog ne uživa v smrti hudobnih (Ezekiel 18,23; 33,11). Vendar odloči nekaj, v čemer ne uživa. Namreč Bog bo odločno in za vedno uveljavil pravico nad zlobnimi kršitelji, ki bodo pogubljeni v svojih grehih. Zadovoljen je, ko se ohranja pravica in se spoštuje pravičnost, vendar osebno ne uživa v kaznovanju.

    Če povzamemo, Božja volja vključuje tri vidike: 1) Božja suverena volja je razodeta v njegovih nespremenljivih, vnaprej dokončnih, določenih odlokih. Rekel je, naj bo luč, in bila je luč (Prva Mojzesova knjiga 1,3) – primer njegovega učinkovalnega odloka. Dopustil je hudiču, da muči Joba (Job 1,12) – primer njegovega dopustnega odloka. 2) Božja razodeta (objavljena) volja se nahaja v njegovih predpisih. Dolžni smo jih ubogati v osebni svetosti. Imamo zmožnost (a ne pravico), da kršimo te zapovedi v svojo škodo. 3) Božja dispozicijska volja je njegova drža. Včasih Bog odloči nekaj, kar mu ne prinaša užitka, na primer smrt hudobnih (gl. Ezekiel 33,11).

    Medmrežje Gotquestions.org/Slovenscina/bozja-volja

    Moram povedati, da sem se iskreno za lastn vedenje trudil pridobiti odgovor na vprašanje, kaj je spolnjevanje Božje volje, pri čemer sem na moja vprašanja od vprašanih duhovnikov in teologov dobil le od nekaterih delne in nepopolne odgovore. Razumel sem, da je včasih tudi molk vprašanih odgovor. Kot vernik pa hočem vedeti. To je moja dolžnost in pravica. Posredujem zainteresiranim vernikom odgovor, ki je teološko zelo zahteven in je zgoraj podan zelo strokovno. Nekaj pa boste vseeno odnesli in nekaj razumeli. Upam, da si bo zainteresiran lahko razširil versko obzorje in kaj več zvedel, za kar ima kot kristjan absolutno pravico. Bog nam je podal pravila in Božje zahteve, da jih poznamo in spolnjujemo. Žal nimam dovolj teološke izobrazbe, za teološko zelo zahtevno vprašanje, zato sem posredoval najden odgovor ne medmrežju. BVB. Janez

  24. Janez says:

    BOŽJI NAČRT. KAJ SO ŠTIRJE DUHOVNI ZAKONI ZA KRISTJANE?
    Štirje duhovni zakoni so pot oznanjevanja dobre novice odrešenja, ki nam je na voljo po veri v Jezusa Kristusa. Je preprost prikaz pomembnih naukov iz Kristusovega Evangelija v štiri duhovne zakone za kristjane. Bog ima Božji načrt za ljudi.

    Prvi od štirih duhovnih zakonov pravi: »Bog te ljubi in ima za tvoje življenje čudovit načrt.« Janez 3:16 govori: »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.« Janez 10:10 je navedel razlog, zakaj je Jezus prišel: »Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju.« Kaj nas zadržuje stran od božje ljubezni? Kaj nam preprečuje, da bi imeli bogato življenje?

    Drugi duhovni zakon je »Človeštvo je prežeto z grehi in zato ločeno od Boga. Zaradi tega ne moremo spoznati čudovitega Božjega načrta, ki ga ima Bog za nas.« Pismo Rimljanom 3:23 potrjuje to dejstvo: »saj so vsi grešili in so brez božje slave.« Pismo Rimljanom 6:23 razlaga posledice naših grehov »plačilo za greh je namreč smrt«. Bog nas je ustvaril, da bi imeli z njim prijateljski odnos. Toda človeštvo je na svet prineslo greh in je zato ločeno od Boga. Uničili smo razmerje, ki ga je z nami hotel imeti Bog. Kakšna je rešitev?

    Tretji od duhovnih zakonov je »Jezus Kristus je edina Božja pomoč za naše grehe. S pomočjo Kristusa so nam lahko odpuščeni grehi in z njegovo pomočjo lahko ponovno obudimo pravo razmerje z Bogom.« Pismo Rimljanom 5:8 pravi: »Bog pa izkazuje svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki.« 1 Pismo Korinčanom 15:3-4 nas obvešča, kaj moramo vedeti in verovati, da bi bili rešeni: »Kristus je umrl za naše grehe, kakor je v Pismih. Pokopan je bil in tretji dan je bil obujen, kakor je v Pismih.« Tudi sam Jezus v Evangeliju po Janezu 14:6 pove, da je on edina pot odrešitve: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu, razen po meni.« Kako lahko prejmem ta čudoviti dar odrešitve?

    Četrti duhovni zakon pa govori: »Če želimo prejeti dar odrešenja in spoznati čudoviti Božji načrt za naša življenja, moramo verovati v Jezusa Kristusa.« Janez 1:12 to tudi opiše: »Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci.« Tudi v Apostolskih delih 16:31 je jasno zapisano: »Verjemi v Jezusa Kristusa in odrešen boš!« Rešeni smo lahko samo iz Božje Milosti, samo po veri, samo v Jezusu Kristusu (Pismo Efeženom 2:8-9).

    Če hočeš zaupati v Jezusa Kristusa kot svojega Odrešenika, povej Bogu naslednje besede. Izrekanje te molitve te ne bo odrešilo, odrešilo te bo namreč vera, spolnjevanje Božje Volje ter Božjih zahtev in zaupanje v Jezusa Kristusa. Ta molitev je preprosto način, kako izkazati Bogu svojo vero in se mu zahvaliti za odrešenje.

    »Bog, vem, da sem grešil in zaslužim si kazen. Priznam svoje grehe. Prosim odpusti mi. Gospod Jezus Kristus je s smrtjo na križu na Golgoti in z vstajenjem od smrti zame in za vse nas ljudi prevzel vse moje in človeške grehe in nam tako preko vere vanj omogočil odpuščanje. Zato se bom odvrnil od grehov in zaupal vate in v tvoje odrešenje. Prosim pomagaj mi in me vodi po Poti Odrešenja k Tebi Jezus. Hvala za tvojo prečudovito ljubezen, milost in odpuščanje, ki je dar večnega življenja. Hvala Gospod za vso Dobroto in Ljubezen. Hvala, ker si nas ustvaril sebi v Veselje in v večno Slavo. Amen!«

    Medmrežje Gotquestions.org/Slovenscina/stirje-duhovni zakoni

  25. Janez says:

    KAJ JE BOŽJI NAČRT?
    O Božjih načrtih je znan rek: Bog, ki te je ustvaril brez tebe, te ne more odrešiti brez tebe (sv. Avguštin, pridiga CLXIX, 13).

    Kaj pomeni »načrt« za Gospoda, kako si ga razlagamo mi VERNI ljudje in kristjani?
    Da, Bog ima »načrt« – ampak kaj to pomeni? Kaj pomeni »načrt za življenje ljudi« – za vsakega, od rojstva do smrti, pa tudi pred tem in po tem; in za bivanje vsega drugega, kar je ustvaril? Prerok Jeremija (poglavje 29, vrstica 11) govori Izraelcem v času stiske: 11 Vem za načrte, ki jih imam z vami, govori Gospod: načrte blaginje in ne nesreče, da vam dam prihodnost in upanje. 12 Klicali me boste in prihajali molit k meni in vas bom uslišal. 13 Iskali me boste in me boste našli. Ko me boste iskali z vsem srcem, 14 se vam bom dal najti, govori Gospod. Obrnil bom vašo usodo in vas bom zbral iz vseh narodov in iz vseh krajev, kamor sem vas izgnal, govori Gospod. Z drugimi besedami: Bog ima za nas dobre načrte; to tudi takrat, ko se nam zaradi težav (slabe usode) zdi, da smo se mu zamerili; ima načrte za vse nas skupaj; pričakuje, da smo pri dobrih načrtih aktivni in sodelujemo z njim in mi med seboj.
    Kadar komu razlagamo, kaj Bog načrtuje glede nas, smo včasih lahko nezavedno obremenjeni z vraževerji in nekrščanskimi verovanji. Npr. vile rojenice in sojenice, vpliv zvezd, horoskop in usoda v dlani, ideja žrtvovanja za srečo, posebni obeski okoli vratu glede naše življenjske identitete, naša imena, dogodki v življenju kot znamenja … Ideja »božjega« načrta za človeka ima lahko (pre)velik psihološki oz. duhovni (mistični) pritisk, zato je prav, da jo raje razčistimo, kot pa da bi jo skrivali. (Tudi zato se je važno zavedati čustev in sposobnosti …) Pri tem pomaga poglobljen študij sodobnih knjig o krščanski veri, pa tudi zavedanje, da imajo različne kulture in vere (religije) različne poglede na temo Božjega načrta.
    Ko se izražamo o načrtu, da je »od rojstva«, je prav da razmišljamo, kako se nas Bog dotika celostno, v osebni zgodbi vsakega, v njegovem konkretnem okolju, pa tudi v njegovi posebnosti … Vsaka človeška oseba ne živi svojega življenja zgolj sama po sebi (lastno telo, um, identiteta, ločenost od drugih…), ampak hkrati tudi iz odnosov z drugimi (družina, prijatelji, znanci, društva, skupine oz. skupnosti …). Bog je za vsem tem in v vsem tem na sebi lasten način, s svojim dobrotnim slogom in identiteto: kot Stvarnik in Odrešenik in Tolažnik. Naš odnos z Bogom se od odnosov z ljudmi razlikuje po tem:
    • da ima Bog največjo ustvarjalno moč in skrb za nas, hkrati pa je neviden in skrivnosten – Stvarnik in Oče (in ti si njegov Božji otrok, Božji sin, Božja hči ;) );
    • da mu je uspelo čudovito izpeljati lasten načrt v primeru svojega človeškega življenja, z brezpogojno ljubeznijo do vseh ljudi – razodeti Bog, Jezus Kristus in Odrešenik;
    • da ima neposreden dostop do zadnjega kotička našega srca, ko smo na tem, da mi sami oblikujemo odnose do drugih – Sveti Duh Tolažnik, ki nas vodi in nam pomaga.
    Še ena stvar je pomembna. Ob misli na to, da ima nekdo načrt zame, se mi lahko prebudi pomislek: »Ja kje pa je moja svoboda, če že ima Bog načrt zame?« Običajno take pomisleke spremljajo strah, nezaupanje, sumničavost … (ne pa veselje, razsvetljenje …), ki kažejo na to, da vprašanje meri v slepo ulico. To vprašanje ne upošteva, da je možen navidezen paradoks (protislovje): Svobodni smo, čeprav ima Bog načrt za nas, za vsakega. Prav pa je, da si vprašanje o lastni svobodi postavimo z odgovornostjo: »Božji načrt je v tem, da jaz preko svobode najdem pot do zrele ljubezni, ki je bila zasejana v meni, ko mi je bilo podarjeno življenje, saj sem prišel na svet brez mojega pristanka. Kako je najbolje, da živim (z drugimi ljudmi) s tem, kar mi je dano?«

    Božji načrt nam kaže smer ljubezni (pomoči ljudem in poslušanja Boga), na vsakem od nas pa je, da svojo smer razčisti in izbere prave cilje oziroma odločitve, in sredstva, da jih doseže, v skladu z Božjo Voljo. Oziroma tudi od upoštevanja lastnih danosti (zdravje, podpora bližnjih, družbeno stanje, osebne sposobnosti, spretnosti in interesov …) do velikih in daljnoročnih odločitev kot so življenjski stan (družina, samskost, Bogu posvečeno življenje, kakšen zahtevnejši poklic) in konkretne osebe (partner, ustanova, kraji in dežele bivanja), pa do sredstev (začasno spoznavanje partnerja ali ustanove, gojitev telesne in duhovne kondicije, izobraževanje, praksa, služenje denarja, delo v poklicu in kariera, … dobrodelnost oz. prostovoljstvo, uporaba medijev, počitek, odnos do Boga itd.) Toda odločitev za odnos z Bogom je pred vsemi temi odločitvami (in celo pred danostmi, kot je npr. zdravje) in tega se žal malokdo zaveda. Zato je ogovor na vprašanje kaj je Božji načrt tisti biser, ki ti lahko zelo pomaga v življenju, če ga ne boš pozabil in se izgubil v ateizmu in materializmu današnjega sveta hitenja, konkurence, egoizma in odtujenosti. Uporaba naše človeške svobode postane napeta in problematična, ko se v kakšnem primeru izkaže, da smo kljub dobrim željam izbirali slabe odločitve, slabe cilje, napačna sredstva; ko naša dejanja naenkrat ne učinkujejo več ljubeče, ampak postanejo hudobno egoistično zlo. Izkaže se, da se v našo svobodo lahko vmeša skušnjavec »hudobni duh«. Zanj ne moremo reči, da ima »načrte« glede našega življenja, saj njegovo delovanje še zdaleč ni tako odkrito in jasno kot Božje, ampak prav nasprotno: v našem srcu se hudobni duh igralsko sprenevedavo pretvarja, da hoče dobro, pa v resnici vodi v slabo in v hudobijo, česar se moramo čuvati tudi z molitvijo k Bogu in k Mariji, da vemo, kaj je poslano k nam od Boga in kaj ne. Čeprav zaradi tega ni možna jasna razlaga o njegovi hudobni identiteti, se ga lahko vsak nauči prepoznati po običajnih taktikah in učinkih, kar obravnavajo molitve in duhovne vaje ter prošnje k Mariji in Jezusu. Naj pa nas misel na hudega duha, ki ima slabe namene za naša življenja, ne prestraši, saj imamo Odrešenika. Pogosto namreč najbolj okusimo dobrotnost Božjih načrtov in vodstva ravno takrat, ko nam pomagajo v stiski. Saj poznamo rek: Dobrih stvari (ali prijateljev) se zaveš takrat, ko jih izgubiš. Ali tudi v stiski in težavaš spoznaš prijatelja. In ta Odrešenik, Učenik in Prijatelj, ki nas nikdar ne zapusti je Jezus, pod pogojem, da verjemo Vanj, da živimo po njegovih zapovedih in da ga prosimo, da pride k nam in nam pomaga in nas vodi. Prav pa je, da se učimo tudi iz izkušenj lastne svobode, tako iz pozitivnih kot iz negativnih in da veliko molimo in prosimo za vodstvo in navdih ter poduk samega Boga. Morda največja odgovornost naše svobode je, da se odločimo učiti iz Jezusovega zgleda, opisanega v evangelijih, kako premagati zlo, smrt. Jezusov zgled nas hkrati vodi do Boga in naše človeške resničnosti, v obojem skupaj pa do nenadkriljive ljubezni do človeštva in Stvarstva.

    Božja ljubezen do nas nikdar ne deluje v skladu z zakonitostmi moči in sile, ki sta nam tako blizu po človeški pameti. Mi bi radi potešili svoja hrepenenja tako, da bi Boga uporabili za to. Moramo pa razumeti, da moramo spolnjevati Božjo Voljo in ne našo človeško voljo, kjer lahko zaidemo na stranpoti in zgrešimo Pot k Jezusu. Težko pa svoja hrepenenja odpremo Bogu in še težje sprejmemo njegovo milost, če se ne odpremo Bogu, da pride k nam in ostane pri nas in v nas. V tem je vsa težava človeškega srca v odnosu do Boga. Jezus to dobro ve in nam bo pomagal. Čeprav ob različnih priložnostih stori vse, da bi mi s človeško pametjo lahko razumeli, Bog dobro ve, da nam bo moral pomagati in nas voditi po Poti k Sebi, saj brez Boga ne moremo storiti nič. Kar je prav v človeških očeh ni prav v Božjih Očeh. In On ve kaj je dobro za nas in kaj rabimo, še preden ga česarkoli prosimo. Zato ponižno prosimo in molimo za Božje Vodstvo, da bomo spolnili Božjo Voljo in Božji Načrt za nas ljudi. Prosimo ga, da pride k nam, ker verujemo Vanj.

    Ne pozabimo se obrniti naravnost na Boga, in sicer direktno kar mi sami, se pogovoriti z Njim v molitvi, prošnjah, branju Svetega Pisma, Evangelija in Psalmov. Tu je predlog: kako lahko prosimo Boga: »Gospod, prosim da bi imel odprto srce v tej stvari … Naj sprejmem vso Tvojo ljubezen in Svetega Duha. Gospod prosim poduči me, kaj je prav da naredim, da bom pravilno ravnal in se odločil in bo to v skladu s Tvojo Božjom Voljo in Načrtom zame« Seveda Mu lahko izrazimo vsa svoja vprašanja, čustva, pomisleke, negotovosti kako se naj prav odločimo, kam naj gremo in kaj naj storimo … Počasno branje dveh psalmov iz Svetega pisma nam lahko pomaga začutiti, kako nam Gospod hoče dobro: Psalm 23 (22) »Dobri pastir in gostitelj« in Psalm 139 (138) »Pred vsepričujočim in vsevednim Bogom«. Zavedajmo pa se po Sv. Avguštinu, da nas Bog, ki nas je ustvaril brez nas, lahko reši le z nami, ki verujemo Vanj in z Njim uresniičujemo Božjo Voljo in Božji Načrt.

    Primer: Odgovoriti na Božji načrt pomeni reči “da” veri v Boga, spolnjevanju Božje Volje, Ljubezni in Dobroti, Odpuščanju, Dobrim delom in služenju drugim, molitvam, krščanskemu življenju kot vrednoti.Pomwni tudi hrepeneti po svobodi odrešenja, postati Jezusov učenec, stopiti na pot krščanskega življenja in svetosti, uresničiti svoje življenje v polnosti ter živeti kot je živel Odrešenik. Jezus nam naroča naj se ljubimo med seboj, kot nas je on ljubil. Uresničiti lastno poklicanost pomeni umreti sebi in uresničiti voljo Očeta tako, da v meni zaživi Kristus. Kdor bo svoje življenje izgubil, ga bo rešil, kot Sveti Štefan.

    Razni povzetki iz verske literature, prispevkov iz medmrežja, lastni prispevki, bratje kapucini et altro.

    Za kaj več, bi človek moral imeti več teološke strokovne izobrazbe. Je pa primer, da se moramo za versko življenje zanimati in več vedeti. To je naloga Učiteljske službe, teologov i duhovnikov naše Svete Cerkve, ki jo vodi Sveti Duh, da nas vernike ustrezno podučijo. Janez

  26. Janez says:

    SPREHAJAL SEM SE, TAKO KOT VSAKO JUTRO, KO SE JE OB MENI NAENKRAT ZAUSTAVIL TOVORNJAK.
    MISLIL SEM, DA ME BO ŠOFER VPRAŠAL ZA SMER. NAMESTO TEGA PA MI JE POKAZAL SLIKO PETLETNEGA DEČKA.
    »TO JE MOJ VNUK,« JE REKEL. »LEŽI V BOLNIŠNICI NA INTENZIVNI NEGI.«
    KER SEM POMISLIL, DA ME BO PROSIL ZA DENAR, SEM PRIJEL ZA DENARNICO, ON PA JE REKEL:
    »NE POTREBUJEM DENARJA, AMPAK POTREBUJEM MOLITVENO PODPORO.
    KOGAR LE MOREM, PROSIM, NAJ MOLI ZA MOJEGA VNUKA.
    «ZAČEL SEM MOLITI IN VESTE, KAJ SE MI JE ZGODILO? NOBEDEN OD MOJIH PROBLEMOV SE MI TISTI DAN NI ZDEL VELIK IN POMEMBEN.
    BOB WESTENBERG

    Naše spreobrnjenje kot ljudi in kristjanv pomeni imeti lastnosti otroka. Potrebno je obrniti način mišljenja in življenja. Jezus ni rekel, naj postanemo otroci, ampak naj postanemo kakor otroci. Moramo se zgledovati po njih. Za Boga so otroci vredni in si zaslužijo spoštovanje. Jezus je rekel: »Glejte, da ne boste zaničevali katerega od teh malih! Povem vam namreč, da njihovi angeli (čuvaji) v nebesih vedno gledajo obličje mojega Očeta, ki je v nebesih.« (Mt 18,10)Nebeško kraljestvo ni nek virtualni prostor, kamor bomo prišli šele po smrti ali na koncu časov, ampak je stanje duha, je odnos z Bogom, ki se je začel že zdaj, tukaj med nami, zato nas Jezus vabi, naj postanemo kakor otroci. Zato ne smemo zanemariti Jezusovih besed: »Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo!« Manj ko je otroka v nas, manj je v nas Božjega. Bog je Ljubezen in je tam, kjer se ljudje ljubijo in razumejo med seboj. Molimo in živimo po Evangeliju ter Spolnjujmo Božjo Voljo, ki je Ljubite se med seboj.

    Povzetek medmrežje Vode Počitka Evangeljske Cerkve.

    • Janez says:

      Božja beseda daje veselje. To je naša moč in spodbuda za krščansko življenje
      V žalosti in brezupu pa ni naše moči: Božja beseda nas dela radostne, srečanje z Božjo besedo nas napolnjuje z veseljem in to veselje je moja moč, je naša moč. Kristjani so veseli, saj so sprejeli, prejeli so Božjo besedo v srce in neprestano srečujejo Besedo, iščejo jo. To je današnje sporočilo za vse nas. Kratko izpraševanje vesti: Kako poslušam Božjo besedo? Ali pa je enostavno ne poslušam? Kako se jaz srečujem z njegovo Besedo, kar je Sveto pismo? In zatem: Sem prepričan, da je veselje v Gospodu moja moč? Žalost ni naša moč. Žalostna srca hudič takoj potolče, medtem ko nas Gospodovo veselje dviguje, da pojemo in jokamo od veselja. Eden od psalmov pravi, da je v trenutku osvoboditve Babilona, judovsko ljudstvo mislilo, da sanja: ni moglo verjeti. Isto doživetje se zgodi, ko srečamo Gospoda v njegovi Besedi, ko mislimo: ‘Pa saj to so sanje.’ In: ‘Ne morem verjeti vsej tej lepoti.’Naj nam Gospod vsem podeli milost, da bi odprli srce za to srečanje z njegovo Besedo in se ne bi bali veselja, da se ne bi bali praznovati od veselja. To je veselje, ki izvira ravno iz tega srečanja z Božjo besedo.« Bog Ljubim Te in Te prosim Vodi Me. Amen.

      (Odlomek Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 3.10.2019)

  27. Miro says:

    GOSPODA PROSIMO ZA ZVESTO IN VESELO VERO, ODPRTO ZA SPREMANJE BOŽJIH NAČRTOV!

    BOŽJA BESEDA: Tam je bila tudi prerokinja Ana, Fanuélova hči iz Aserjevega rodu. Bila je že zelo v letih. Po svojem devištvu je sedem let preživela z možem, nato pa je kot vdova dočakala štiriinosemdeset let. Templja ni zapuščala, ampak je noč in dan s posti in molitvami služila Bogu. Prav tisto uro je stopila tja in zahvaljujoč se slavila Boga ter o njem pripovedovala vsem, ki so pričakovali odkupitev Jeruzalema.
    Ko so izpolnili vse po Gospodovi postavi, so se vrnili v Galilejo, v svoje mesto Nazaret. Otrok pa je rastel in se krepil. Bil je vedno bolj poln modrosti in Božja milost je bila z njim (Lk 2,36-40).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+2%2C36-40&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Stara ženica Ana je podoba vernika, ki v nobeni okoliščini ne ugasne svoje vere in z vsem srcem sprejema Božje načrte. Ko je v templju srečala Jezusovo družino, je hvalila Boga za njihovega otroka v imenu vseh, ki so ga pričakovali. Gospod, v Ani vidim mnoge preproste in srečne ljudi, ki ti vsak dan služijo. Prosim te, da bi tudi jaz imel tako zvesto in veselo vero, ki bo odprta zate (iz knjige Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Slavimo Gospoda in se mu zahvaljujmo: Slava tebi, Jezus, Ti si Emanuel, Bog z nami! V tvojem Presvetem Srcu je je neizmerno bogastvo Božje modrosti in milosti. Hvala Ti za Božjo besedo, katera nas uvaja v skrivnosti skritega življenja nazareške družine. Naj nam Tvoja milost pomaga, da bomo tudi mi duhovno rasli ter se vedno bolj krepili v veri, upanju in ljubezni do Boga in do bližnjega.

    Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!

  28. Janez says:

    Če smo bolj črnogledi, preizkusimo to molitev, da bomo v svojem življenju bolj začutili Božjo navzočnost in bili Hvaležni Bogu za vse

    V življenju je razmeroma preprosto biti pesimist, posebej v sodobnem svetu. Družbena omrežja nam pri tem niso v pomoč, saj smo nenehno v skušnjavi, da bi se primerjali z drugimi, poleg vseh grozljivih vesti o požarih, potresih, vojnah, kriminalu, in drugih stvareh, ki se dogajajo po svetu. Toda za nas kristjane je pomembno, da na svet gledamo z Božje perspektive in ne dopustimo, da bi nas omrežil negativen pogled na življenje. Bodimo optimistični, ker imamo Odrešenika. Satan je “oče laži” in prav posebej mu je všeč, kadar smo potrti in črnogledi, kajti takrat smo bolj dovzetni za negativen odziv na Božjo ljubezen in še bolj oddaljeni od Boga veselja.Eden izmed načinov upora proti črnogledosti je ta, da sklenemo dan s premišljevanjem o Božjih blagoslovih, ki smo jih v življenju deležni. Četudi se nam morda zdi, da nič v našem življenju ni “blagoslov”, bi nam Bog zagotovo ugovarjal. Celo najrevnejši človek na svetu je lahko hvaležen Bogu za kakšno stvar, pa naj bo to njegova družina, prijatelji, ali pa preprosto dar življenja. Tu je predlagana molitev za pomoč proti pesimizmu. Ta preprosta molitev lahko črnogledim dušam pomaga, da se naučijo v življenju gledati na svetlejšo plat. Prvič bo vedno najtežje, toda večkrat bomo to storili, lažje bomo v svojem življenju začutili Božjo navzočnost in Ljubezen.

    Iz vsega srca se Ti zahvaljujem, dobri Bog, za vse tvoje dobrote, milosti in blagoslove,
    ki jih podarjaš meni in vsej svoji Sveti Cerkvi;
    posebej se ti zahvaljujem za vse tiste, ki si mi jih namenil danes,
    ko si bdel nad menoj in me obvaroval tolikega zla, me obdaril s številnimi milostmi in navdihi,
    [ Tu naredimo premor in premišljujjmo o Božjih milostih in blagoslovih ter naukih, ki smo jih prejeli v tem dnevu.]
    Dobri Bog, naj nikoli več ne bom nehvaležen, saj si do mene tako dober in milostljiv
    ter mi odpuščaš grehe, ko se Ti spovem in prosim odpuščanja.
    Usmili se nas vseh, dobri Bog. Nakloni hrano vsem, ki delajo; potolaži tiste,
    ki jih teži žalost; beda, bolezni, poskrbi za vse, ki so potrebni pomoči;
    ozdravi bolne; stoj ob strani umirajočim.
    Naj bomo vsi deležni dobrote, vodstva, potrpežljivosti, prijaznosti in usmiljenja.
    Naj izginejo nestrpnost, egoizem, zavist, sovraštvo in vsa zagrenjenost iz naših duš.
    Sveti Duh, usmili se me, naj bom v tvoji moči vedno okrepljen.
    Prosim pomagaj mi vsekdar, da bom hodil za Teboj Jezus in da nikoli ne bom zašel.
    Prosim te Gospod varuj in vodi me tako danes in vse dni ter sprejmi me k Sebi ob moji smrtni uri.
    Amen.

    Dopolnjeni prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie.

    • Janez says:

      Gospod prosim prenovi Nas in preženi iz naših človeških Src: našo nemoč, duhovno žalost, depresijo, črno temo, zmedenost, našo nagnjenost k plehkim in nepomembnim materialnim stvarem in skrbem, breizhodno nezaupanje glede izhoda iz raznih težav in problemov, mlačnost, čemernost, občutek zapuščenosti, prepirljivost in razdražljivost do drugih ter odtujenost od Tebe Oče, ki si Ljubezen in Luč Sveta. Pomagaj nam, da se bomo imeli radi in živeli kot Tvoji Otroci po Evangeliju, da bomo bolj optimistični in da bomo bolj Verjeli Vate in Ti Zaupali Gospod. Bodimo bolj optimistični ker imamo Odrešenika in Učenika, ki nam pomaga. Pomagaj nam prosim, da bomo skupaj s Teboj rešili probleme in težave v našem življenju, v naših družinah, v zakonskih zvezah, v naših soseskah in drugih okoljih kjer molimo, delamo, živimo, bivamo in smo. Amen. Janez

    • Janez says:

      Kratki razmislek in nekateri predlogi za soočanje s težavami – povzeto iz medmrežja Aleteia
      1. Optimistična naravnanost in fleksibilnost spremenita vse
      Miselna fleksibilnost je sposobnost menjavanja sredstev oz. ciljev v ustreznem trenutku, da bi se izognili neuspehu, predvideli napako ali napako popravili. Skratka, gre za sposobnost uvajanja sprememb in soočenja z novostjo, kadar je ta potrebna. To ne pomeni, da se obračamo po vetru, niti da kompulzivno iščemo novosti, ampak da se spremenimo, ko začutimo, da je čas za spremembo, ko v življenju s čim nismo zadovoljni ali nam nekaj nenehno povzroča težave.

      2. Miselna fleksibilnost je odvisna od naše motivacije in čustvenega stanja
      Gre bolj za naravnanost kot za sposobnost. Najprej si je treba želeti spremeniti samega sebe, želeti si biti dovolj prožen, da bi rešili nek problem. Še bolj si je treba želeti razrešiti težavo. Uvideti, da to, da ne storimo ničesar, ali da delamo, kar smo doslej vedno delali, ni dobra rešitev. To, da poskusimo nekaj novega, pa zahteva pogum in drznost. Človek je težko fleksibilen, kadar je jezen, žalosten ali prestrašen. Vendar tudi v takšnih čustvenih stanjih lahko stremimo k fleksibilnosti in ne pustimo, da nas čustva popolnoma prevzamejo. Da bi bili fleksibilni, torej ne moremo čakati, da bomo srečni in prepričani sami vase. Ravno obratno. Ko skušamo biti fleksibilni, uživati v negotovosti in trenutkih preizkušnje, nas to vodi k odprtosti, večji gotovosti vase in k večjemu zadovoljstvu.

      3. Zdrav optimističen realizem
      Ni preprostega recepta za neizčrpen optimizem in pozitivna čustva, ki nam pomagajo, da se težav lotevamo ustvarjalno in izvirno. Hliniti optimizem ni dobra rešitev. Bolje je poskušati biti izviren, iskati drugačne odgovore na težave in vprašanja, biti pri tem ustvarjalen in s tem doseči določeno stopnjo optimizma.

      4. Moli, veruj v čudeže, zaupaj in prepusti se Njemu (dodana misel od dr. Marilyn Schlitz, predavateljice na Harvardu)
      Dovoli Bogu, da poskrbi za Tvoje življenje. Veruj v Boga in ne bodi Nejeverni Tomaž!

      Miselno fleksibilnost je pametno uporabiti le, kadar je to potrebno. Vedno pa je nek izhod, ki nam ga pomaga pokazati Bog naš Odrešenik in Učenik. Do nje nam pomagata optimizem in pogum, hkrati pa miselna fleksibilnost krepi in pomaga do optimizma in poguma za reševanje težav. Obstajajo pa še druge strokovne poti. Zato pasivni pesimizem ni rešitev. Ker se problemi brez reševanja poglabljajo in postajajo težje rešljivi. Brez Boga pa itak ne moremo narediti nič. Molimo k Njemu in ga prosimo za pomič. Že objavljeno. Janez

  29. Janez says:

    Papež Frančišek: Ponovno vzpostavite komuniciranje v družini (Sv. Družina)
    »Vstal je, vzel otroka in njegovo mater in prišel v Izraelovo deželo« (Mt 2,21).
    Ko so modri odšli, se je Gospodov angel prikazal Jožefu v sanjah in rekel: »Vstani, vzemi dete in njegovo mater in zbéži v Egipt! Ostani tam, dokler ti ne povem; Heród bo namreč iskal dete, da bi ga umóril.« Vstal je, še ponoči vzel dete in njegovo mater ter se umaknil v Egipt.” Ko je Heród umrl, se je v Egiptu Gospodov angel prikazal Jožefu v sanjah in rekel: »Vstani, vzemi otroka in njegovo mater in pojdi v Izraelovo deželo, kajti pomrli so tisti, ki so otroku stregli po življenju.« Vstal je, vzel otroka in njegovo mater in prišel v Izraelovo deželo. Ko je slišal, da vlada v Judeji Arheláj namesto svojega očeta Heróda, se je bal iti tja. Bil pa je v sanjah opomnjen in se je umaknil v galilejsko deželo. Ko je prišel tja, se je nasêlil v mestu, ki se imenuje Nazaret. In tako se je izpolnilo, kar je bilo rečeno po prerokih, da se bo imenoval Nazaréčan.

    »Dragi bratje in sestre, dober dan!
    Danes je zares lep dan! Danes obhajamo praznik Svete nazareške družine. Pojem ‘sveta’ vključuje to družino v področje svetosti, ki je Božji dar, a je istočasno tudi svobodna in odgovorna privolitev Božjemu načrtu. Tako je bilo z nazareško družino, ki je bila popolnoma razpoložljiva za Božjo voljo. Jožef je ubogljivo spolnil Božjo Voljo in odpeljal družino na varno.

    Sveta družina: Marija
    Kako ne ostrmimo nad Marijino poslušnostjo delovanju Svetega Duha, ki jo je prosil, da postane mati Mesija? Marija je, kakor vsaka mlada žena njenega časa, začela uresničevati svoj načrt življenja, to je, poročiti se z Jožefom. Toda, ko se je zavedala, da jo Bog kliče k posebnemu poslanstvu, se ne obotavlja imenovati se njegova ‘služabnica’ (prim. Lk 1,38). Pri njej bo Jezus poveličeval njeno veličino, ne toliko zaradi njene vloge matere, temveč zaradi pokorščine Bogu. Jezus pravi: ‘Še bolj pa blagor tistim, ki Božjo besedo poslušajo in jo ohranijo!’ (Lk 11,28), kakor Marija. In ko ne razume v polnosti dogodkov, v katere je vpletena, Marija v tišini razmišlja, premišljuje in časti Božjo pobudo. Njena navzočnost ob vznožju križa posveti to njeno popolno razpoložljivost.

    Sveta družina: Jožef
    Kar pa se tiče Jožefa, evangelij ne prinaša niti ene njegove besede. On ne govori, toda deluje v pokorščini. Je mož tišine in mož pokorščine. Današnji evangeljski odlomek (prim. Mt 2,13-15.19-23) trikrat omenja to pokorščino pravičnega Jožefa, ki se nanaša na beg v Egipt in na vrnitev v Izraelsko domovino. Pod Božjim vodstvom, ki ga predstavlja angel, Jožef umakne svojo družino pred Herodovimi grožnjami in jo reši. Sveta družina je tako solidarna z vsemi družinami na svetu, ki so prisiljene v izgnanstvo, je solidarna z vsemi tistimi, ki so prisiljeni zapustiti svojo domovino zaradi represije, nasilja in vojne.

    Sveta družina: Jezus
    Nazadnje še tretja oseba Svete družine: Jezus. On je ‘Očetova volja’. V njem ni bilo, kakor pravi sv. Pavel, ‘da’ in ‘ne’, ampak samo ‘da’ (prim. 2Kor 1,19). In to se je pokazalo med številnimi trenutki njegovega zemeljskega življenja. Na primer med dogodkom v templju, ko staršem, ki sta ga z bolečino iskala, odgovori: ‘Mar nista vedela, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta?’ (Lk 2,49); njegovo nenehno ponavljanje: ‘Moja jed je izpolnjevati voljo tistega, ki me je poslal’ (Jn 4,34); njegova molitev v oljčnem vrtu: ‘Moj Oče, če ta kelih ne more mimo, ne da ga pijem, naj se zgodi tvoja volja!’ (Mt 26,42). Vsi ti dogodki so popolna uresničitev besed, ki jih Kristus sam pravi: ‘Žrtve in daritve nisi hotel… Tedaj sem rekel: ‘Glej prihajam…, da izpolnim o Bog, tvojo voljo” (Heb 5-7; Ps 40, 7-9).

    Ponovno vzpostaviti komuniciranje v družini po danem zgledu nazareške družine
    Marija, Jožef in Jezus, nazareška družina predstavlja ‘zborovski’ odgovor na Očetovo voljo. Trije člani te edinstvene družine si medsebojno pomagajo odkrivati in uresničiti Božji načrt. Molili so, delali in med sabo komunicirali. Sprašujem se: Ti, v tvoji družini znaš komunicirati, ali si kot tisti otroci za mizo vsak s svojim pametnim telefonom, ko ‘chatajo’? Za mizo je tišina, kot da bi bili pri maši. Toda ne komunicirajo. Ponovno moramo začeti komunicirati v družini: očetje, starši z otroki, s starimi starši, da, komunicirati, z brati in sestrami, med sabo… To je naloga za danes, ravno na dan Svete družine. Naj bo Sveta družina zgled našim družinam, da bi si starši in otroci medsebojno pomagali pri privolitvi evangeliju, ki je temelj svetosti družine.

    Prošnja k Mariji, Kraljici družin
    Izročimo Mariji, Kraljici družin, vse družine sveta, še posebej pa tiste, ki so preizkušene s trpljenjem in stisko, in kličimo nadnje njeno materinsko varstvo.« (Papež Frančišek v nagovoru pred opoldansko molitvijo Angelovega češčenja, na Trgu sv. Petra, 29.12.2019)

  30. Miro says:

    MOLIMO ZA VSE DRUŽINE DOMA IN PO SVETU, DA BI ŽIVELE V LJUBEZNI PO VZORU SVETE DRUŽINE!

    BOŽJA BESEDA: Ko so odšli, se je Gospodov angel prikazal Jožefu v sanjah in rekel: »Vstani, vzemi dete in njegovo mater in béži v Egipt! Bodi tam, dokler ti ne povem; Herod bo namreč iskal dete, da bi ga umoril.« Vstal je, ponoči vzel dete in njegovo mater ter se umaknil v Egipt. Tam je bil do Herodove smrti, da se je izpolnilo, kar je Gospod rekel po preroku: Iz Egipta sem poklical svojega sina.
    Ko je Herod umrl, se je v Egiptu Gospodov angel prikazal Jožefu v sanjah in rekel: »Vstani, vzemi otroka in njegovo mater in pojdi v Izraelovo deželo, kajti pomrli so tisti, ki so otroku stregli po življenju.« Vstal je, vzel otroka in njegovo mater in prišel v Izraelovo deželo. Ko je slišal, da vlada v Judeji Arhelaj namesto svojega očeta Heroda, se je bal iti tja. Bil pa je v sanjah opomnjen in se je umaknil v galilejsko deželo. Ko je prišel tja, se je naselil v mestu, ki se imenuje Nazaret, da se je izpolnilo, kar je bilo rečeno po prerokih, da bo namreč imenovan Nazarečan (Mt 2,13-15.19-23).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+2%2C13-15.19-23&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    V zvezi z navedenim evangeljskim odlomkom berimo naslednje misli Benedikta XVI. o sveti Družini (Angelus, 26. december 2013), saj so še vedno zelo aktualne!

    Dragi bratje in sestre,
    Lukov evangelij pripoveduje, da so betlehemski pastirji, potem ko so slišali angelovo naznanilo o rojstvu Mesije, “hitro odšli tja in našli Marijo, Jožefa in dete, položeno v jasli” (Lk 2,16). Prvi pričevalci Jezusovega rojstva so zagledali prizor družine: mater, očeta in novorojenčka. Zato v bogoslužju na prvo nedeljo po Božiču obhajamo praznik svete Družine. Letos je ta praznik takoj po Božiču in nas potem, ko je prevzel praznik svetega Štefana, vabi naj zremo to “ikono” (podobo), na kateri je Jezušček v središču pozornosti in ljubezni svojih staršev. V ubogi betlehemski votlini, kot pišejo cerkveni očetje – sije čudovita luč, odsev globoke skrivnosti odeva tega Otroka ter sta jo Marija in Jožef ohranila v svojih srcih in tako dopustila, da je zasijala v njunih pogledih, dejanjih, predvsem pa v njuni tišini. Onadva sta namreč ohranila v svoji notranjosti besede angelovega oznanila Mariji: “On, ki bo rojen, se bo imenoval Božji Sin” (Lk 1,35).

    Pa vendar, rojstvo vsakega otroka prinese nekaj od te skrivnosti. To zelo dobro vedo starši, ki ga sprejmejo kot dar in to tudi povedo. Vsi mi smo slišali očeta in mamo reči: “Ta otrok je dar, čudež!” Dejansko človeška bitja ne dojemajo rojevanje, kot čisto razmnoževalno dejanje, ampak to razumejo kot bogastvo. Začutijo, da je vsako človeško bitje, ki se pojavi na zemlji najodličnejše znamenje Stvarnika, Očeta, ki je v nebesih. Kako pomembno je, da je vsak otrok, ki se rodi na svet, v družini sprejet s toplino. Zunanja udobnost ni toliko pomembna, saj so bile jaslice za Jezusa prva zibelka. Ob Mariji in Jožefu pa je začutil nežnost in lepoto biti ljubljen. Otroci potrebujejo ravno to: ljubezen očeta in matere. To jim da gotovost, saj jim med odraščanjem omogoča odkriti smisel življenja. Sveta nazareška Družina je šla skozi številne preizkušnje, kakor “poboj nedolžnih otrok”, kakor omenja Matejev evangelij, zaradi katerega sta morala Jožef in Marija bežati v Egipt (prim Mt, 2,13-23). Toda z zaupanjem v Božjo previdnost, sta našla prebivališče in tako zagotovila Jezusu vedro mladost in trdno vzgojo.

    Dragi prijatelji, sveta Družina je gotovo edinstvena in neponovljiva, a je krati zgled življenja za vsako družino, saj se je Jezus hotel roditi v človeški družini, da bi jo s tem blagoslovil in posvetil. Zaupajmo zato Mariji in Jožefu vse družine, da ne bodo izgubile poguma pred preizkušnjami in težavami, temveč vedno gojile zakonsko ljubezen in se z zaupanjem posvetile služenju življenja in vzgoje (Benedikt XVI.)

    Slavimo Gospoda, zahvaljujmo se mu in ga prosimo: Slava tebi, Jezus, Ti si Odrešenik sveta! Hvala, ker si se rodil v sveti Družini, ki je našim družinam najsvetlejši zgled, kako naj družinski člani živijo v medsebojnem spoštovanju in ljubezni. Hvala Ti, ker nam podarjaš sv. zakramente – studence Božjega usmiljenja, pri katerih lahko družine za svoje odrešenje zajemajo Živo vodo, tekočo v večno življenje. Usmiljeni Jezus, danes Te posebej prosimo, da bi se v družinah, doma in po svetu, zasidrale vrednote usmiljenja, dobrotljivosti, ponižnosti, krotkosti, potrpežljivosti!

    Sveta Družina, prosi za nas!

  31. Janez says:

    Naj se Jezus rodi v nemi
    Pohiti, Jezus, glej tu imaš moje srce! Moja duša je revna in brez čednosti. Bodla te bo slama neštetih nepopolnosti in boš vekal. Toda, kaj hočeš, moj Gospod? To je vse, kar imam. V tvoji revščini se mi smiliš, pomilujem te, solze čutim v očeh…Jezus, olepšaj mojo dušo s svojo navzočnostjo, okrasi jo s svojo milostjo, sežgi vso to slamo in jo spremeni v mehko ležišče za tvoje presveto telo.
    Jezus, čakam te. Oh, hudobneži te ne marajo. Zunaj brije mrzla burja… Pridi v moje srce; siromaček sem, a te bom kolikor mogoče pogrel. Vsaj to želim: sprejmi mojo dobro voljo, da bi te rad lepo sprejel, da bi te zelo rad imel in bi se rad zate žrtvoval. Z druge strani pa si ti bogat in vidiš, kako sem potreben. Ti si ogenj ljubezni in boš očistil moje srce vsega, kar ni tvoje presveto Srce. Ti si neustvarjena svetost in me boš napolnil z vsemi milostmi, ki so potrebne za pravi duhovni napredek.
    Pridi, Jezus, veliko ti imam povedati… zaupati veliko težav, veliko želja, veliko obljub, veliko upov. Hočem se ti pokloniti, te poljubiti na čelo, moj Jezušček, in se ti znova darovati za vselej. Pridi, O Jezus, nikar se več ne mudi, sprejmi moje vabilo in pridi! Pridi in ostani ob meni in v meni vekomaj!.

    Bl. Janez XXIII.

  32. Janez says:

    Bog nas ljubi neskončno bolj kakor roditelja na Zemlji oče in mati
    Mati Terezija je povedala: “Pred nekaj meseci so našli na ulici v Melbournu moža, alkoholika, ki je živel že mnogo let v tej državi. Sestre so ga odpeljale v svoj dom. Ko je videl, kako so ravnale z njim, kako so skrbele zanj, mu je nenadoma postalo jasno: ‘Bog me ljubi.’ Zapustil je dom in se ni nikoli več vdal pijači. Vrnil se je k svoji družini, k svojim otrokom. Zopet je začel delati. Ko je dobil prvo plačo, je prišel k sestram, jim izročil denar in rekel: ‘Želim, da ste še za druge Božja ljubezen, kakor ste bile zame.’” Če se sestre matere Terezije tako odlikujejo v ljubezni, kaj naj rečemo šele o Bogu! Sveto pismo Božjo ljubezen primerja očetovi in materini ljubezni.

    V najlepši molitvi, ki nas jo je naučil Jezus, se obračamo na Boga z besedami: “Oče naš, ki si v nebesih” (Mt 6,9). Kristjani smo Božji otroci. To smo postali pri svetem krstu, ko smo se rodili iz vode in Svetega Duha (prim. Jn 3,5).
    Bog nas ljubi neskončno bolj kakor najboljši zemeljski oče. Jezus je rekel učencem: “Oče sam vas ima rad, ker imate tudi vi mene tako radi in trdno verujete, da sem prišel od Boga” (Jn 16,27). Božja ljubezen do nas je popolnoma nesebična. Bog ne more od nas ničesar pričakovati, česar že ne bi imel sam. Ljubi nas, ker nam hoče dobro.

    Božja ljubezen do nas je podobna tudi materini ljubezni. Kakor otrok ni s svojo ljubeznijo zaslužil materine ljubezni, tako mi s svojo ljubeznijo nismo zaslužili Božjo ljubezen. On nas vedno ljubi prvi in nas v svoji ljubezni vedno znova preseneča. Že v Stari zavezi Bog popisuje svoje ravnanje z izvoljenim ljudstvom s podobami, ki veljajo za matere:
    “Ko je bil Izrael mlad, sem ga ljubil, iz Egipta sem poklical svojega sina. Jaz sam sem Efraima učil hoditi, jemal sem jih na svoje lakte, pa niso spoznali, da skrbim zanje. Pritegoval sem jih s človeškimi vezmi, z vrvicami ljubezni, bil sem jim kakor tisti, ki si vzdigujejo otroka k licu, počasi sem mu dajal jesti” (Oz 11,1–4). Seveda je Božja ljubezen neskončno bolj popolna od ljubezni še tako popolne zemeljske matere. Je popolnoma brezpogojna: “Mar pozabi žena svojega otročiča in se ne usmili otroka svojega telesa? A tudi če bi one pozabile, jaz te ne pozabim. Glej, na obe dlani sem te napisal” (Iz 49,15 s). Boga zanima vsak človek, vsaka človeška oseba, vsaka neumrljiva duša. Bog ljubi vsakega posebej. Ne zamenjuje nas med seboj. Pozna nas po imenu. Pozna našo zgodovino, stran za stranjo. V njej pozna vse vrstice in celo tisto, kar je med njimi. Z nami je na vsakem koraku, od zibelke do groba. Ljubi nas, čeprav ga mi ne ljubimo. Božje ljubezni smo deležni po delovanju Svetega Duha. Sv. Pavel uči, da “je Božja ljubezen izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan” (Rim 5,5). Med sadove Svetega Duha šteje na prvem mestu ljubezen (Gal 5,22).


    Bog ljubi prav vsakega človeka
    Bog ljubi prav vsakega človeka, čeprav nas je danes na zemlji več kakor sedem milijard. Bog ljubi tudi najbolj propadle ljudi. Bog daje zemeljske dobrine krivičnim večkrat celo obilneje kakor pravičnim, ker hoče pravičnim s pomanjkanjem dobrin pomagati, da bi bolj zahrepeneli po nebeških dobrinah in bi se nanje bolje pripravili. Pravične prav zato, da bi duhovno napredovali, večkrat zadenejo težji križi kakor krivične. Bog naprej ve, da nekaterim grešnikom tudi pomanjkanje dobrin in različni križi ne bodo prinesli spreobrnjenja. Zato jim izkazuje zemeljske naklonjenosti. Tako Bog podarja svojo ljubezen vsakemu človeku, kakor je temu primerno. Ker smo končna in omejena bitja, Božjega delovanja ne razumemo.

    Mera Božje ljubezni ni do vsakega človeka enaka. Bog nekatere ljubi bolj kakor druge in jim daje več milosti, ker ima z njimi posebne načrte. Vsekakor gre pri Božji ljubezni za skrivnost svobodne Božje izbire, ki je ne moremo do konca doumeti. Zato bo za nas najbolje, če bomo v popolnem zaupanju vse prepustili Bogu. Mala Terezija o našem vprašanju v Povesti duše takole razmišlja: “Dolgo nisem mogla razumeti, zakaj Bog nekatere duše odlikuje z večjimi milostmi, drugim pa jih bolj pičlo odmerja.

    Čudila sem se, ko sem premišljevala, s kako izrednimi dokazi svoje ljubezni je Bog obsipal celo velike grešnike: svetega Pavla, svetega Avguština, sveto Magdaleno in toliko drugih, ki jih je Bog tako rekoč prisilil, da so sprejeli njegovo milost. Premišljevala sem o življenju svetnikov. A nisem si znala razložiti, kako to, da je Gospod nekatere duše s tako skrbnostjo varoval prav od zibeli do groba; vse, kar bi jim moglo biti v spotiko, je pred njimi odstranil s pota. Nič jim ni oviralo prostega poleta k Njemu v višine. Tudi ni dopustil, da bi bil kdaj greh zasenčil brezmadežni blesk njihove krstne nedolžnosti. Vpraševala pa sem se zopet, kako to, da umrje v poganskih deželah toliko ubogih ljudi, ne da bi bili kdaj slišali kako besedico o pravem Bogu. Jezus me je poučil o vsem tem. Opozoril me je na široko odprto knjigo narave: Vse cvetlice so mične in lepe. Krasna je kraljevska roža in prelestna je v svoji belini nežna lilija. Toda vse to ne zatemni prijetnega vonja vijolice in ljubkosti skromne marjetice. Spoznala sem, da bi naša pomlad zgubila krasoto, če bi razgrnila po svojih tratah samo bohotno žareče rože namesto preprostih cvetlic. Prav tako je tudi v živem Božjem vrtu, v kraljestvu duš. Bog si je zasadil v svojem Božjem vrtu velike svetnike, prave rože in lilije; a poleg njih si je vzgojil tudi drobcene, neznatne marjetice in vijolice. Vse pa imajo eno in isto nalogo: da razveseljujejo Božje oko, kadar zre na zemljo, podnožje svojih nog. Cvetke same pa so tem popolnejše, čim bolj radostno in vestno izpolnjujejo Božjo voljo.”

    Pater Anton medmrežje fejstbog

  33. Janez says:

    SREČANJE Z NASMEHOM
    Ohranimo radost ljubiti Jezusa v naših srcih in delimo to radost z vsemi, s katerimi pridemo v stik. Izžarevanje radosti je resnično, saj nimamo razloga, da ne bi bile srečne, ko imamo Kristusa ob sebi, Kristusa v srcih, Kristusa v ubogih, ki jih srečujemo, Kristusa v nasmehu, ki ga podarjamo in v tistem, ki ga sprejemamo. Odločimo se – da noben otrok noben ubog in zapuščen siromak ne bo nezaželen in tudi, da vsakogar srečamo z nasmehom, še posebej takrat, ko se je težko nasmehniti.
    Sveta Mati Terezija

    NE GLEDE NA CENO
    Jezus je dal Svoje življenje da bi nas ljubil in da bi nam povedal, da moramo tudi mi dati vse, kar je potrebno, da storimo dobro drug drugemu… Jezus je umrl na križu, saj je bila to cena, ki jo je moral plačati, da bi nam grešnim ljude na zemlji storil dobro; da bi nas obvaroval pred sebičnostjo in grehom ter nas odrešil. Odrekel se je vsemu, da bi izpolnil voljo Očeta, da bi nam pokazal, da moramo tudi mi biti voljni, odreči se vsemu, da bi delali po Božji volji, ljubili drug drugega tako, kot je On ljubil vsakega od nas. Tudi mi moramo dajati drugim do bolečine. Za nas ni dovolj, da rečemo, da ljubimo Boga, moramo ljubiti tudi našega bližnjega. Spolnjevanje Božje Volje je Ljubezen.
    Sveta Mati Terezija

  34. Janez says:

    Deset odločitev za naše veselje po Janezu XXIII.*

    1. Danes bom živel ta dan, ne da bi skušal razrešiti vse svoje življenjske probleme.
    2. Danes bom napravil vse, da se bom obnašal in deloval vljudno*; nikogar ne bom kritiziral in ne bom skušal popravljati ali obvladovati kogarkoli razen samega sebe.
    3. Danes se bom veselil gotovosti, da sem ustvarjen za srečo, ne samo na drugem, ampak tudi na tem svetu.
    4. Danes se bom prilagodil okoliščinam, ne da bi si domišljal, da bodo v vsem ustrezale mojim željam.
    5. Danes bom posvetil deset minut dobremu branju, pri čemer si bom priklical v spomin, da je – podobno, kot je hrana potrebna za življenje telesa – dobro branje potrebno za življenje duše.
    6. Danes bom naredil dobro delo in o njem ne bom govoril nikomur.
    7. Danes bom napravil vsaj eno stvar, ki mi ne bo prijetna; in če me bo kdo prizadel, tega ne bom pokazal.
    8. Danes bom napravil natančen načrt za svoj dan. Morda ga ne bom izpolnil v celoti, a ga bom sproti prilagodil. Varoval se bom dveh napak: naglice in neodločnosti.
    9. Danes bom trdno veroval – tudi če bodo okoliščine govorile o nasprotnem – da Božja previdnost skrbi zame, kot da ne bi na svetu obstajalo nič drugega.
    10. Danes se ne bom ničesar bal. In še posebej me ne bo strah ceniti to, kar je lepo, in verjeti v dobroto.

    *Izvirni naslov besedila je »Dekalog vedrine«; slo. prev. H. Reberc in A. Zwitter.

    • Janez says:

      MOLITEV V VESELJU
      Gospod Bog, moje veselje poleti in se dviga lahkotno in visoko k tebi kot ptica pod nebo.
      Temna noč je minila, veselim se novega dne in Luči, ki vstaja ob sončni zarji na obzorju.
      Tvoje Sonce Oče je posušilo roso s trav in solze z oči trpečih duš, ki v samoti trpe in ihte.
      Vse kar je v nas in okoli nas poje v tem zgodnjem jutru Upanja Tebi Oče,
      eno samo Pesem Zahvale na vse registre na ves glas ubrano in melodiozno.
      Gospod to jutro sem srečen in poln elana in upanja.
      Vse me radosti in napolnjuje z Božjim Mirom.
      Angeli, ptice in veseli ljudje pojejo in tudi jaz Oče Ti prepevam hvalnico za vse, kar si naredil za nas.
      Vesoljni Svet in naša goreča, topla Srca so odprta Tvoji Milosti in Ljubezni.
      Čutim Te, da si blizu, čeprav te ne vidim neposredno, pa vendar vem,
      da si Neviden in Skrivnosten ob meni in v meni Gospod.
      Hvala Ti Gospod da si z Menoj, da me vodiš po Tvoji Poti in mi šepetaje govoriš.
      Tvoje Sonce me greje, hvala Ti!
      Tvoja Voda me poživlja, hvala Ti!
      Tvoj Dih mi daje Upanje in Življenje, hvala Ti!
      Gospod Veselim se Tvojega Stvarstva. Hvala Ti!
      Veselim se, da si z menoj, z nami, ob nas in v nas vsekdar! Hvala Ti!
      Psalmi v Svetem Pismu poetsko opevajo Tvojo Modrost in Ljubezen,
      preroki jo razglašajo, mi ljudje pa jo razumevajoče sprejemamo in počasi doumevamo njihov globok pomen.
      Kdor Verje v Mene, spolnjuje Božjo Voljo, dela dobra dela in me v molitvi iskreno prosi, bo zveličan in uslišan.
      Vsak dan v Tvoji Milosti Gospod je praznik Božiča, Velike Noči, Vnebovhoda in Binkošti.
      Veselimo se in radujmo se Ljudje Dobre Volje, ker Gospod je Dober in Usmiljen!
      Odpustil nam je grehe in nam daroval Življenje in Stvarstvo.
      Gospod moje Veselje se dviga k Tebi kot ptica pod Nebo in povsod odmeva Hvala Bogu v Stvarstvu.
      Nov dan se v ranem jutru Upanja in radost v Bogu lesketa in veseli, prepoln je Tvoje Ljubezni Oče do vseh nas.
      Vsak dan znova in znova Ustvarjaš Ti Gospod.
      Zato Ti vse trenutke dneva posvetim in se Ti Zahvaljujem za vse, kar si nam dal dobrotni Oče. Aleluja!

      Dopolnjena molitev iz Kristjan Moli, Družina 1982. Že objavljeno.

      V knjigi Izaije 57,15 piše: »Kajti tako govori Visoki in Vzvišeni Gospod, ki večno prebiva in je njegovo ime sveto: Na višavi in v svetišču prebivam, sem pa hkrati pri potrtem in ponižnem v duhu, da poživljam duha ponižnim, da poživljam srce potrtim.«Potrt in ponižen duh je torej skrivnost Božjega prebivališča. Tako kot je Bog izbral v svoji suverenosti osovražen judovski narod, tako si je izbral za prebivališče ne bahače, ampak potrte in uboge ljudi v Palestini in tudi ljudi izmed vseh drugih narodov. V Matejevem evangeliju 21,42-44 Jezus pravi: »Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal temeljni kamen. In kdor bo padel na ta kamen, se bo razbil; in na kogar pade ta kamen, ga bo zmečkal.«To bi iz hebrejskega čistopisa prebrali tako: kdor se preda Bogu, bo njegov čkveški ponos razbit, da bo lahko Bog v njem prebival. Kdor pa ostaja ponosen, bo ta kamen padel nanj in ga zmečkal ter ga za vedno uničil. »… Vsa zemlja je polna njegovega veličastva«, »saj je vse to naredila moja roka, tako je vse nastalo, govori Gospod. Gledam pa na tistega, ki je ponižen, ki je potrt v duhu« (Iz 6,3; 66,2).In Bog živi v njem. V ponosnih in samozadostnih ter mogočnih in bogatih ljudeh pa Bog ne živi, najsi še tako verujoče govorijo in pobožno delajo. Bog hoče človeško ponižnost in skromnost, saj je tako živel Jezus naš Odrešenik. In tako naj živimo tudi mi ljudje, če smo Jezusovi Učenci. Naše poslanstvo na zemlji je , da spolnjujemo Božjo Voljo in da smo Bogu Očetu kot Njegovi Otroci na Zemlji v Veselje. Ljubimo Boga in Ljudi in v molitvah je prav, da prosimo zase innza druge, pa da se mu tudi ZAHVALIMO za vse. Brez Njega smo nič z Njim pa smo VSE.

      Ludwig Schneider: Und wo wohnt Herr, unser Gott? Imam Odrešenika in Vodnika ter Učitelja in prejel semzastonj od Njega VSE, kar imam in premorem, da sem vesel kristjan poln upanja in Dobrote.

  35. Miro says:

    SVETI NEDOLŽNI OTROCI PRI BOGU PROSIJO ZA NAS, DA BI ŽIVELI KOT OTROCI LUČI!

    »Z vso pravico slavimo rojstni dan tistih otrok, ki jih je svet bolj rodil za večno blaženo življenje kakor pa materino telo za to zemljo; kajti milost večnega življenja so prej dosegli kakor uporabo sedanjega« (sv. Avguštin).

    http://svetniki.org/sveti-nedolzni-otroci-mucenci

    V molitvi prosimo svete nedolžne otroke za njihovo posredovanje pri Bogu, da bi ljudje živeli kot otroci luči, se varovali grehov in spoštovali človekovo življenje že od spočetja naprej!

    Sveti nedolžni otroci, prosite za nas!

  36. hvala says:

    KAJ JE V NAŠEM ŽIVLJENJU TU NA ZEMLJI NAJBOLJ POMEMBNO, DA DELAMO ???

    NAJBOLJ VAŽNO JE, DA S CELIM SVOJIM ŽIVLJENJEM IZPOLNJUJEMO GOSPODOVO VOLJO! ČE NE DELUJEMO PO NAVDIHU IN VODSTVU SVETEGA DUHA, POTEM DELAMO PO SVOJI VOLJI. NA SVETU SMO ZATO, DA URESNIČIMO BOŽJI NAČRT , KI GA JE BOG PRIPRAVIL ZA NAS.

    JEZUS JE REKEL.”PRIŠEL SEM, DA IZPOLNIM VOLJO OČETA.”

    ZATO JE PA TAKO ZELO VAŽNO, DA SE GOSPODU IZROČIMO, DA SMO PONIŽNI, PREDANI, POSLUŠNI , POTRPEŽLJIVI, DA ZARES JEMLJEMO NJEGOVO BESEDO, DA NE BEREMO SVETO PISMO TAKO KOT OSTALE KNJIGE, AMPAK S SPOŠTOVANJEM, DA NAM GOVORI SAM BOG.

    BITI POPOLNOMA ODVISEN OD BOGA ,SE MU POPOLNOMA PREDATI IN ZAUPATI NI LAHKO. TO S ČLOVEŠKEGA VIDIKA NI MOŽNO, Z BOŽJO POMOČJO PA JE. JEZUS JE REKEL: “BREZ MENE NE MORETE NIČESAR STORITI.”ZATO BI SI TA STAVEK MORALI IZPISATI, GA VSAK DAN GLOBOKO PREBRATI, DA SE NAM PREOBRAŽA NAŠ UM Z VODSTVOM SVETEGA DUHA.

    JEZUS NAM JE DAL RESNIČNO SVOBODO IN LAHKO JO IZKUSI VSAK OD NAS , KI JE ODPRT IN SE NAUČI ŽIVETI POD VODSTVOM SVETEGA DUHA. VENDAR NI LAHKO OSVOJITI IN OHRANITI TE VRSTE SVOBODO : VSAK IZMED NAS LAHKO V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU OPAZI, KOLIKO STVARI GA NOTRANJE OKLEPA, OD KOLIKO REČI SMO ODVISNI IN NA NAS VPLIVAJO.

    ŽIVIMO LAHKO V POLNI SVOBODI BOŽJIH OTROK, ALI PA PUSTIMO, DA NAS STVARI ZASUŽNJIJO.
    SVETI DUH V NAS NE DELUJE PROTI NAŠI VOLJI, AMPAK JE TAM IN ČAKA, DA BI DELAL Z NAMI.

    SVETEMU DUHU SE MORAMO PUSTITI VODITI K POLNI SVOBODI , MORAMO SE NAUČITI BITI MU POKORNI.

    KO V MOLITVI DAMO PROSTOR SVETEMU DUHU , TAKO DA SMO TIHO IN GA POSLUŠAMO, ON VŽIGA NAŠE SRCE, OBRAČA NAŠO POZORNOST K JEZUSU IN NAS VODI. SVETI DUH NAM POMAGA V MOLITVI PREPOZNATI BOŽJO VOLJO(devetdnevnica k Svetemu Duhu).

    KOLIKOKRAT LJUDJE TRMOGLAVO VZTRAJAMO V NEKATERIH PROŠNJAH, AMPAK JEZUS ŽE VE, KAJ JE ZA NAS NAPREJ POTREBNO, ČE TRMASTO VZTRAJAMO LAHKO OSTANEMO BREZ DOLOČENE MILOSTI.

    FAVSTINA KOWALSKA JE ZAPISALA: “ČUDIM SE TOLIKIM PONIŽEVANJEM IN TRPLJENJU , KI JIH JE TA DUHOVNIK DELEŽEN PRI VSEJ TEJ ZADEVI. SAMO BOG LAHKO DAJE TAK POGUM, SICER BI ČLOVEK OMAGAL. TODA Z VESELJEM OPAŽAM, DA VSA TA NASPROTOVANJA SAMO POMAGAJO K VEČJI BOŽJI SLAVI. BOG NIMA VELIKO TAKIH DUŠ. O NESKONČNA VEČNOST, TI BOŠ OSVETLILA NAPORE HEROJSKIH DUŠ, KER TE NAPORE SVET PLAČUJE Z NEHVALEŽNOSTJO IN SOVRAŠTVOM. SVOJO MOČ ČRPAJO LE IZ BOGA, ČEPRAV V PONIŽNOSTI, TODA POGUMNO SE UPIRAJO VSEM VIHARJEM, KI UDARJAJO VANJE. NEOMAJNE SO KAKOR HRASTI, KI SE DVIGAJO DO NEBA. SKRIVNOST JE V TEM, DA PRI BOGU ČRPAJO MOČ IN IMAJO VSE, KAR POTREBUJEJO ZASE IN ZA DRUGE. NOSIJO SVOJE BREME, TODA ZNAJO IN ZMOREJO NASE JEMATI TUDI BREMENA DRUGIH. TO SO SVETLOBNI STEBRI NA BOŽJIH POTEH. SAMI ŽIVIJO V SVETLOBI IN RAZSVETLJUJEJO DRUGE. SAMI ŽIVIJO V VIŠAVAH IN ZNAJO DRUGE, MANJŠE NAPOTITI IN JIM POMAGATI DO TEH VIŠAV. ” (Dn 838 ).

    FAVSTINA JE REKLA:”MOLK JE MEČ V DUHOVNEM BOJU. BLEBETAVA DUŠA NIKOLI NE BO PRIŠLA DO SVETOSTI. TA MEČ MOLČANJA ODSEKA VSE, KAR SE HOČE OBESITI NA DUŠO. VAJENI SMO ODGOVARJATI NA BESEDE IN TAKOJ HOČEMO ODGOVORITI, NE DA BI PAZILI NA TO, ALI JE BOŽJA VOLJA , DA GOVORIMO. MOLČEČA DUŠA JE MOČNA ; NIKAKRŠNA NASPROTOVANJA JI NE BODO ŠKODOVALA , ČE VZTRAJA V MOLČANJU. MOLČEČA DUŠA JE SPOSOBNA NAJTESNEJŠEGA ZEDINJENJA Z BOGOM; SKORAJ VEDNO ŽIVI POD NAVDIHOM SVETEGA DUHA. V MOLČEČI DUŠI BOG DELUJE BREZ OVIR. “(Dn 477).

    Božje usmiljenje vir čudežev in skrivnosti, vate zaupamo.!

  37. Miro says:

    GOSPOD JEZUS, V TEM BOŽIČNEM ČASU PRIDI K MENI KOT PRIJATELJ IN ODREŠENIK!

    BOŽJA BESEDA: Ko so odšli, se je Gospodov angel prikazal Jožefu v sanjah in rekel: »Vstani, vzemi dete in njegovo mater in béži v Egipt! Bodi tam, dokler ti ne povem; Herod bo namreč iskal dete, da bi ga umoril.« Vstal je, ponoči vzel dete in njegovo mater ter se umaknil v Egipt. Tam je bil do Herodove smrti, da se je izpolnilo, kar je Gospod rekel po preroku: Iz Egipta sem poklical svojega sina.
    Ko je Herod videl, da so ga modri prevarali, se je zelo razjezil. Poslal je svoje ljudi in dal v Betlehemu in v vsej njegovi okolici pomoriti vse dečke, stare dve leti in manj, po času, kakor ga je skrbno poizvedel od modrih. Takrat se je izpolnilo, kar je bilo povedano po preroku Jeremiju: Glas se je slišal v Rami, jok in veliko žalovanje. Rahela je jokala za svojimi otroki in se ni hotela potolažiti, ker jih ni (Mt 2,13-18).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+2%2C13-18&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Jožef posluša angela in beži pred Herodom v Egipt. Do Jezusa se je treba opredeliti. Smrt nedolžnih otrok je predpodoba zavrnitve, ki je je bil sam deležen na križu. Marsikdaj se zapiram pred Gospodom in mu ne dajem pravega mesta. Gospod, v tem božiču pridi k meni kot prijatelj in odrešenik. Naj ti ne obrnem hrbta, ko mi podarjaš vse svoje življenje (iz knjige Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    V berilu (1 Jn 1,5-10; 2,1-2) je zapisano, da je Bog luč in da v njem ni teme. So ljudje, ki pravijo, da je Bog tema. Kako bi sicer mogel dopuščati trpljenje nedolžnih? Na videz zelo utemeljen pomislek, ki pa človeka, ki taji Boga in o trpljenju nedolžnih razmišlja naprej, privede v popolno temo. Edina luč, ki je zmožna posvetiti v to temo, je priznanje obstoja Boga. Samo če obstaja Neskončno modri, bodo razvozlane te uganke, in samo če obstaja Neskončno dobri, bodo poravnane te krivice (odlomek iz knjige Beseda da besedo, p. Franc Cerar).

    Božje usmiljenje, ki nas varuješ peklenskega ognja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki lajšaš trpljenje dušam v vicah, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

  38. Janez says:

    NAJVEČJI V MAJHNIH STVAREH
    Ti si Bog največji v majhnih stvareh,
    Zato Te prosim danes v jutru novega dne:

    NAJ TE SPOZNAM
    V roki v mojem naročju
    In v vsem, kar bom danes delal.
    V tihoti, ki je okoli mene,
    in v vsem, kar je napolnjeno z njo.
    V stolu, na katerem sedim,
    in v tem, kar kar mi daje oporo.

    NAJ TE IŠČEM
    V ljudeh, ki me danes srečajo,
    v otroku, ki kriči,
    v materi, ki pričakuje,
    v osivelem starčku, v vsakem človeku,
    sedaj, potem in ves dan do večera.

    NAJ TE OBČUDUJEM
    V glasu, ki prihaja iz radia
    in me povezije s svetom.
    V nebu, ki se razprostira nad menoj
    In se vedno znova spreminja.
    V čebeli, ki leta od cveta do cveta, da oprašuje,
    v drevesu, ki stoji osamljeno ma hribu,
    v večnem gibanju in delovanju,
    v vsem kar biva.

    NAJ BOM ORODJE
    Za mir, ki ga svet ne more dati,
    za življenje,ki premaga smrt,
    za pravičnost na zemlji, ki smo je lačni in žejni,
    za deželo, v kateri ima vsakdo svoj prostor,
    za prihodnost, po kateri hrepenimo,
    za vse, kar načrtuješ za naš svet.

    Anton Rotzetter, kapucin.

  39. Janez says:

    Vsak dan se lahko prerodim kot nov Človek in dober Kristjan (Bosmans)

    Prerojen si, če se čudiš,
    ker se vsako jutro prebudi nov dan;
    če si srečen, ker tvoje oči vidijo,
    tvoje roke čutijo,
    ker bije tvoje srce.
    Prerojen si, če se veseliš, da živiš,
    če brez predsodkov gledaš na ljudi,
    če znaš občudovati cvetje na poti svojega življenja.
    Oči so mi dane za svetlobo,
    za pomladno zelenje in belino snega,
    za sivino oblakov in modrino neba,
    za bleščavo sonca podnevi,
    za utripanje zvezd ponoči
    in za neverjetni čudež,
    da okoli mene živi toliko čudovitih ljudi.
    Usta so mi od Boga dana za besede,
    za prijazne besede, na katere čaka nekdo, ki trpi.
    Moja usta so mi dana za poljube,
    moje roke za delo, pomoč in nežnost,
    moje noge za pot do bližnjega,
    do tistih, ki živijo v hladu in osamljenosti.
    In moje srce je dano za Ljubezen do Tebe Človek.
    Človek rad Te imam.
    Amen.
    Phil Bosmans.

    Phil Bosmans, belgijski duhovnik, pesnik in dobrotnik pomoči potrebnim. Je bil ustanovitej Zveze brez imena (Bund ohne Namen), ki tudi po njegovi smrti leta 2012, v mnogih deželah deluje za večjo človečnost, tudi na socialnem področju. Besedila pesmi so vzpodbuda za srce, drobni prinašalci veselja do življenja za verne in neverne ljudi.

    Du bist erlöst, wenn du dich fragst, weil jeden Morgen ein neuer Tag erwacht;
    wenn du glücklich bist, weil deine Augen sehen, Ihre Hände fühlen, weil dein herz schlägt.
    Sie werden erlöst, wenn Sie sich freuen, dass Sie leben,
    wenn Sie Menschen ohne Vorurteile betrachten,
    wenn Sie die Blumen auf dem Weg Ihres Lebens bewundern können.
    Und mein Herz ist für die Liebe zu dir Mann gegeben. Mensch, ich liebe dich.

  40. Miro says:

    V SPISIH SV. JANEZA IN V NJEGOVEM ŽIVLJENJU SE ČUDOVITO RAZODEVATA BOŽJA MODROST IN LJUBEZEN!

    God svetega apostola in evangelista Janeza, ki ga danes obhajamo, nas vabi, naj po zgledu tega slavnega apostola ljubezni tudi mi pomagamo graditi Božje kraljestvo ljubezni, pravice in miru na svetu. To vabilo naj nam bo obenem izziv za izpraševanje naše vesti. Vse, kar smo dobrega opustili ali slabega storili, pa obžalujmo, da bomo svete skrivnosti vredno obhajali (odlomek iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

    http://svetniki.org/sveti-janez-apostol-in-evangelist

    Slavimo Gospoda, zahvaljujmo se mu in ga prosimo: Slava tebi, Jezus, Ti si neizmerno veličastvo Božje ljubezni! Prisrčna hvala za vse milosti, ki izvirajo iz tvojega Presvetega Srca. Daj, milostljivi Gospod, da bi po Tvojem presvetem zgledu tudi mi z vsem srcem in z vso močjo ljubili Boga in bližnjega. Naj se po zgledu sv. Janeza tudi v našem življenju razodevata Božja modrost in ljubezen!

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

  41. Miro says:

    S SVETO EVHARISTIJO JE SKRIVNOSTNO ZDRUŽENA TUDI CERKEV, KRISTUSOVA NEVESTA!

    Misli o evharistiji, navedene v knjigi »Kruh, ki daje življenje« (zbral Wilhelm Mühs), nas lahko predramijo iz duhovne zaspanosti in spodbudijo, da se bomo z veseljem odpravili k studencu Božjega usmiljenja. Koliko milosti bomo zajeli zase in za svoje bližnje je odvisno od tega, s kako veliko posodo zaupanja se bomo pojavili pred Gospodom, ki se pri sveti maši daruje za naše odrešenje.

    Z evharistijo,
    podarjenim Gospodovim telesom,
    ki se daruje in je darovano Očetu,
    je skrivnostno združena tudi Cerkev,
    Kristusova nevesta, ki se daruje
    in je darovana s Kristusom Očetu
    za obnavljanje zaveze v odpuščanju grehov.
    (Serafino Zardoni)

    Kdor pristopa k evharistiji,
    že s tem razglaša,
    da je združen s Kristusom
    in povezan z njegovimi udi.
    (Tomaž Akvinski)

    Gospod je zato, da se nikdar
    ne bi oddaljil od svojih in bi jih napravil
    deležne svoje velike noči,
    postavil evharistijo kot spomin
    svoje smrti in svojega vstajenja
    ter svojim apostolom naročil,
    naj jo obhajajo do njegove vrnitve.
    (Katekizem katoliške Cerkve).

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!

  42. Janez says:

    PRAVIČNOST KAJ JE TO?

    Pravičnost je družbeno in pravno postavljena umetna prisila zakonskih norm, ki močne veže na sprejeta zakonska pravila, slabotne pa varuje pred kršitvijo veljavnih pravil.
    FRAN definicija: Pravičen je človek, ki ravna v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli ter upošteva resnico, dejstva in ravna v skladu z moralnimi in drugimi priznanimi načeli brez apriornih sodb in stališč.

    Na različnih področjih človeškega življenja je treba doseči neko družbeno pravičnost, po meri in pameti človeka. Vendar to je človeško gledanje in ne Božje. V gospodarskem ali finančnem smislu je to npr. pravična porazdelitev bogastva med člani družbe, zmernost cen in pravičnost v smislu pogodbe znana kot lastniški kapital, pravično sojenje glede na pravne norme in resnico, ki je podprta in dokazana z dokazi itd. Pomembno je tudi poudariti, da je na področju vere pogosto tudi uporaba koncepta, ki nas zadeva. Natančneje, v okviru katoliške cerkve je npr. uveljavljeno načelo pravičnosti, ki naj bi se nanašalo na uporabo Biblije kot Božjega zakona vernikom z jasnim ciljem, da lahko oseba reši svojo dušo, če dela in živi po Božjih postavah in Evangeliju in veruje v Boga.

    Poglejmo nekaj Božjih vrstic, ki govorijo o Božji pravičnosti

    »Kajti molj jih bo požrl kakor obleko, črv jih bo razjedel kakor volno, moja pravičnost pa ostaja na veke, moje odrešenje od roda do roda.« (Izaija 51,8) »Govoril nisem na skrivnem, v kakšnem temnem kotu zemlje. Nisem rekel Jakobovim potomcem: »Iščite me v zmešnjavi!« Jaz, GOSPOD, govorim pravičnost, oznanjam, kar je prav.« (Izaija 45,19) »Povzdignite svoje oči proti nebu, ozrite se navzdol na zemljo, kajti nebo bo izginilo kakor dim, zemlja bo razpadla kakor obleka in njeni prebivalci bodo preminili kakor mušice. Moje odrešenje pa ostaja na veke, moja pravičnost ne bo prenehala.« (Izaija 51,6) Bog ves čas hrepeni za odnosom pravičnosti s človekom. Hrepeni, da bi človek živel, kakor je prav, saj bi tako lahko živel v polnosti. Prisluhnite, kako goreče Bog želi človeku dobro: »O da bi bil pazil na moje zapovedi! Tedaj bi bil tvoj mir kakor reka, tvoja pravičnost kakor morski valovi.« (Izaija 48,18).

    Pravičnost: »Tisti, ki prejemajo obilje milosti in daru pravičnosti, bodo KRALJEVALI V ŽIVLJENJU po enem, Jezusu Kristusu. Rimljanom 5:17«.

    Evangelij po Mateju, Mt 5,20-26
    » Kajti povem vam: Če vaša pravičnost ne bo večja kakor pravičnost pismoukov in farizejev, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo.” Slišali ste, da je bilo starim rečeno: Ne ubijaj! Kdor pa ubije, bo kriv pred sodbo. Jaz pa vam pravim: Vsak, kdor se jezi na svojega brata, bo kriv pred sodbo. Kdor pa reče bratu raká, bo kriv pred vélikim zborom; in kdor mu reče norec, bo kriv in obsojen na peklensko dolino ognja! Če torej prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj proti tebi, pústi dar tam pred oltarjem, pojdi in se najprej spravi z bratom, potem pa pridi in daruj svoj dar. Spravi se hitro s svojim nasprotnikom, dokler si z njim še na poti, da te nasprotnik ne izroči sodniku, sodnik pa pazniku in te ne vržejo v ječo. Resnično, povem ti: Ne prideš od tam, dokler ne plačaš vse do zadnjega novčiča.”
    Mt 5,20-26

    Človek skuša uveljaviti svoj prav. Človek ni hotel poslušati Boga in je bil uporniški v zgodovini. »Mi vsi smo tavali kakor ovce, obrnili smo se vsak na svojo pot …« (Izaija 53,6). Človek si je »vzel pravico«, da določa svoj PRAV. »Marsikatera pot se zdi človeku prava, njen konec pa so poti smrti.« (Pregovori 14: 12).

    Velika Božja milost je, da Gospod nad uporniškim človekom ne obupa in ga ne pusti na njegovih poteh večne smrti! Božja roka milosti se nenehno steguje k njemu. »Dal sem se poiskati tistim, ki niso po meni spraševali, dal sem se najti tistim, ki niso po meni poizvedovali. Rekel sem: »Glejte, tu sem, glejte, tu sem!« narodu, ki ni klical mojega imena. Ves dan sem iztegoval svoje roke proti upornemu ljudstvu, kajti to hodi po poti, ki ni dobra, po svojih lastnih mislih …« (Izaija 65: 1-2).

    Človekova samopravičnost je poskus človeka da bi vpeljal neko svojo pravičnost po svoje.
    Jezus, ki je Resnica, je ljudem, ki so se naslanjali na postavo, da bi po njej dosegli pravičnost, razodel, da po postavi pravičnosti ne more doseči nihče. »Kajti povem vam (Jezus): Če vaša pravičnost ne bo večja kakor pravičnost pismoukov in farizejev, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo.« Matej 5,20.

    Ne glede na to, kako so se trudili izpolnjevati postavo, so se pismouki, farizeji in drugi naslanjali le na svoja dobra dela. Ta pa so pred Bogom kakor umazana cunja. Gospod namreč gleda na misli in hotenja srca, ta pa so bila v hudem. Zato je Gospod Jezus take imenoval pobeljeni grobovi, ki se lepšajo le od zunaj, znotraj pa so polni mrtvaških kosti – brez Božjega življenja. Postava v teh ljudeh ni storila to, za kar je bila dana. Ni jih pripeljala do spoznanja grešnosti, ampak so na njenih določilih gradili »lastno pravičnost«. Gospod Jezus jim je ob vsaki priložnosti skušal odkriti njihovo hinavščino. Samopravičniška drža človeku preprečuje, da bi sprejel Božji dar. Samo oseba, ki spozna svojo popolno nemoč in prodanost grehu, lahko v celoti ceni in sprejme Božji dar rešitve. Takšni so bili na primer cestninarji in prostitutke. Vedeli so, da so krivi in da nimajo nič, s čemer bi se lahko odkupili. »Vse ljudstvo, ki ga je slišalo, in tudi cestninarji so priznali Božjo pravičnost, kajti dali so se krstiti z Janezovim krstom.« (Luka 7,29).

    Postava ali zakon sta od človeka zahtevala pravična dejanja. A človek teh dejanj nima, saj je v njem grešna narava, ker je človek nepopoln. Postava je razkrila človekovo popolno nezmožnost, da bi bil pravičen ali da bi delal pravično iz svojih moči. Človek rabi Božjo milost! Božja pravičnost je zahtevala pravično življenje za odkupitev človeka. A takega med ljudmi ni. Če bi se s to sodbo končalo Božje dejanje, bi bili vsi ljudje popolnoma brez upanja. Večno zaklenjeni v smrt! Božja beseda odklene upanje: Plačilo za greh je namreč smrt. Božji milostni dar pa je večno življenje v Kristusu Jezusu, našem Gospodu. (Rimljanom 6:23).

    Gospod Jezus, kralj pravičnosti, je začel svoje rešilno poslanstvo na zemlji z oznanilom, da je skupaj z Njim prišla vladavina Nebeškega kraljestva. To kraljestvo je neznansko močnejše od vladavine zla, ki je s padcem človeka v greh zajela ves svet. Božje kraljestvo je kraljestvo pravičnosti, ki vlada s pravico od znotraj navzven. Zato je Jezus vabil: »Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse to vam bo navrženo.« Matej 6,33. Božji evangelij ali dobra novica kraljestva se glasi: »Ne sramujem se evangelija, saj je vendar Božja moč v rešitev vsakomur, ki veruje, najprej Judu in potem Grku. V njem se namreč razodeva Božja pravičnost (Tj. pravičnost, ki prihaja od Boga), iz vere v vero, kakor je zapisano: Pravični bo živel iz vere.« (Rimljanom 1: 16, 17)

    »Izrael pa, ki je iskal postavo pravičnosti, ni prišel do tega. Zakaj ne? Zato, ker pravičnosti ni pričakoval iz vere, temveč je mislil, da jo bo dosegel iz del.« (Rimljanom 9: 31, 32). »Ker namreč niso poznali Božje pravičnosti in so skušali uveljaviti svojo, se niso podredili Božji pravičnosti.« (Rimljanom 10,3). Nihče torej, ki misli, da bo sam dosegel pravičnost, je ne doseže.

    Sad Božje pravičnosti Božja beseda je popolnoma jasna, da Bog od nas ne pričakuje naše pravičnosti. Ljudje je v Božjih očeh nimamo in do nje sami ne moremo priti, ne glede na to, kako iskreno in goreče se trudimo. Tu vsaka religija poklekne. Še več, bolj ko se trudimo za lastno pravičnost, glasneje govorimo Bogu, da je Kristusova žrtev za nas zaman. Božja pravičnost se daruje zastonj vsakemu, ki veruje v Kristusovo delo rešitve in ga sprejme. Vsakemu, ki je rojen od zgoraj, iz Boga. Tu moramo poudariti, da je nanovo rojen naš duh. Naš novi človek, v Bogu ustvarjen v pravičnosti, je v duhu. »… in oblečete novega človeka, ki je po Bogu ustvarjen v pravičnosti in svetosti resnice.« (Efežanom 4,24). Naša duša (misli, razum in čustva) in telo nista prerojena. Zato se naša dejanja in nasploh življenje navzven avtomatično ne usklajujejo z Božjo popolno voljo (z Njegovim popolnim življenjem), če se ne naučimo živeti po Duhu oziroma biti vodeni po Duhu. »Pravim torej: žívite v Duhu in nikakor ne boste stregli poželenju mesa. Kajti meso si želi, kar je zoper Duha, Duh pa, kar je zoper meso. Ta dva si namreč nasprotujeta, da ne bi delali tega, kar hočete. Toda če se daste voditi Duhu, niste pod postavo.« (Galačanom 5: 16-18).
    Božji Duh nas vodi in vzgaja, da živimo (mislimo, govorimo in ravnamo) v skladu z Božjo pravičnostjo, ki je v nas. Ko se odločamo po Božji naravi v nas, rojevamo sad Njegovega življenja v nas – torej sad pravičnosti.

    Ko se končuje delovni dan smo utrujeni in nas pogosto bremenijo vse misli in skrbi, ki so se zgodile čez dan. Težko je v miru zaspati in skleniti dan. Ker ne moremo kar tako opustiti možganske aktivnosti, nas to pripelje celo do nezmožnosti spanja. Ko nas doleti taka situacija, je najbolje, da se izročite v Božje roke in prejeli boste mir. Eden od načinov za to je molitev spodnjega psalma. Psalmist se Bogu zahvaljuje za blagoslove, ki jih je prejel, in se zanaša Nanj, vedoč, da je pri njem varen. To je eden od najpomembnejših ključev za iskanje miru v našem življenju. Če ne moremo zaupati Bogu in njegovemu načrtu za naše življenje, nikoli ne bomo živeli resnično v miru. Zaupajm Bogu, molimo in prosimo k Njemu in z Vero v Njega nas bo uslišal. Janez

    Kadar te kličem, mi odgovori, Bog moje pravičnosti !
    V stiski si mi odprl širjave,
    izkaži mi milost, usliši mojo molitev.
    Mnogi pravijo: “Kdo nam bo dal videti dobro ?”
    Dvigni, Gospod, nad nami svetlobo svojega obličja !
    Dal si več veselja v moje srce
    kakor v času, ko je obilje njihovega žita in vina.
    V miru bom hkrati legel in spal,
    saj ti sam, Gospod, me pustiš varno prebivati.
    (Ps 4,2.7¬–9)

    ČLOVEŠKA PRAVIČNOST NI TUDI BOŽJA PRAVIČNOST

    Brez Tebe ne morem živeti in pošteno delati Bog moje pravičnosti in dobrote!
    Ti me ljubiš in me vodiš po svoji poti Odrešenja,
    da ne zaidem na stranpoti neresnice, nepoštenosti in greha.
    Bog, vnaprej si mi dal in povedal vse Božje zakone, postave in Evangelij,
    da dobro vem, kaj smem in česa ne smem storiti, reči ali misliti,
    da bom pravično ter pošteno živel in delal vse, kar je v veselje v Tvojih Očeh.
    Ko ljudje mislimo, sodimo, živimo in ravnamo po Božjih postavah v nas,
    tedaj zajemamo sad pravičnosti iz Tvoje Narave v nas in iz Tvojega Življenja, ki je popolno.
    Vsa presoja pravičnosti, ki izhaja iz človeških pravil in postav ni popolna,
    ker smo mi ljudje grešni in nepopolni in ne zasledujemo vedno resnice.
    Zato se moramo ljudje naučiti živeti in delati po Božjem Duhu
    in tudi biti vodeni po Božjem Duhu tako,
    da bomo pravični in delali tisto, kar je resnično in prav v Božjih Očeh.
    Tedaj ne bo krivic, neresnic, nepoštenih presoj in sodb ljudi
    na sodiščih, v službah, v podjetjih, v raznih ustanovah in drugod,
    tedaj bo med nami Resnica in Pravica,
    ki je Jezus naš Gospod.
    Zato človek potrebuje Boga, njegov blagoslov in vodstvo, sam ne zmore storiti nič.
    Kajti kar je prav v človeških očeh ni prav tudi v Božjih Očeh.
    Preveč je tistih opeharjenih in razočaranih, ki iščejo zaman pravico pri ljudeh,
    ki je ne zmorejo dati, saj smo vsi preveč kratkovidni, grešni in nepopolni ter
    zaradi lastnih koristi dostikrat tudi neresnicoljubni in nepošteni farizeji.
    Bog v njihovih srcih ni videl dobrote in pravičnosti,
    čeprav so farizeji dobro poznali vse preroke in postave.
    Vendar niso vsi taki licemerci: so tudi dobri, pošteni in pravični verni ljudje,
    ki so vodeni po Duhu in živijo po Duhu
    in delajo v strahu Božjem tisto, kar je prav v Božjih Očeh.
    To so verni, dobri ljudje, pošteni in pravični in delajo vse v večjo Božjo Čast in Slavo.
    To so oni, ki spolnjujejo Božjo Voljo in ki vedo, kaj je Ljubezen, Božji Mir in Pravičnost,
    ker vse to izpričujejo z Vero, delom, služenjem ubogim in svojim življenjem.

    Janez AKA Dichter Hansi

  43. Janez says:

    Papež Frančišek: Voščilo “Urbi et Orbi”:
    »’Ljudstvo, ki je hodilo v temi, je zagledalo veliko luč’(Iz 9,1).
    Iz naročja matere Cerkve se je to noč vnovič rodil Božji Sin, ki je postal človek. Njegovo ime je Jezus, kar pomeni ‘Bog rešuje’. Oče, večna in neskončna ljubezen, ga ni poslal v svet, da bi svet obsodil, ampak da bi ga odrešil (prim. Jn 3,17). Oče ga je dal v neizmernem usmiljenju. Dal ga je za vse. Dal ga je za zmeraj. In on se je rodil kot droben plamenček, prižgan v temi in mrazu noči. To dete, rojeno iz Device Marije, je Božja Beseda, ki se je učlovečila. Beseda, ki je Abrahamu usmerila srce in korake proti obljubljeni deželi in še vedno priteguje tiste, ki zaupajo v Božje obljube. Beseda, ki je vodila Hebrejce po poti iz suženjstva v svobodo in še vedno kliče sužnje v vsakem času, tudi danes, naj pridejo ven iz svojih ječ. To je Beseda, ki je svetlejša od sonca in se je učlovečila v drobnem sinu človekovem, Jezusu, ki je luč sveta. Zato prerok vzklika: ‘Ljudstvo, ki je hodilo v temi, je zagledalo veliko luč’ (Iz 9,1). Da, tema je v srcih ljudi, a Kristusova luč je večja. Tema je v medosebnih, družinskih, družbenih odnosih, a Kristusova luč je večja. Tema je v gospodarskih, geopolitičnih in ekoloških sporih, a Kristusova luč je večja.

    Kristus naj bo luč za številne otroke, ki trpijo v vojni in sporih na Bližnjem Vzhodu in po raznih deželah sveta. Naj bo tolažba za ljubljeno sirsko ljudstvo, ki še ne vidi konca sovražnostim, ki so raztrgale deželo v tem desetletju. Naj pretrese vest ljudi dobre volje. Naj navdihne vladajoče in mednarodno skupnost, da bodo našli rešitve, ki bodo zagotovile varnost in mirno sožitje ljudstev v regiji in naj konča njihovo trpljenje. Naj bo opora libanonskemu ljudstvu, da bo lahko izšlo iz sedanje krize in znova odkrilo svojo poklicanost, da bodo sporočilo svobode in harmoničnega sobivanja za vse. Gospod Jezus naj bo luč za Sveto deželo, kjer se je rodil kot Odrešenik človeka in kjer še vedno traja pričakovanje tolikih, ki čakajo na dneve miru, sicer v stiski, a brez obupavanja. Naj bo tolažba za Irak, ki ga pretresajo družbene napetosti, in za Jemen, ki ga preizkuša huda humanitarna kriza. Malo betlehemsko dete naj bo upanje za vso ameriško celino, kjer razne države prestajajo obdobje družbenih in političnih pretresov. Naj osvobodi drago venezuelsko ljudstvo, ki ga že dolgo preizkušajo politične in družbene napetosti, in naj stori, da mu ne umanjka pomoč, ki jo potrebuje. Naj blagoslovi napore vseh, ki se razdajajo v prid pravičnosti in sprave in se trudijo, da bi premagali razne krize in tolikere oblike revščine, ki žalijo dostojanstvo vsakega človeka.Naj bo Odrešenik sveta luč za drago Ukrajino, ki hrepeni po oprijemljivih rešitvah za trajen mir.

    Gospod, ki se je rodil, naj bo luč za afriška ljudstva, kjer vztrajajo družbene in politične situacije, ki ljudi pogosto prisilijo, da bežijo od doma in emigrirajo drugam ter jih tako prikrajšajo za dom in družino. Naj bo mir za prebivalstvo, ki živi v vzhodnih pokrajinah Demokratične republike Kongo, ki jo mučijo nenehni spori. Naj bo tolažba vsem, ki trpijo zaradi nasilja, naravnih nesreč ali zaradi hudih zdravstvenih razmer. Naj bo tolažba vsem, ki jih preganjajo zaradi njihove vere, še posebej vsem ugrabljenim misijonarjem in vernikom, in vsem, ki so padli kot žrtve napadov skrajnih skupin, zlasti v Burkini Faso, Maliju, Nigru in Nigeriji. Božji Sin, ki je prišel iz nebes na zemljo, naj bo obramba in podpora vsem, ki morajo zaradi teh ali drugih krivic emigrirati v upanju na varno življenje. Krivica jih sili, da prečkajo puščave in morja, spremenjena v pokopališča. Krivica jih stisne v kot, da morajo prestajati neizrekljive zlorabe, vsakovrstno suženjstvo in trpinčenje v nečloveških taboriščih. Krivica jih zavrača iz krajev, kjer bi lahko imeli upanje na dostojno življenje, in jih sooča z zidovi brezbrižnosti.

    Emanuel naj bo luč vsemu ranjenemu človeštvu. Naj omehča naše često zakrknjeno in sebično srce in nas naredi za orodja svoje ljubezni. Po naših ubogih obličjih naj podari svoj nasmeh otrokom vsega sveta: zapuščenim in tistim, ki so prestali nasilje. Po naših šibkih rokah naj obleče uboge, ki se nimajo s čim pokriti, naj da kruha lačnim, naj ozdravi bolne. Po naši krhki družbi naj bo blizu starostnikom in osamljenim, migrantom in na rob odrinjenim. Na ta praznični dan naj vsem izkaže svojo nežnost in razjasni temo tega sveta.«
    (Papež Frančišek v voščilu »Urbi et Orbi« na Trgu sv. Petra, 25.12.2019)

  44. Janez says:

    Vse najboljše, zlatomašnik papež Frančišek!
    Jorge Mario Bergoglio se je rodil 17. decembra 1936 v delavski družini v Buenos Airesu, kjer je odraščal še s štirimi brati in sestrami. Diplomiral je s področja kemijske tehnologije. V prostem času je rad plesal tango in je (bil), kot pravi Argentinec, velik ljubitelj nogometa. Nato pa se je odločil za duhovništvo in se vpisal v semenišče k jezuitom.

    Papež različnih interesov
    Po prvih redovnih zaobljubah je najprej študiral filozofijo, nato pa je končal še študij teologije. Posvečal se je tudi drugim humanističnim vedam, na kar dveh ustanovah je poučeval književnost in psihologijo.

    Papež Frančišek – zlatomašnik
    Dne 13. decembra 1969 je prejel duhovniško posvečenje in je letos tako že praznoval zlato mašo.

    Že dvakrat je obiskal Slovenijo
    Papež Frančišek je – seveda še preden je postal papež – obiskal tudi Slovenijo. Prvič se je to zgodilo leta 1970 na povabilo poznejšega kardinala Franca Rodeta, ko si je ogledal Bled, Postojnsko jamo in obiskal ljubljansko opero. Še enkrat pa se je v Sloveniji oglasil že naslednje leto na krajšem obisku, ko je obiskal tudi brezjansko baziliko.

    Postane papež
    13. marca 2013 je bil izvoljen za papeža in postal 266. papež po vrsti. Izbral si je ime Frančišek. Je prvi papež s tem imenom, prvi papež iz jezuitskega reda, prvi iz Latinske Amerike in s tem tudi prvi novoveški papež, ki ne prihaja iz Evrope.

    Zakaj je ravno izbral ime Frančišek?
    Glede tega, zakaj si je izbral ravno ime papež Frančišek, obstaja zanimiva anekdota. Ko so izbirali papeža, je poleg njega sedel njegov dober prijatelj, kardinal Cláudio Hummes. Ko je že bilo jasno, da bo Jorge Bergoglio postal novi papež, mu je Hummes dejal: “Ne pozabi na reveže!” Te besede so se mu vtisnile v srce in zato si je izbral ime Frančišek.

    Papež Frančišek praznuje 50 let duhovništva. Vedno prosi, naj molimo zanj. Kako tega ne bi storili še posebej na tako pomembno obletnico?
    Nenavadna pot
    Septembra 1953 je želel s svojimi prijatelji praznovati dan študentov, toda nekaj ga je prepričalo, naj se raje udeleži svete maše. Tam je naletel na duhovnika, ki ga ni srečal še nikoli, to srečanje pa je za vedno spremenilo njegovo življenje.
    Ta duhovnik je bil Carlos Duarte. Zaradi globokega vtisa, ki ga je naredil na Bergoglia, se je ta takrat odločil, da bo pri Duarteju opravil sveto spoved. V tem pogovoru je odkril svoj klic v duhovništvo. “Pri tej spovedi se mi je zgodilo nekaj nenavadnega. Ne vem, kaj je bilo, toda spremenilo je moje življenje,” se spominja papež. Kmalu je vstopil v jezuitski red in leta 1969 postal duhovnik.

    Izziv: Molimo zanj!
    Papež Frančišek praznovanja tega jubileja očitno ni posebej načrtoval. Ker pa vedno prosi, naj molimo zanj, predlagamo, da vsaj danes (ali na primer vsak dan do njegovega rojstnega dne, ki je 17. decembra) zanj zmolimo molitev, ki jo je zapisal sam Bergoglio, malo preden je postal duhovnik.

    Želim verjeti v Boga Očeta, ki me ljubi kot svojega sina,
    in v Gospoda Jezusa, ki je v mojem življenju vžgal svojega Duha,
    da bi me nasmejal in me tako vodil v kraljestvo večnega življenja. Verjamem v Cerkev.
    Verjamem, da me je v zgodovini, ki jo je prenovil ljubeč pogled Boga,
    in tistega pomladnega dne, 21. septembra [na južni polobli se takrat začne pomlad, op. ur.],
    vodil do srečanja in povabil, da bi mu sledil.
    Verjamem v svojo bolečino, nerodovitno zaradi egoizma, v katerega se zatekam.
    Verjamem v skopost svoje duše, ki bi požirala brez dajanja …, brez dajanja.
    Verjamem, da so drugi dobri, da jih moram imeti rad brez strahu
    in jih nikoli ne smem izdati, ko iščem varnost zase.
    Verjamem v življenje v veri.
    Verjamem, da želim močno ljubiti.
    Verjamem v vsakodnevno smrt, táko, ki žge, od katere bežim,
    toda ona se mi smeji in me vabi, naj jo sprejmem.
    Verjamem v Božjo potrpežljivost, ki sprejema in je dobra kot poletna noč.
    Verjamem, da je očka v nebesih, pri Gospodu.
    Verjamem, da je tudi gospod Carlos Duarte tam in da prosi za moje duhovništvo.
    Verjamem v Marijo, svojo mater, ki ljubi in me nikoli ne bo pustila samega.
    In pričakujem vsakodnevna presenečenja, v katerih se bodo pokazali ljubezen,
    moč, izdajstvo in greh, ki me bodo spremljali vse do končnega srečanja s tistim čudovitim obličjem,
    za katerega ne vem, kakšno je, in od katerega neprestano bežim, a ga želim spoznati in ljubiti.
    Amen.

    Medmrežje Aeteia vse najboljše zlatomašnik papež frančišek

    • Janez says:

      Kako papež Frančišek moli za dobro voljo
      “Življenje je preveč resno, da bi ga doživljali preresno,” sveti oče navaja pisatelja Chestertona, ko govori o dobri volji in humorju. V knjigi Bog je mlad papež Frančišek razkriva, da že 40 let vsak dan moli za dobro voljo, in sicer z molitvijo, ki jo je napisal sveti Tomaž More. Takole gre:

      O Gospod, nakloni mi dobro prebavo
      in tudi kaj za prebavljanje.
      Daj mi telesno zdravje
      in dovolj dobre volje, da bom zanj skrbel.
      Daj mi, o Gospod, svetniško dušo,
      ki bo ohranila dobroto in čistost,
      da je ne bo strašil greh
      in bo znala v Tvoji navzočnosti
      stvari ponovno postaviti na pravo mesto.
      Daj mi dušo, ki se ne bo dolgočasila,
      godrnjala, vzdihovala in se pritoževala;
      in ne dopusti, da bi se preveč ukvarjal
      s tistim vsiljivcem, ki se imenuje Jaz ali tudi EGO.
      Nakloni mi, Gospod, smisel za humor,
      in milost, da se bom znal pošaliti;
      tako bom v življenju okusil nekaj radosti
      in znal razveseliti tudi druge.
      Amen.

      Aleteia kako papež frančišek moli za dobro voljo.

  45. Janez says:

    HVALEŽNOST BOGU
    Pazimo, da v življenju ne pozabimo na hvaležnost do Očeta, ki nas je ustvaril in nam vse dal. Pa saj to že vemo mar ne?. Ampak ali kot kristijani resnično živimo po Evangeliju se vprašajmo? Smo hvaležni, da imamo hrano in pijačo za življenje ali nam je vse to kar samoumevno? Nismo, saj jo imajo vsi okrog vas, ne pa tisti v Afriki, ki so lačni in žejni vode in Božje Besede in čakajo na misionarje, kot je Pedro Opeka na Madagaskarju ali Mati Terezija v Indiji ali Ignacij Knoblehar ali Friderik Baraga, da bodo prišli k njim. Pa bi morali biti bolj hvaležni za vse darove Boga. Prišel bo čas, ko bodo ljudje spet lačni, ko bodo hvaležni za vsak košček kruha, ki ga bodo lahko pojedli. Zahvaljujmo se Bogu za hrano in vse darove, ki smo jih zastonj prejeli brez zasluženja. Vsaj pomislimo na to, da če bi se rodili kje drugje npr. v Afriki, ni nujno, da bi imeli hrane in vode ter Božje Besede Boga v izobilju.
    Smo hvaležni, da imamo otroke, starše, brate, sestre, prijatelje, službo, dom, posteljo in drugo? Nismo, saj jih ima lahko vsak okrog nas in nam je vse nekam samoumevno. Zakaj že? Pa še same skrbi in težave imamo z njimi. Če bi bili vsak dan hvaležni zanje, potem bi bili bolj odprti v odnosih z njimi, bolj pripravljeni na pogovor, več ljubezni bi jim dajali in prejemali od njih in manj bi bilo sporov, prepirov, lakote, bolezni, vojn in drugih podobnih dogodkov.
    Smo hvaležni, da imamo topel dom in zavetje pred mrazom, dežjem in neurjem? Nismo, saj vam pripada, ker smo si ga ustvarili z delom in denarjem. Pa bi lahko bili. Koliko brezdomcev, koliko beračev je prepuščenih ulicam, cestam, brez strehe nad glavo. In mi ali smo danes zanje kaj dobrega naredili kot usmiljeni Samaritani ali smo šli brezbrižno mimo ? Vse to bomo nekoč vprašani namreč koliko smo Ljubili in Dobrega Storili?! Vse smo zastonj prejeli, pa smo tudi zastonj dajali naprej pomoči potrebnim? Zahvaljujmo se Bogu za dan, ki smo ga danes preživeli z bližnjimi. Bodimo hvaležni za vse lepe trenutke in darove Boga, ki smo jih prejeli in dali drugim. Ali smo kaj lepega doživeli in kaj dobrega naredili za druge ljudi in reveže ter bolne in ostarele ter otroke se vprašajmo in naredimo vsak dan kaj lepega in dobrega drugim tako, da se vprašamo, kaj pa sem danes dobrega storil za druge ne le zase?. Žetev je obilna delavcev pa malo pomeni, da rabimo tako duhovnike in dejavne vernike v Cerkvi, da bomo z delom, molitvijo in dobroto živeli po Evangeliju našega Gospoda in širili dobroto in Ljubezen. In Gospod vidi v zadnjo kamrico našega srca in ve kaj rabimo, še preden ga prosimo.
    Nikoli ne vemo, ali je to naš zadnji dan v življenju na Zemlji. Zato pa je prav, da damo vse prejete darove in sposobnosti v dobra dela in pomagamo drugim in sebi na Zemeljski Poti k Njemu. Ko prejemamo svete Zakramente Cerkve prispevamo da smo čisti pred Bogom ali k zakramentalizaciji. Ko pomagamo drugim pomagamo sebi in prispevamo k Novi Evangelizaciji z Ljubeznijo in Dobroto. In noben ateist ali agnostik ne more tega ovreči, saj sta Božja Ljubezen, Odrešenje in Dobrota za vse Ljudi brez izjem. In v Njemu premoremo vse, ki nam daje Moč in Blagoslov. Hvala Ti Gospod za vse.

    Prirejeno na osnovi Žive Molitve Skupnosti krščanskega življenja http://sskz.rkc.si/sskz_old/images/pdf/zivamolitev.pdf

    • Janez says:

      UMAKNIL SE BOM … SI VZEL ČAS ZA RAZMISLEK IN MOLITEV
      Včasih se umakni in si vzemi čas za to, da uporabiš dovolj časa za premislek in razmislek. Vzemi si čas in poglej sebe, tako kot doslej še nikoli. Poglej z njegovimi Očmi ne s človeškimi očmi, kot te uči Jezusov Evangelij; tam ti spregovori Gospod, prisluhni mu. Moli goreče k Njemu. Vzemi si čas in zadihaj, kot bi bilo to prvi ali zadnjič. Vzemi si čas za to, da živiš in ljubiš, kot bi ne vedel, da je to tako. Daj času čas in ne hiti, da ne pogrešiš. Vzemi si čas za branje, spanje za hrano, razmišljanje, molitev…Vzemi si čas zase, za druge in za Boga, da boš v molitvi vse dobro razmislil. Nič se nikamor ne mudi, vedeti in verjeti moram kaj je prav in kaj ne predvsem v Božjih Očeh. Božja Volja naj se zgodi. Kdor upa in verje ter dela na tem za dobro drugih, se mu bo čudežno zgodilo po Božji Milosti. Amen.

  46. Janez says:

    SVETI DUH, TI SI LUČ NAŠEGA ŽIVLJENJA
    Sveti Duh, Ti si luč našega življenja. Ti hočeš vse narediti novo v naši sredi. Pridi in spremeni ter predrugači ter prenovi temeljito vse, kar se zoperstavlja Tvojemu delovanju v naši skupnosti. Preženi vse predsodke, zavist, obrekovanja na različnih ravneh, iskanja moči in prevlade ter vso zlaganost, ki smo ji povsod priča danes, ko Človek ni Človeku vedno Človek, ampak je vse kaj drugega kot Dober Človek. Ustvari v nas čisto srce, usmiljenje, dobroto in razsvetljen razum, da bomo lahko spoznali to, kar Ti želiš; in bomo pripravljeni hoditi po poti, ki si nam jo Ti pokazal tako, da bomo po strmi in težki poti k Tebi hodili in izpolnjevali Tvoje Nauke in zapovedi.

    GLEDATI Z NOVIMI OČMI
    Nakloni mi, o Gospod, da bom zdaj videl vse stvari z novimi očmi. Naj bi razlikoval in preizkušal duhove, ki nam bodo pomagali prepoznavati znamenja časov, se veseliti stvari, ki so Tvoje in jih podarjaš drugim. Daj mi jasnost spoznanja, ki si jo dal apostolom, božjemu ljudstvu in svojim svetim.Gospod razsvetli me prosim in me poduči, kaj je prav in kaj ne, da se bom prav ravnal in živel po Tvoji postavi in Evangelijih.

    MOJA VISOKA PESEM HVALEŽNOSTI ZA VSE, KI JO POJEM TEBI OČE
    Ti, ki Te ljubi moja duša, povej mi, kje se nahajaš, kje prebivaš, kje Ljubiš in Odrešuješ ter kje nesebilno deliš Dobroto na Zemljo pravičnim in krivičnim brez razlik ? Glej, grem po sledeh Tvojega Evangelija, po sledeh Tvoje nesebične dobrote, čudežev, odpuščanja in ljubezni, ki jo je Tvoja daritev zarisala med nebom in zemljo. Grem po poti Tvojih Božjih zapovedi in postav za nas Božje Otroke. Praviš mi, da sem kakor lilija med robidami, kakor pšenica, ki si jo posejal na pola, da bi obrodila in bi jo poželi jeseni, ko ozreli, da bi imeli kruh, kakor grozdi na vinski trti, da bi obrodil za trgatev in vino. Ti si kakor jablana med gozdnim drevjem, si Dobrotni in Ljubeči Brat, ki je vedno z Nami in ob Nas, ko služimo in ljubimo. Z užitkom posedam v Tvoji senci in Tvoj sad je sladak mojim ustom. Tvoje znamenje nad menoj je ljubezen. Varuješ me in ves me objemaš. Vedno si z menoj in ob meni. Tiho me gledaš in govoriš, saj si vedno z Nami in ob Nas. Tvoj Mir je umiril moje nemirno Srce Gospod. Tvoji nauki so me potolažili in me razsvetlili, tvoja Beseda me je potešila in podučila. na meni je da jo bom vedno izpolnjeval. Tvoja Volja naj se zgodi in ne moja. Naše besede pridejo in preminejo, Tvoje Besede pa so večne. Pomagaj nam prosim, da bomo več molili in delali dobra dela, v tvojo Čast in Slavo Bog. Hvala Ti Bog ta vse.

    Prirejena in dopolnjena molitev Skupnosti krščanskega življenja

  47. hvala says:

    GOSPODA SLAVIMO Z VSEM SVOJIM BITJEM, KER SMO CELOVITA BITJA IN KER TAKO NAROČA SVETO PISMO.

    SVETI AVGUŠTIN, KI JE ŠE POSEBEJ SPODBUJAL DVIGOVANJE ROK PRAVI, DA SO NEBESA ENO SAMO LJUBEZENSKO SLAVLJENJE BOGA, DA PA SE MORAMO NA TO PRIPRAVLJATI IN “VADITI”ŽE NA ZEMLJI, SAJ JE SLAVILNA MOLITEV PREDOKUS NEBES (Razlaga psalmov 148,1).

    PSALM 100-POZIV K HVALNICI
    VZKLIKAJTE GOSPODU, VSA ZEMLJA, SLUŽITE GOSPODU Z VESELJEM ,
    PRIDITE PREDENJ Z VRISKANJEM! …

    PSALM 145-HVALNICA BOŽJEMU KRALJESTVU, Davidova hvalnica
    POVZDIGOVAL TE BOM, MOJ BOG, O KRALJ,
    SLAVIL BOM TVOJE IME NA VEKOV VEKE.
    VSAK DAN TE BOM SLAVIL,
    HVALIL BOM TVOJE IME NA VEKOV VEKE….

    2SAM 5,12-15 DAVID JE TEDAJ ŠEL IN Z VESELJEM PRENESEL SKRINJO BOŽJO IZ OBED EDOMOVE HIŠE V DAVIDOVO MESTO. KO SO NOSILCI GOSPODOVE SKRINJE NAREDILI ŠEST KORAKOV, JE DAROVAL VOLA IN PITANO TELE. DAVID JE NA VSO MOČ RAJAL PRED GOSPODOM.
    TAKO JE DAVID Z VSO IZRAELOVO HIŠO PRENESEL GOSPODOVO SKRINJO Z VZKLIKANJEM IN TROBLJENJEM.

    2 SAM, 6,17-19 PRINESLI SO GOSPODOVO SKRINJO IN JO POSTAVILI NA NJENO MESTO SREDI ŠOTORA, KI GA JE DAVID RAZPEL ZANJO. NATO JE DAVID DAROVAL PRED GOSPODOM ŽGALNE IN MIROVNE DARITVE. KO JE DAVID DOKONČAL DAROVANJE ŽGALNIH IN MIROVNIH DARITEV, JE BLAGOSLOVIL LJUDSTVO V IMENU GOSPODA, NAD VOJSKAMI. RAZDELIL JE VSEMU LJUDSTVU, VSEJ IZRAELOVI MNOŽICI, MOŽEM IN ŽENAM, VSAKEMU HLEB KRUHA, KOS MESA IN KOLAČ IZ SUHEGA GROZDJA.

    2 SAM 6,16, 21-23 KO JE GOSPODOVA SKRINJA PRIŠLA V DAVIDOVO MESTO, JE SAVLOVA HČI MIHALA GLEDALA SKOZ OKNO IN VIDELA KRALJA DAVIDA , KAKO POSKAKUJE IN RAJA PRED GOSPODOM, IN GA JE ZANIČEVALA V SVOJEM SRCU. DAVID PA JE REKEL MIHALI:”
    PRED GOSPODOM, KI ME JE IZVOLIL RAJE KAKOR TVOJEGA OČETA IN VSO NJEGOVO HIŠO, DA ME JE POSTAVIL ZA KNEZA ČEZ GOSPODOVO LJUDSTVO, ČEZ IZRAELA, DA, PRED GOSPODOM BOM RAJAL, ČEPRAV SE BOM ŠE BOLJ KAKOR ZDAJ PONIŽAL IN BOM PONIŽAN V SVOJIH OČEH! A PRI DEKLAH, O KATERIH SI GOVORILA, PRI NJIH BOM POČAŠČEN. ”
    SAVLOVA HČI MIHALA PA NI IMELA OTROKA DO DNEVA SVOJE SMRTI.

    KAJ NAM REČE BOŽJA BESEDA S TEM OPISOM DAVIDOVEGA SLAVLJENJA? DAVID SE JE VESELIL, VZKLIKAL JE , TROBIL, POSKAKOVAL, RAJAL, SKRATKA Z VSO MOČJO JE SLAVIL GOSPODA.

    KO JE DOKONČAL DAROVANJE, JE BLAGOSLOVIL LJUDSTVO V IMENU GOSPODA, POTEM PA NAREDIL “FEŠTO” BI REKLI. RAZDELIL JE KRUH , MESO, KOLAČ IN VSI SO SE VESELILI, JEDLI IN GOSPODA SLAVILI. NI MU BILO MAR, DA GA JE MIHALA ZARADI TEGA ZANIČEVALA, DA PRED GOSPODOM BOM RAJAL, JI JE REKEL, ČEPRAV BOM PONIŽAN.

    KO V ČASU TEKEM PLOSKAMO IN NAVIJAMO, SE VESELIMO , TUDI GOSPODU PLOSKAJMO IN GA SLAVIMO IN SE MU ZAHVALJUJMO ZA NJEGOVO USMILJENJE, KI PREHAJA IZ RODA V ROD NA VES GLAS S CELOTNIM TELESOM. TAKO NAS UČI BOŽJA BESEDA.

    Pridi Sveti duh, prenovi obličje te zemlje.

  48. Miro says:

    SVETI ŠTEFAN JE BIL POLN VERE, MILOSTI IN MODROSTI – ODLIKOVAL SE JE V SKRBI ZA UBOGE IN V JEZUSOVI MOČI DELAL ČUDEŽE!

    Vsak svetnik je hvalnica in slavospev sveti veri. To velja tudi za svetega Štefana, prvega mučenca, katerega praznik danes obhajamo. Tudi mi smo vsak dan na preizkušnji iz svete vere, toda priznajmo, da naša verska aktivnost včasih ni dovolj živa. To obžalujmo, da bomo svete skrivnosti vredno obhajali (odlomek iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

    http://svetniki.org/sveti-stefan-diakon-in-prvi-mucenec

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran zaupamo vate!

  49. Miro says:

    GOSPOD JEZUS KRISTUS NAS VABI K VZTRAJNOSTI NA POTI VERE, UPANJA IN LJUBEZNI!

    BOŽJA BESEDA: Varujte pa se ljudi, ker vas bodo izdajali sodiščem in bičali po svojih shodnicah. Pred oblastnike in kralje vas bodo vlačili zaradi mene, v pričevanje njim in poganom. Kadar pa vas izročijo, ne skrbite, kako in kaj bi govorili, kajti tisto uro vam bo dano, kaj naj bi govorili. Ne boste namreč govorili vi, temveč Duh vašega Očeta bo govoril v vas. Izdajal pa bo v smrt brat brata in oče sina. Otroci bodo vstajali zoper starše in jih izročali v smrt. Vsi vas bodo sovražili zaradi mojega imena; toda kdor bo vztrajal do konca, bo rešen (Mt 10, 17-22).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+10%2C17-22&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Jezus čuti z utrujenimi ljudmi in jim pošlje svoje učence. Vabi jih, naj vztrajajo na poti vere. Hudobija bo nasprotovala njegovemu oznanilu. Z vero in pomočjo Svetega Duha se bom soočil z nasprotovanji in pričeval za Jezusa. Gospod, hvala za podporo, da bom rasel v ljubezni in nasprotovanje spreminjal v dar za novo življenje (iz knjige Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Slavimo Gospoda, zahvaljujmo se mu in ga prosimo: Slava tebi, Jezus, Ti si naš Odrešenik, Emanuel – Bog z nami! Hvala, ker nam podarjaš številne milosti in darove ljubezni, usmiljenja, odpuščanja, zaupanja v Boga … Hvala, da moremo s Tvojo pomočjo, kljub težavam in nasprotovanjem, vztrajati na poti vere, upanja in ljubezni. Gospod, pomagaj nam s svojo milostjo, da bi kot sveti Štefan (današnji godovnjak) pogumno zagovarjali vse tiste vrednote, ki nas z odgovornim in ljubečim sprejemanjem človekovega življenja – od spočetja, rojstva, preko nadaljnih življenjskih obdobij, pa vse do naravne smrti – povezujejo v takšno skupnost, ki bo prijazna do vsakogar. Slava tebi, Jezus, zdaj in vekomaj. Amen.

    Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki si nas iz niča poklicalo v življenje, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  50. Janez says:

    BOŽIČ (Medmrežje Župnija Šmarje Sap)
    Božič ni samo izhodiščna točka preteklosti, ni samo zgodovinski dogodek, od katerega štejemo leta. Še bolj je to dogodek, ki se obnavlja in nadaljuje vsak trenutek slehernega krščanskega življenja. Vsakokrat, ko se trudimo, da bi bili Bogu bolj podobni, da se približamo mišljenju in ravnanju Jezusa Kristusa, se Bog znova rodi v nas. Zato je lahko vsaka maša, vsako obhajilo, vsaka spoved, vsako poslušanje božje besede za nas Božič. Kajti po vsem tem znova in vedno tesneje k nam prihaja Kristus. Če se dva ali trije zberejo v molitvi ali petju, je tudi to za nas božič, ker je Kristus prišel med nas. Kako velik praznik je Božič, spričuje tudi dejstvo, da ima tri maše oziroma mašne obrazce. To je polnočnica ali angelska maša, ker beremo evangelij o angelskem oznanilu Kristusovega rojstva (Lk 2,1–14). Druga je v jutranjih urah, imenuje se zorna ali pastirska maša, ker beremo o pastirjih, ki so prišli počastiti Kristusa (Lk 2,15–20). Tretja pa je čez dan in se imenuje dnevna ali velika maša, pri kateri beremo evangeljski odlomek iz uvoda v Janezov Evangelij; govori o besedi, ki je postala človek (1, 1–18). To trojno mašo so srednjeveški mistiki simbolično razlagali s Kristusovim trojnim rojstvom. Prvo rojstvo, ki je najvišje, je tisto, ko nebeški Oče rojeva svojega edinorojenega Sina, enakega po božjem bistvu in drugačnega po osebi. Drugo rojstvo je vsebina božične skrivnosti, ko materinska rodovitnost v deviški čistosti rodi svetu Odrešenika. Tretje rojstvo pa se uresničuje vedno, vsak dan in vsak trenutek, ko se Bog po milosti in ljubezni rodi na živ in duhovni način v srcu vernega in dobrega človeka. Vsi vemo, da je Božič čas ljubezni, obdarovanja in družinskih srečanj. Pomembnejše je, da je Božič čas veselja in zahvaljevanja Bogu, ker deluje v našem življenju. Praznovanje Božiča je zato tudi bogato v ljudskih običajih. Samo če pomislimo na lepo slovensko navado postavljanja jaslic in božičnega drevesca. Jaslice naj bodo tako postavljene, da nam bodo približevale skrivnost Božjega rojstva in da ne bo v njih sveta družina samo odvečna “šara” med različni električnimi okraski od mlinčkov naprej. Božično drevesce ima lepo simboliko: spominja na Kristusa, ki je drevo življenja in luč sveta. Uživajmo v Božjem miru, ko praznujemo Božič, pojdimo pred Jezusa v jaslicah in mu povejmo želje srca in ob tem ne pozabimo, da se jaslice bolj moli, kakor gleda.

    http://zupnija-smarje-sap.rkc.si/

  51. Miro says:

    IZ DETETA JEZUSA, POLOŽENEGA V JASLI IN ZAVITEGA V PLENICE, SIJE SKRIVNOSTNA BOŽJA SLAVA!

    BOŽJA BESEDA: Ko so angeli šli od njih v nebo, so pastirji govorili drug drugemu: »Pojdimo torej v Betlehem in poglejmo to, kar se je zgodilo in kar nam je sporočil Gospod!« Hitro so odšli tja in našli Marijo, Jožefa in dete, položeno v jasli. Ko so to videli, so povedali o besedi, ki jim je bila rečena o tem otroku. In vsi, ki so slišali, so se začudili temu, kar so jim povedali pastirji. Marija pa je vse te besede shranila in jih premišljevala v svojem srcu. In pastirji so se vrnili ter slavili in hvalili Boga za vse, kar so slišali in videli, tako, kakor jim je bilo rečeno (Lk 2,15-20).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+2%2C15-20&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Luka govori o Božjem rojstvu v zgodovini. V središču je ubogi otrok, ki je položen v jasli in zavit v plenice. Iz njega sije skrivnostna Božja slava. Trudil se bom s ponižnostjo približati temu dogodku, ko je uboštvo, ki ga zavrača svet, služilo Božjemu Sinu za njegov prihod. Gospod, hvala, ker si mi po tej poti razodel veličino in moč Božje ljubezni do človeštva (iz knjige Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Slavimo Gospoda in se mu zahvaljujmo: Slava tebi, Dete Jezus, Ti si naš učlovečeni Bog, Emanuel – Bog z nami! Hvala, ker si se do skrajnosti ponižal do nas ubogih grešnikov. Hvala, ker si se dal položiti v preproste jasli v hlevu, polnim gnoja naših grehov. Hvala, ker si se dal poviti v plenice naše nesposobnosti, da bi ljubili Boga in bližnjega. Hvala za vse, kar si v svojem, po človeško gledano nedoumljivem ponižanju storil za nas bedne grešnike, da bi se pokesali zavoljo svojih grehov in slabosti ter se spreobrnili k Tebi, ki si pot, resnica in življenje!

    Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, zaupamo vate!

  52. Janez says:

    Papež Frančišek: Kaj naj storimo vpričo te milosti? Samo eno: sprejmimo dar.
    »’Nad prebivalci v deželi smrtne sence je zasijala svetloba’ (Iz 9,1). Ta prerokba iz prvega berila se je uresničila v evangeliju: medtem ko so pastirji ponoči bdeli na svojih pašnikih, ‘jih je obsijala Gospodova slava’ (Lk 2,9). V zemeljski noči se je pojavila luč z neba. Kaj pomeni ta luč, ki se je pojavila v temini? Odgovor nam namigne apostol Pavel, ki nam je rekel: ‘Razodela se je Božja milost.’ Božja milost, ‘ki rešuje vse ljudi’ (Tit 2,11), je to noč obdala svet. Kaj pa je ta milost? To je Božja ljubezen, ljubezen, ki preobrazi življenje, obnovi zgodovino, osvobodi od zla, vlije mir in veselje. To noč se nam je pokazala Božja ljubezen: to je Jezus. V Jezusu je Najvišji postal majhen, da bi ga lahko vzljubili. V Jezusu je Bog postal otrok, da bi se nam pustil objeti. Toda ali se še lahko vprašamo, zakaj sv. Pavel Božji prihod na svet imenuje »milost«? Da nam pove, kako je povsem zastonj. Medtem ko je videti, da tu, na zemlji, vse sledi logiki »daj – dam«, pa Bog prihaja zastonj. Njegova ljubezen ni naprodaj; nič nismo storili, da bi si jo zaslužili in nikoli je ne bomo mogli poplačati. Razodela se je Božja milost. To noč se zavemo, da je On, medtem ko mi nismo bili v višavah, za nas postal majhnost; medtem ko smo hodili po svojih opravkih, je On prišel med nas. Božič nas spominja, da Bog še vedno ljubi vsakega človeka, tudi najslabšega. Meni, tebi, vsakemu od nas govori: »Ljubim te in te bom vedno ljubil. Dragocen si v mojih očeh.« Bog te ne ljubi, ker pravično misliš in se lepo vedeš; ljubi te in to je to. Njegova ljubezen je brezpogojna, ni odvisna od tebe. Lahko se motiš v svojem mišljenju, lahko si si marsikaj izmislil, a Gospod te ne neha imeti rad. Kolikokrat mislimo, da nam je Bog dober, če smo mi dobri, in da nas kaznuje, če smo hudobni. Ni tako. Tudi v naših grehih nas še vedno ljubi. Njegova ljubezen se ne menja, ni zamerljiv; zvest je, potrpežljiv je. Glejte, to je dar, ki ga najdemo na Božič: presenečeni odkrijemo, da je Gospod vsa mogoča zastonjskost. Njegova slava nas ne oslepi s svojim bleskom, njegova navzočnost nas ne prestraši. Rodi se ubog, brez vsega, da bi nas osvojil z bogastvom svoje ljubezni.

    Razodela se je Božja milost. Milost je sinonim za milino, lepoto. To noč v lepoti Božje ljubezni odkrivamo tudi svojo lepoto, ker smo Božji ljubljenci. V dobrem in v hudem, v zdravju in v bolezni, srečni ali žalostni smo v njegovih očeh vedno lepi; ne zaradi tega, kar delamo, ampak zaradi tega, kar smo. V nas je neuničljiva, nedotakljiva lepota, lepota, ki je ni mogoče ukiniti, ki je jedro našega bitja. Danes nas Bog spominja na to, ko z ljubeznijo jemlje našo človeškost, jo vzame za svojo, se z njo »poroči« za vedno. »Veliko veselje«, ki je to noč oznanjeno pastirjem, je resnično »za vse ljudi«. V teh pastirjih, ki zagotovo niso bili svetniki, smo navzoči tudi mi s svojimi krhkostmi in slabostmi. Kakor je Bog poklical njih, tako kliče tudi nas, ker nas ljubi. In v nočeh našega življenja tudi nam – kakor njim – govori: »Ne bojte se« (Lk 2,10). Korajža velja, ne zapravite zaupanja, ne izgubite upanja, ne mislite, da ljubiti pomeni izgubljati čas. To noč je ljubezen premagala strah, pojavilo se je novo upanje, blaga Božja luč je premagala temo človeškega zasmeha. Človeštvo, Bog te ljubi in je zate postal človek, nisi več samo!

    Dragi bratje in sestre, kaj naj storimo vpričo te milosti? Samo eno: sprejmimo dar. Preden gremo iskat Boga, pustimo, da nas on išče. Naj nam ne bodo za izhodišče naše sposobnosti, ampak njegova milost, ker je on, Jezus, naš Zveličar. Zazrimo se v Dete in se pustimo obdati z njegovo nežnostjo. Ne bomo več našli izgovorov, da bi se mu ne pustili ljubiti: češ da gre v življenju vse narobe, češ da Cerkev ne deluje, češ da v svetu to ne gre; vsi ti izgovori bodo odpadli. Stopili bodo v ozadje, saj vpričo Jezusove nore ljubezni, ljubezni, ki je je ena sama nežnost in bližina, ni izgovorov. Vprašanje, ki se nam zastavlja za Božič, je: Ali pustim, da me Bog ljubi? Ali se prepuščam njegovi ljubezni, ki me prihaja rešit? Tako velik dar si zasluži prav tako veliko hvaležnost. Sprejeti milost pomeni, da se znamo zahvaliti. Naše življenje pa često poteka daleč od hvaležnosti. Danes je ravno pravi dan, da se približamo tabernaklju, jaslicam, da rečemo hvala. Sprejmimo dar, to je Jezusa, da potem sami postanemo dar kakor Jezus. Postati dar pomeni, da damo življenju smisel. To pa je najboljši način, kako spremeniti svet: mi se spremenimo, Cerkev se spremeni, zgodovina se spremeni, ko nehamo spreminjati druge, ampak spremenimo sebe tako, da iz svojega življenja napravimo dar. Prav to nam kaže Jezus to noč: ni spremenil zgodovine ne s prisilo niti z močjo besed, ampak z darom svojega življenja. Ni čakal, da bi mi postali dobri, da bi nas ljubil, ampak se nam je zastonj podaril. Tudi mi ne čakajmo, da bližnji postane dober, da bi ga potem imeli radi, da Cerkev postane popolna, da bi jo potem ljubili, da nas drugi cenijo, da bi jim potem služili. Začnimo pri sebi. To pomeni sprejeti dar milosti. In svetost ni nič drugega kot ohranjati to zastonjskost.

    Ljubka legenda pripoveduje, da so ob Jezusovem rojstvu pastirji pritekli k votlini z raznimi darili. Vsak je nosil, kar je imel, eden sadove lastnega dela, drug kaj dragocenega. Medtem ko so se vsi razdajali v velikodušnosti, pa je bil tam pastir, ki ni imel ničesar. Bil je nadvse ubog, ničesar ni imel, kar bi podaril. Medtem ko so drugi tekmovali, ko so poklanjali darove, je osramočen stal od daleč. V nekem hipu sta se sv. Jožef in Marija znašla v težavi: kako bosta sprejela vse te darove? Še posebej Marija, ki je morala držati Dete. Ko je torej videla pastirja s praznimi rokami, mu je pomignila, naj se približa. In položila mu je Jezusa v naročje. Ko ga je ta pastir sprejel, se je zavedel, da ima v rokah največji dar v zgodovini. Gledal je svoje roke, tiste roke, ki so se mu zdele vedno prazne: postale so zibka za Boga. Čutil je, kako je ljubljen, premagal je sram in začel kazati Jezusa še drugim, ker ni mogel zadržati zase daru nad vsemi darovi.

    Dragi brat, draga sestra, če se ti zdi, da so tvoje roke prazne, če vidiš, da je tvoje srce prazno ljubezni, je ta noč kot nalašč zate. Razodela se je Božja milost, da zasije v tvojem življenju. Sprejmi jo in v tebi bo svetila božična luč.« (Papež Frančišek med sveto mašo na Sveti večer, v baziliki sv. Petra v Vatikanu, 24.12.2019).

    Molimo. Gospod Bog, Tvoj Prihod med nas na Zemljo je vsem Ljudem in vsemu Stvarstvu prinesel radost Odrešenja. prosimo Te Pomagaj nam ni nas Vodi , da bo naše Življenje, ki ga je prenovila Tvoja Ljubezen in Tvoja Milost, razodevalo Vsem Ljudem Tvojo Sveto Navzočnost in Pričujočnost Božje Odrešitve med nami vsemi.

    O Večna Beseda, Božji in Mariijin Sin, v najskrivnejšem kotičku našega Srca in Duše prosimo Obnovi Čudež Svojega Rojstva. Vžgi nas s Svojo Ljubeznijo, da nam bo Tvoj Prihod vsem prinesel pravo Odrešenjsko radost, Resničen Mir, Strpnst in Razumevanje tako posameznikom kot vse narodom na Zemlji. Po Kristusu našem Gospodu. Amen.
    Molitev po Janezu XXIII.

  53. Miro says:

    ROJSTVO DETETA JEZUSA – NEVIDNI BOG POSTANE VIDEN, DA GA MOREMO POSLUŠATI IN POSNEMATI!

    Božični čas se začenja na predvečer praznika Gospodovega rojstva in traja do nedelje po prazniku Gospodovega razglašenja, to je vključno do nedelje Jezusovega krsta. V središču božičnega časa je božič – praznik Gospodovega rojstva. Praznik nas vsako leto znova spominja, da nas Bog tako ljubi, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel večno življenje (prim. Janez 3. pogl., 17. vrst.). Druga božja oseba sprejme po Mariji našo človeško naravo in postane pravi človek. Nevidni Bog postane viden, da ga moremo poslušati in posnemati. Bog postane človek zato, da bi mi živeli božje življenje.
    Več o pomenu Gospodovega rojstva na http://www.kapitelj.com/bozic.html

    Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

  54. Janez says:

    “KRISTJANI, ČE ME LJUBITE, BOSTE SPOLNJEVALI MOJE ZAPOVEDI”
    Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: 15 »Če me ljubite, boste spolnjevali moje zapovedi; 16 jaz pa bom prosil Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, da bo ostal pri vas vekomaj: 17 Duha resnice, ki ga svet ne more prejeti, ker ga ne vidi in ne pozna. Vi ga poznate, ker ostaja pri vas in bo v vas. 18 Ne bom vas zapústil sirot, prišel bom k vam. 19 Še malo in svet me ne bo več videl, vi pa me boste videli, ker jaz živim in živeli boste tudi vi. 20 Tisti dan boste spoznali, da sem jaz v Očetu in vi v meni in jaz v vas. 21 Kdor ima moje zapovedi in se jih drži, ta me ljubi; kdor pa me ljubi, tega bo ljubil moj Oče, in tudi jaz ga bom ljubil in se mu razodél.«

    Kdor sledi Jezusu, se uči ljubiti Očeta nad vse, celo nad svoje življenje. Jezus se skrajno resno izrazi, da je svoje življenje na tem svetu (npr. uspeh, slavo, moč, privilegije) treba celo ’sovražiti’, kar pomeni v danem kontekstu ’manj ljubiti kot’, oz. zaničevati v primerjavi z večnim življenjem. Saj, kdor hoče svoje življenje na tem svetu rešiti, ga bo izgubil. Tako ali drugače, prej ali slej, bomo življenje na tem svetu enkrat s smrtjo na zemlji izgubili. Ali ni veliko bolje za nas, iz vidika večnosti, če ga častno izgubimo, ko ga zavestno darujemo iz ljubezni do nekoga, kakor, če se ga v strahu zase do zadnjega obupno oklepamo in ostanemo pri tem sami kot neko zrno, ki noče umreti? V ljubezni do Očeta naj verujemo Njegovemu dobremu načrtu za dober izid naše življenjske poti, ki pa se ne konča s smrtjo, ampak pri Njem v večnosti, ker smo vendar ustvarjeni Zanj. Povabljeni smo, da trdno zaupamo Očetovemu načrtu, saj je v tem ravno naša ljubezen do Njega, da neomajno verujemo, da je njegov načrt v vsem dober, da celo najhujše stvari v našem življenju obrača na dobro vsem. In da se naučimo spolnjevati Božjo Voljo oziroma vse Božje zakone in pravila ter da ne mislimo na človeški način, ampak na Božji način.

    Vprašajmo se:”Ali je za zveličanje zadosti, če le verujemo, kar je Bog razodel, ne da bi krščansko vero tudi živeli in iz vere proizvajali dobra dela?” Odgovor se glasi: “Za zveličanje ni zadosti, če le verujemo, kar je Bog razodel, ampak smo dolžni tudi spolnjevati vse, kar nam Bog zapoveduje.” Isto nam govori Jezus v gornjem evangeljskem odlomku, ki je del njegovega poslovilnega govora apostolom pri zadnji večerji, torej njegova oporoka. Morda smo bili pozorni, da kar dvakrat poudarja: “Če me ljubite, boste spolnjevali moje zapovedi” in “Kdor ima moje zapovedi in jih spolnjuje, me ljubi”. Po domače bi rekli: ljubezen do Boga je treba pokazati z dejanji. Tudi starši se ne zadovoljijo s tem, da jim otroci z besedami ponavljajo: “Rad te imam!” Če ne upoštevajo njihovih želja in ukazov, njihova ljubezen nima nobene življenjske vrednosti. Preskusni kamen naše ljubezni do Boga, kar je dejansko naša vera, je uresničevanje Jezusove največje zapovedi. V njej je povzet dekalog ali deset Božjih zapovedi, ki urejajo človekov odnos do Boga, Stvarnika in Očeta, in do soljudi, ki so zaradi skupnega Očeta naši pravi bratje in sestre. V obe smeri ima ta “največja zapoved” enako težo. Pobožen ljudomrznež, ki grdo ravna z ljudmi je tako od Boga bolj oddaljen, čeprav prakticira vero in moli, kot pa tisti, ki zna ustvarjati prisrčne medčloveške odnose, čeprav Boga z jezikom ne priznava; vendar vsebinsko živi po Božjih postavah, ker ljubi bližnjega. Pomembno se je odpreti delovanju Svetega Duha in pustiti Bogu, da pride k nam in ostane pri nas in v nas ter nas navdihuje, uči in vodi. Jezus obljublja apostolom in vsem svojim učencem Duha resnice. To je tista oživljajoča moč, ki v nas, če mu ne postavljamo ovir, rodi sadove krščanskega življenja, življenja po Božjih zapovedih. Apostol Pavel v svojem pismu Galačanom našteva za življenje silno dragocene “sadove Svetega Duha: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blagost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladovanje”. Roditi te sadove pomeni “imeti Jezusove zapovedi in jih spolnjevati” ali z drugimi besedami – ljubiti Boga. Naše krščanstvo se mora “učlovečiti”. To zahtevo je po pozornem branju evangelija spoznala in v odlokih drugega vatikanskega cerkvenega zbora izrazila Cerkev na pragu tretjega krščanskega tisočletja. Pastoralna konstitucija o Cerkvi v sedanjem svetu se začenja z razglasom: “Veselje in upanje, žalost in tesnoba današnjih ljudi, posebno ubogih in vseh kakorkoli trpečih, je hkrati tudi veselje in upanje, žalost in tesnoba Kristusovih učencev.” Za sprejem odrešenja je potrebna aktivna in dejavna vera v Boga. Vsaka vera v Jezusa ni odrešenjska (vera, ki temelji le na Jezusovih naukih in čudežnih dejanjih, vera zaradi koristi vernikov (6,14-15)). Odrešenjska vera je žrtvovanjska, razumska in bivanjsko sprejetje sporočila in osebe Jezusa do stopnje, ki spremeni človekove misli in dela v skladu z evangeljskim sporočilom, ter vodi v življenje in delovanje Božjih otrok. Pomembno je, da premislimo dejstvo, da samo vera še ni garant za naše odrešenje. Ta človeka šele odpira Jezusu, ki je izvor odrešenja in večnega življenja. In vera ki proizvaja dobra dela in zagotavlja, ljubezen, odpuščanje, dobroto, strpnost, usmiljenje, pomoč brezdomcem in ubogim, približa človeka jetusu, saj je tudi naš Odrešenik tako delal in učil druge, ko je bil na zemlji. In najvišja od vseh pa je zapoved ljubezni, je učil Jezus. Ta, ki spolnjuje Božje zapovedi, prejme resnico in luč, dokler ni v resnici poveličan in ve vse. Spoznanje resnice in odgovore na svoja največja vprašanja pa kristjani od Boga prejmemo, če smo poslušni Božjim zapovedim. Poslušnosti Bogu in ponižnosti pa se učimo vse življenje. Ni večjega zgleda poslušnosti, kot je Odrešenikov. O njem je Pavel dejal: »Čeprav je bil Božji Sin in pravi Človek, se je iz tega, kar je pretrpel, naučil poslušnosti, dosegel popolnost in postal vsem, ki so mu poslušni učenci, izvir večnega odrešenja.« Odrešenik je s popolnim življenjem, s spoštovanjem svojega svetega poslanstva nazorno udejanil in ponazoril pristno Božjo ljubezen in nam dal zgled. Nikoli ni bil ošaben, žaljiv, materialističen. Nikoli ni bil nadut zaradi ponosa. Nikoli ni bil nezvest. Vselej je bil ponižen. Vselej je pomagal in bil dober do ubogih, ponižanih in bolnih, saj je zaradi njih prišel na svet. »Zdravnika potrebujejo bolni«, je rekel Jezus. Naj bo naše prvo spreobrnjenje kot dobrih ljudi in dobrih kristjanov v tem, da si prizadevamo za vedno globljo ljubezen do Boga. Ljubezen do Boga nas vodi k temu, da bolj poslušamo njegovo besedo in živimo tako, kot nas On uči, da je prav glede na Božje zapovedi in postave. Tudi Jezus je moral spolnjevati Božjo Voljo na križu. Postavimo na temelj ljubezni naš odnos do bližnjih in dajajmo naprej drugim vse zastonj, saj smo tudi mi vse zastonj od Boga prejeli. Kolikokrat vidimo predvsem napake pri drugih, ki so jih drugi naredili, svojih napak pa ne vidimo. Zaradi teh napak druge ljudi kritiziramo, preziramo, jim obračamo hrbet, jim damo vedeti, da nimajo kaj iskati v naši bližini, v naši skupnosti, celo v cerkvi. S takim odnosom ne bomo nikomur pomagali, da se poboljša oziroma pride k Jezusu. In to tudi ni odnos, v katerem bi posnemali Jezusovo ravnanje. Zato se spreobrnimo v tem, da ne bomo ošabni, da nikogar ne bomo prezirali in poniževali, ampak bomo imeli do vsakega, spoštljiv odnos in bili dobri in usmiljeni. Marsikdo se ob krivici, ki jo je doživel, zakrkne in človeku, ki ga je prizadel, težko odpusti. V nebesih pa ne bo prostora za zamero. Dokler ne bomo zmogli odpustiti, bomo čakali pred nebeškimi vrati. Tudi Jezus nam naroča: »Odpustite in vam bo odpuščeno; s kakršno mero merite s tako se vam bo odmerilo; ves tisti dolg sem ti odpustil ali nisi tudi ti dolžan usmiliti se svojega brata; odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom…« Naj bo naše spreobrnjenje nadalje tudi v tem, da se učimo odpuščati in biti usmiljeni. Naj bo naše spreobrnjenje v tem, da nehamo skrbeti samo zase in postanemo živi udje oziroma mladike na trti Kristusovega telesa. Če bomo vsi delali tako, kot je ravnal Jezus, bomo zlahka postali živo občestvo in dajali boljši zgled in prispevali k boljšemu svetu. Biti kristjan ni samo hoditi k maši in moliti, ampak v vsakdanjem življenju, v medsebojnih odnosih, v življenju kraja in župnije, dati sebe v službo Bogu in bližnjemu in vedno ravnati tako, kot bi na našem mestu ravnal Jezus. Vero preliti v konkretna dobra dejanja in Ljubiti, kar je Božja Volja. Zato moramo poznati Kristusov Evangelij in ga vedno znova prebirati in premišljevati ob njem. Zato naj bo naše spreobrnjenje tudi v tem, da pogosto prebiramo Jezusov Evangelij in svoja ravnanja usklajujemo z Jezusovim ravnanjem in živimo tako kot je živel Odrešenik na zemlji. In začnimo takoj zdaj pri sebi, ne pri drugih. Veliko dela nas čaka za lastno versko, duhovno in osebnostno preobrazbo in to, da bomo uresničevali našo Hojo za Kristusom.

    Vir: Razni izvlečki za premislek iz religioznih knjig in gradiv ter tjudi prispevkov raznih avtorjev na medmrežju. Že objavljeno.

    Npr. avtorji Thomas S. Monson, dr. Alojzij Šuštar, Thomas Merton, Tomaž Kempčan, sveti Frančišek, papež Frančišek et altri.

  55. Miro says:

    BOŽJA BESEDA NAS SPODBUJA K ZAUPANJU V BOŽJE USMILJENJE!

    ZAHARIJEVA HVALNICA

    Njegov oče Zaharija je postal poln Svetega Duha in je prerokoval:
    »Slavljen Gospod, Izraelov Bog, ker se je ozrl na svoje ljudstvo in mu
    pripravil odrešenje. Vzdignil nam je rog rešitve v hiši svojega služabnika
    Davida, kakor je povedal po ustih svojih svetih prerokov iz davnih vekov,
    rešitev pred našimi nasprotniki in iz rok vseh, ki nas sovražijo, da izkaže
    usmiljenje našim očetom in se spomni svoje svete zaveze, prisege, s katero
    je prisegel našemu očetu Abrahamu, da nas bo rešil iz rok sovražnikov in
    nam dal, da mu bomo brez strahu služili v svetosti in pravičnosti pred
    njegovim obličjem vse svoje dni. In ti, dete, se boš imenovalo prerok
    Najvišjega. Pojdeš namreč pred Gospodom, da pripraviš njegova pota
    in daš njegovemu ljudstvu spoznati odrešenje v odpuščanju njihovih grehov
    po prisrčnem usmiljenju našega Boga, zaradi katerega nas bo obiskalo
    vzhajajoče sonce z višave, da razsvetli vse, ki sedijo v temi in smrtni senci,
    in naravna naše noge na pot miru« (Lk 1,67-79).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+1%2C67-79&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Zaharija obuja spomin na velika Božja dela v zgodovini, kako je skrbel za ljudstvo in mu pripravil odrešenje. Janezovo rojstvo odpira pot, ki vodi do tega, zato slavi Boga. Kljub težavam in grehom bom zaupal Bogu, ki se s svojim usmiljenjem bliža v moje življenje in v družbo. Gospod, hvala, ker me kakor Janeza obdarjaš z milostjo in pošiljaš k ljudem, da bi jim pomagal pri srečanju s teboj (iz knjige Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Božji poseg odrešenja ni nepričakovan. Že davno je bil napovedan Abrahamu, oznanjevan po prerokih, obljubljen Davidu in potomcem. Dete, ki se je Zahariju in Elizabeti rodilo, bo prerok tistega, ki bo dovršil vse napovedi in izpolnil vse obljube. Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, in naravnal korake ljudi na pot miru. To noč se bo rodil v betlehemski staji – in v srcih vseh, ki želijo biti zares ljudje (iz knjige Beseda da besedo, Franc Cerar).

    Slavimo Gospoda in se mu zahvaljujmo: Slava tebi, Jezus, Ti si naš Odrešenik! Hvala, ker to noč prihajaš k nam kot Dete, položeno v revne jasli, da milostno razsvetliš vse, ki sedimo v temi in smrtni senci, in da naše korake naravnaš na pot miru. Slava tebi, Jezus, zdaj in vekomaj. Amen.

    Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, zaupamo vate!

  56. Janez says:

    DIES SOLIS NATALIS ALI BOŽIČNI IN NOVOLETNI ČAS BO KMALU SPET PRIŠEL MED NAS
    Božični in novoletni čas bo kmalu spet prišel med nas,
    prinesel spokojni mir in radost odrešenja v našo vas.
    Ko se zvečer tiho prižigajo praznične luči,
    lepe misli potujejo med iskrenimi ljudi,
    in obiščejo znance, dobre prijatelje in druge dobre ljudi.
    Vsem nam je namenjeno veliko dobrih želja,
    naj Božič blagoslov in božjo milost v hiše prinese,
    Novo leto pa obilo zdravja in sreče med vse nas raztrese.

    Kadar namreč za zimski solsticij vstaja sonce,
    prebuja se nov daljši dan,
    ko nekdo te iskreno z vsem srcem ljubi,
    oddidejo od tebe temne misli daleč stran,
    z dobroto odgovoriš in odpiraš drugim svojo toplo dlan.

    In ko človek išče radost, srečo, mir srca,
    je samo ljubezen, ki lahko umiri, osreči ga.
    O, daj Gospod, ljubezni in strpnosti polno mi srce,
    glej, zaman je drugo vse, kar me občasno pač teži,
    prihaja odrešujoča milost Odrešenika našega sveta.

    Rad bi ponesel, zaželel svetlobo in dobroto ljudem,
    kjer sta naklonjena Božja milost in blagoslov vsem stvarem,
    kakor jutranja rosa, ki je ob soncu več ni,
    kakor vrt pomladni, ki v soncu toplem na novo oživi,
    ko se človek spreminja, ko ljubezen v njem zaživi,
    ko temni mrak postaja svetlo sonce, ko se v njem veselje in upanje spet prebudi.

    Želim na kraju le ljubezni, miru, zadovoljstva, zdravja, sreče
    Novo leto v koš naj ti nameče!
    Naj Božič dom tvoj razsvetli,
    a z Novim letom vse dobro naj v tvoji družini vzcveti,
    ljubezen, zdravje, mir, srečo, zadovoljstvo in sploh vse,
    kar tvoje si želi srce!

    Janez AKA Dichter Hansi

    Velim recessit bonitate volebant lux hominum ubi autem gratiam Dei in participatione sacrosanctum Filii Dei omnium quae sunt, sicut ros quos sol amplius ut hortum fonte calido solis quae revixit se habente aliquis aliam cum fit vitae in caritate, sol fit caligo tenebrosa et cum gaudio et spe excitatus est.

    Ich möchte Licht und Güte zu den Menschen bringen, wünschen, wo Gottes Gnade und Segen auf allen Dingen sind, wie der Morgentau, der in der Sonne verschwunden ist, wie ein Frühlingsgarten, der in der warmen Sonne wiederbelebt, wenn sich eine Person ändert, wenn die Liebe darin lebt, wenn die dunkle Finsternis zur hellen Sonne wird, wenn Freude und Hoffnung in ihm erwachen.

  57. Janez says:

    Gospod, bodi pri nas, da bomo ljubili bližnjega,
    najsi bo reven ali bogat, najsi bo blizu ali daleč.
    Daj nam kruha, da potešimo svojo žejo in lakoto,
    in daj nam srce, ki naj vse z drugimi deli,
    kar zastonj daješ nam Ti. Amen
    (Molitev po: Paul Roth).

    VESELJE V BOGU
    Veselje je v svojem bistvu povezava med Bogom in človekom, saj je Bog vir veselja. Veselje je Božji dar, ki ga je Bog iz ljubezni vsadil v človeka kot gorčično seme ob stvarjenju Sveta. Jezus Kristus je s svojim vstajenjem to veselje in upanje ljudem povzdignil na novo eshatološko raven, ki danes po Svetem Duhu živi v Cerkvi. O tem nam na poseben način pričuje bogoslužje Cerkve, evangeliji in sleherno življenje kristjana, ki se trudi za dobro ter da živi po Božji Volji pravično. Vsak človek je poklican, da v svojem življenju živi to veselje v odnosu do drugih, da izpričuje dobroto in ljubezen in odpušča kot nam odpušča naš Gospod. Danes, ko primanjkuje iskenega in pravega notranjega veselja, je to eno izmed bistvenih pomembnih razlogov za vedrino in upanje v človekovem bivanju. Človek preprosto ne more živeti sam, saj bi drugače poglavitno okrnil svoje veselje in to, kar je – Božji otrok, ustvarjen za odnos. Kristjani imamo nekoga, v katerem lahko najdemo svoj mir in veselje ter ki presega vsako individualnost in materializem, imamo Boga. Boga ljubezni, ki ljubi brez izjeme in ki je dober do nas in nam odpušča naše grehe. Pravo veselje pa se lahko rodi le iz prave Ljubezni. Če je torej Bog vir veselja, je tudi občestvo Ljudi vir veselja, saj skupnost, ki si prizadeva za resnično dobro, ne bi obstajala, če v njej ne bi prebival Bog. Bog je torej nujno navzoč povsod, kjer vlada ljubezen. Ljudje so danes tako žalostni, zdolgočaseni, naveličani vsega … ker živijo daleč od Boga. Pa si tako žele veselja in sreče, dobrote, druženja in pozitivnega pogleda na življenje. Veselje pa jim zato prinašajmo mi kristjani! Molimo zanje, da jim Bog podeli Milost Veselja.

    Molitev VESELJE V BOGU
    Nebeški Oče, daj nam prosim danes naše vsakdanje veselje.
    Podari nam prosim vsak dan nekaj tistega veselja,
    ki ga za noben denar ni mogoče nikjer kupiti.
    Oče hotel si, da je veselja med nami nekaj več
    kot zgolj užitek in zadovoljstvo,
    ki naše čute zadovoljita le za nekaj trenutkov,
    nato pa vse v hipu izgine in izzveni.
    Pravo veselje gre globlje, seže v našo notranjost.
    In od tam izžareva vse dni,
    ne le kakšen hip.
    Veselje je sreča nad dobrim, lepim, popolnim.
    Pomeni odkritje dobrega v stvareh,
    je dragoceno spoznanje, da ima naše bivanje smisel,
    da nam zastavlja pomembna vprašanja.
    Veselje je tudi odkritje tvojih sledov
    na obrazu ljudi, ki jih srečujemo,
    med vrsticami časopisa, ki ga prebiramo,
    v prizadevanju vseh, ki gradijo nekaj novega.
    Naše veselje, je veselje v Bogu.
    Brez Tebe Oče, bi ne bilo veselja.
    Če nam ne bi poslal Sina, bi ne bilo veselega oznanila ljudem.
    Reši nas vseh tistih žalostnih prividov,
    ki nas v življenju begajo in tlačijo.
    Kristjani bi vendar ne smeli biti zagrenjeni,
    kljub bridkostim in težavam tega sveta.
    Kdo bi se danes mogel veseliti,
    če ne prav mi, ki trdno verujemo,
    da si Ti, o Bog, naš Vsemogočni,
    Vsevedni, predvsem pa Dobrotljivi Oče!
    Molitev Paul Roth

  58. Janez says:

    BLAGOR NAM LJUDEM IN JEZUSOV GOVOR NA GORI
    Blagor nam, če se bomo, ubogi v duhu znali osvoboditi,
    varljivega zaupanja v materialno bogastvo
    in bomo imeli Ljubezen in Spoštovanje do ubogih,
    kakor do svojihj bratov, živih podob Kristusa.
    Blagor nam, če se bomo vzgojeni v blagosti močnih,
    znali odpovedati pogubni sili sovraštva in maščevanja
    in če bomo premogli modrost,
    da se namesto za strah, ki ga vliva orožje,
    raje odločimo za velikodušno odpuščanje,
    za povezovanje v svobodi in pri delu,
    za osvajanje z dobroto in z mirom.
    Blagor tudi nam, če sebičnosti ne bomo
    postavljali za vodilo svojega življenja
    in ne uživanja za njegov smisel in cilj,
    temveč bomo nasprotno,
    znali odkriti v zmernosti izvir moči,
    v bolečini sredstvo odrešenja,
    v žrtvi najvišjo stopnjo veličine.
    Blagor nam, če bomo zatiranje
    raje prenašali kot pa ga povzročali,
    in če bomo čutili lakoto po Božji Pravičnosti.
    Blagor nam, če bomo znali
    zaradi Božjega Kraljestva odpuščati,
    se zanj pogumno boriti,
    delati in služiti drugim, trpeti in Ljubiti.
    Amen.

    Blaženi Pavel VI.

    OSEM BLAGROV IZREČENIH V JEZUSOVEM GOVORU NA GORI
    Človek je lahko resnično Srečen in Vesel svojega Življenja samo v Luči Jezusovega Govora na Gori, in izrečenih Blagrov, kjer se onstran Našega Minljivega življenja odpira še pogled na Večno Življenje. V tišini, ki je vladala na tisti gori, je Gospodov glas množicam ljudi na Gori izrekal tistih Osem /Devet Blagrov, ki so temeljni zakon krščanstva in z njim veselja do življenja. »Ti so Jezusov načrt za nas,« je dejal papež Frančišek. »Berite jih in premišljujte o njih, to vam bo v veliko korist.« Vemo, da vsebujejo skrivnost tiste sreče, ki je ne zmoremo potešiti z vsakdanjimi zadoščenji. Vodili nas bodo pri naši molitvi in prizadevali si jih bomo uresničevati v našem običajnem življenju, da bi prejeli odgovore, ki bodo lahko dali smisel vsemu, kar delamo. Blagri seveda lahko tudi presenečajo, vendar le na prvi pogled. Vsak človek namreč nekje v globini svoje duše vsaj kdaj zasluti in zazna, da nosi blagre vpisane že v svojem srcu in da je to tisto pravo, po čemer že dolgo hrepeni. Zato pri blagrih ne gre za nikakršno navezovanje in/ali povezovanje na zakone in predpise te ali one ustanove, države, cerkve, podjetja, društva ali katerekoli druge ustanove. Tu gre preprosto za zvestobo kristjana samemu sebi, za zvestobo svoji vesti in svojemu spoznanju, za dolžnost in nalogo, da si istoveten, da si to, kar si, in da si ti resnično ti, ko hodiš po Poti za Kristusom. Gospodovi blagri ali ‘napovedi’ so povzetek krščanskega upanja, kakor so ‘izpovedi’ povzetek krščanske vere in ‘zapovedi’ povzetek krščanske ljubezni. Tako imamo šest resnic in osem blagrov ter deset zapovedi. V evangeliju je osmerim blagrom dodan še deveti: ‘blagor vam, sramotenim’. Devet blagrov tako predstavlja devet kreposti, ki jih moremo postaviti nasproti deveterim grešnim nagnjenjem. Iz devetih Jezusivih Blagrov imamo tri temeljne vrednote (resnica, pravica, svetost); tri človekove sposobnosti (razum, volja, vest); tri evangeljske nasvete/nauke (poslušnost, uboštvo, čistost); tri nabožne vaje (molitev, miloščina, post).

    JEZUSOVIH OSEM BLAGROV
    1 Ko je zagledal množice, se je povzpel na goro. Sédel je in njegovi učenci so prišli k njemu. 2 Odprl je usta in jih učil:

    Blagri (Mt, 5, 1-10) in (Lk 6,20–23)
    3 »Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.
    4 Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo.
    5 Blagor krotkim, kajti deželo bodo podedovali.
    6 Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, kajti nasičeni bodo.
    7 Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli.
    8 Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali.
    9 Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Božji sinovi.
    10 Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani, kajti njihovo je nebeško kraljestvo (blagri od 1 do 8).

    Addendum:
    11 Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo o vas lažnivo govorili (dodatni deveti Jezusov blagor).
    12 Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko. Tako so namreč preganjali že preroke, ki so bili pred vami.«

  59. Miro says:

    GOSPOD, NAUČI ME ZAUPANJA, DA BOM V VSEJ PONIŽNOSTI SPREJEL TVOJE NAČRTE!

    BOŽJA BESEDA: Elizabeti se je dopolnil čas poroda. Rodila je sina. Ko so njeni sosedje in sorodniki slišali, da ji je Gospod izkazal veliko usmiljenje, so se z njo veselili. Osmi dan so prišli dete obrezat. Po očetu so mu hoteli dati ime Zaharija, toda njegova mati je spregovorila in rekla: »Nikakor, temveč Janez mu bo ime.« Oni pa so ji rekli: »Nikogar ni v tvojem sorodstvu, ki bi mu bilo takó ime.« Z znamenji so spraševali njegovega očeta, kako bi ga hotel imenovati. Zahteval je deščico in zapisal: »Janez je njegovo ime.« In vsi so se začudili. Njemu pa so se takoj razvezala usta in jezik, in je spet govoril ter slavil Boga. Vse njihove sosede je obšel strah in po vsem judejskem gričevju se je govorilo o vseh teh rečeh. In vsi, ki so zanje slišali, so si jih vtisnili v svoje srce in govorili: »Kaj neki bo ta otrok?« Gospodova roka je bila namreč z njim (Lk 1,57-66).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+1%2C57-66&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Bog se sklanja v življenje ljudi in jim pomaga. Zato more stara in nerodovitna Elizabeta spočeti otroka. Starši in sosedi se tega veselijo. Po Božjem naročilu dajo otroku ime Janez in Zahariju se razveže jezik. Bolj kot Zaharija se bom trudil poslušati Božji glas, da ne bi nasprotoval temu, kar zahteva. Gospod, nauči me zaupanja, da bom v vsej ponižnosti z veseljem sprejel tvoje načrte (iz knjige Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Molitveni vzklik: Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

    Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

  60. Janez says:

    Jezus nam je podaril in vrnil Božjo navzočnost in svetost (p. Šinkovec in drugi povzetki)
    Ob dopolnitvi časov je bil Sveti Duh tisti, ki je spočel Božjega sina v Marijinem telesu. Ob Jezusovem krstu je Sveti Duh v podobi goloba oznanil, da je Jezus iz Nazareta Mesija. Ob začetku svojega javnega delovanja je Jezusa v puščavo vodil Duh, da bi bil preizkušan in nato premagal Hudega Duha. Na križu, nam pove evangelist Janez, je Jezus izročil svojega Duha v božje roke. In sedaj je vsakomur izmed nas namenjeno, da postane dom in hiša za bivanje našega Boga in Svetega Duha.

    Povsem upravičeno bi lahko rekli, da se je Jezus rodil in kot Odrešenik prišel med nas in nato umrl na križu, da bi nam podelil Svetega Duha, Božjo navzočnost, povezavo, ki je bila izgubljena, ko sta se Adam in Eva oddaljila od Boga v Edenskem vrtu. Z obiskom svojih apostolov nemudoma po vstajenju je Jezus obnovil to osebno, ljubečo, življenje porajajočo povezanost z Bogom. Vse, kar je bilo izgubljeno v Edenskem vrtu, je bilo v celoti obnovljeno v vrtu vstajenja. Kako prepoznamo to božjo navzočnost, kakšne so njene lastnosti? Vsekakor to ni neka nedejavna prisotnost, nasprotno, je zelo dinamična. Zaradi nje smo ustvarjeni za svetost, celo bolj kot Adam in Eva v Raju, saj Sveti Duh ne biva le povsod okrog nas, ampak zaradi Jezusovega darovanja zdaj tudi prav v nas.

    Teologi nam razlagajo, da je Jezus prišel s poslanstvom sprave – po vstajenju je apostolom ob prikazanju podelil pravico, da odpuščajo grehe in delajo čudeže. Sv. Pavel nam v drugem pismu Korinčanom pravi: »17 Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo. 18 Vse je od Boga, ki nas je po Kristusu spravil s seboj, nam pa naložil službo sprave, 19 namreč to, da je bil Bog tisti, ki je v Kristusu spravil svet s seboj, s tem da ljudem ni zaračunal njihovih prestopkov, nam pa je zaupal besedo sprave. 20 Zavoljo Kristusa smo torej poslani, po nas vas kliče Bog. Zavoljo Kristusa vas prosimo, spravite se z Bogom. » (2 Kor 5,17-21).

    Svetost je sila, ki spreminja Svet in Nas
    »V svetu, ki ni nič prijazen do prebivalcev, v svetu, ko človek ni nič prijazen do zemlje, v času, ko je prihodnost negotova in polzi iz rok odločevalcev in inženirjev politike in gospodarstva, v svetu, ko lepota ni več lepa, poštenost ni več vrednota, ampak se pogovarjamo o estetiki grdega, v času, ko poštenost in pravičnost nista cenjeni vrednoti, ko je resnicoljubnost pozabljena beseda, v času, ko molitev umira, ko skoraj nihče več ne verjame v moč blagoslova, v času, ko razglašamo samouresničitev kot višek smisla življenja, v tem času je potrebno posebno znamenje. To znamenje je svetost. Svetost je Božja navzočnost med nami vsemi, je Njegova prisotnost. Svetost nam zato daje Bog. To je deleženje Božjega nam vsem Ljudem na Zemlji. Svetost ni neka popolnost, za katero bi se trudili, za katero bi se vzgajali. Svetost kličemo, s svetostjo se povezujemo. Molitev kliče svetost v naše življenje. Več kot je molitve več svetosti je v svetu«. Pater Silvo Šinkovec.

    Vir: Fejstbog, pater Silvo Šinkovec in povzetki iz drugih religioznih gradiv in medijev.

  61. Janez says:

    Jezusovo življenje in učenje sta nekaj enkratnega
    Izmed vseh ustanoviteljev poglavitnih religij je edino Kristus trdil, da je Bog! Abraham, Mohamed, Konfucij, Buda – nihče izmed njih ni trdil, da je Bog. Recimo Buda je na koncu svojega življenja svojim učencem povedal, naj si ga ne trudijo zapomniti, temveč naj si raje zapomnijo njegovo učenje o poti razsvetljenja; islamski Bog je Alah in ne prerok Mohamed. Vsakega izmed teh ustanoviteljev svetovnih religij bi se dalo ločiti od njihovega učenja, pa njihova vera ne bi utrpela nikakršne škode. V nasprotju z njimi je krščanstvo zgrajeno na Kristusu: kaj je storil in kdo je trdil, da je. Njegovo učenje je skoraj predvsem usmerjeno zgolj v samega sebe. Kaj drugega bi sicer lahko rekli o osebi, ki trdi: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu, razen po meni.« (Jn 14,6). Če pa so Jezusove trditve resnica, potem so njegove besede polne upanja. Potemtakem lahko poznamo Boga, ker je Jezus Bog.

    Popolnoma Bog in popolnoma človek
    Jezus Kristus ni samo popolnoma Bog, je tudi popolnoma človek. Je Pravi Bog in Pravi Človek. Izkušal je lakoto in žejo, osamljenost, bolečino izdaje in zavrnitev. Pretrpel je ponižanje, ko je gol visel na križu. Jedel je pravo hrano, točil prave solze ob smrti svojega prijatelja in izgubil pravo kri med križanjem. Celo njegovo vstajenje je bilo fizično. Jezus Kristus je bil pravi človek. Kaj pomeni za nas, da je bil Jezus pravi Bog in pravi človek?

    1. Ker je Jezus Bog, je vreden našega čaščenja.
    Z njim bi morali ravnati kot z Bogom, torej z vso častjo in spoštovanjem. Jezus ni le naš prijatelj, On je naš Gospod. To pomeni, da mu dovolimo, da usmerja vsako področje našega življenja: ne le naše religiozno čaščenje in oboževanje, temveč tudi našo kariero, družino, finance, odnose in držo. Poznavanje Kristusa bi moralo vplivati na naše odnose z drugimi in tudi na to, kaj gledamo po televiziji,kaj delamo, kaj beremo itd. Predajanje kontrole nad temi rečmi Kristusu ni to, kar nas bo pripeljalo v nebesa, temveč je popolna predaja kontrole Kristusu, posledica našega odziva na večni odnos, ki ga imamo z Njim. On je vaš vsemogočni Gospod, ljubimo in častimo Ga.

    2. Ker je Jezus Bog, je zmožen poskrbeti za vse naše težave.
    Nič ni takega, s čimer se soočamo, česar Bog ne bi mogel premagati. Jezus je »JAZ SEM«, ki lahko vse stori. Jezus pravi, da tistim, ki ljubijo Boga, vse služi v dobro (Rim 8,28). Pravzprav On lahko stori »več kot ga sploh lahko prosimo ali si mislimo.« (Ef 3,20). S tem ko bolj spoznavamo Jezusa, obenem tudi ugotavljamo, da ima moč izpolniti vse, kar je obljubil. On je Naš Odrešenik in Naša Pot.

    3. Ker je Jezus Bog, nas lahko spravi z Bogom.
    Jezus je več kot prijatelj in brat. Je naš Bog in Odrešenik. Izpolnjevati moramo Božjo Voljo. Prositi ga moramo za odpuščanje grehov in se spokoriti in spovedati ter dobiti odvezo v Cerkvi.


    4. Ker je Jezus pravi človek, lahko sočustvuje z našimi potrebami in težavami.
    Vse, kar prestajamo, On lahko razume: »Ker je on sam pretrpel preizkušnjo, lahko pomaga preizkušanim.« (Hb 2,18) Ker je živel med nami, popolnoma vse razume, kako se počutimo.

    5. Ker je Jezus pravi človek, s tem potrjuje našo človeškost.
    Boljši kristjani ne postajamo s tem, da se odrekamo svoji človeškosti. Bog nas je ustvaril po svoji podobi in želi, da uživamo življenje z vsemi zmožnostmi, ki nam jih ponuja. Vsakemu izmed nas je dal talente in sposobnosti, katere želi, da razvijamo. Z Ljubeznijo in Dobroto ter Usmiljenjem, služenjem drugim, v praksi izvajamo Božjo Voljo, Krščansko Vero in se tako približujemo Jezusu. Postajamo mu enaki.

    Če sledimo Odrešeniku Jezusu Kristusu, še ne pomeni, da bomo zaradi tega vedno zdravi in bogati, vsekakor pa bomo dobri verniki, boljši ljudje in modrejši! Marsikaj bomo morali spremeniti v življenju! Prišla bodo tudi naša osebna odrekanja in spremembe. Morda se bomo morali odreči nečemu, kar nam godi: staremu načinu življenja, poklicni poti, finančnemu uspehu, celo svojemu življenju. Kljub vsemu dovolimo, da Jezusova učenja v Evangeliju prevzamejo naše življenje, naslonimo se Nanj. To je to kar je Krščansko, kar dela življenje čudovito, da gremo po Poti k Njemu in smo Odrešeni!

    Medmrežje Prvikoraki Avtor: Steven L. Pogu: Poznati Jezusa

  62. Miro says:

    SVETI OČE FRANČIŠEK: »ŽIVIMO EVHARISTIJOZ Z DUHOM VERE IN MOLITVE, ODPUŠČANJA, KESANJA …«

    Papež Frančišek je že pred leti ob koncu svoje kateheze, namejene sveti evharistiji, takole sklenil svoje razmišljanje, o katerem je vredno pononovno razmišljati: »Živimo evharistijo z duhom vere in molitve, odpuščanja, kesanja, skupnega veselja, skrbi za brate in sestre v stiski, v gotovosti, da bo Gospod izpolnil tisto, kar je obljubil: večno življenje.«

    http://www.nadskofija-ljubljana.si/papez-francisek-katehezo-namenil-evharistiji-je-dar-kristusa-ki-postaja-navzoc/

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  63. Miro says:

    ALI VERUJEMO V JEZUSA KRISTUSA, KI SE NAM V EVHARISTIJI DARUJE KOT ŽIVI KRUH IZ NEBES? – RES DELUJEMO V NJEGOVI MOČI, ALI PA SE MORDA RAVNAMO PO TISTEM, KAR JE ZA »ČEHLJANJE NAŠIH UŠES« BOLJ PRIJETNO?

    Ponovno bi rad opozoril na zelo tehtno misel, zapisano takoj na na začetku knjige »Sveta maša vrhunec vere« (Palemon Glorieux). Če bi si to misel vsak dan priklicali v spomin in se z vero v srcu na njo tudi odzvali, bi v svojem življenju gotovo doživeli neslutene Božje milosti in blagoslove. Citiram: »Tisto, kar mi trga srce, pravi Bog, je pogled na to, kako malo se menijo kristjani za mojega Sina in za njegovo žrtev. In vendar jo je daroval zanje. Če bi izkoriščali njeno bogastvo, bi spremenili svet. Toda ali sploh verujejo?«

    Priporočimo se Svetemu Duhu in se z Božjo pomočjo skušajmo poglobiti v jedrnato izražene misli o Evharistiji, zapisane v knjigi Kruh, ki daje življenje (zbral Wilhem Mühs).

    Tabernakelj nam zagotavlja,
    da je Jezus postavil šotor med nami.
    (Mati Terezija iz Kalkute)

    Naravna ljubezen hoče tri stvari:
    prisotnost ljubljene osebe,
    njeno popolno posest
    in popolno zedinjenje z njo.
    Jezus v nadnaravnem redu
    temu zakonu ljubezni
    v polnosti zadosti z evharistijo.
    (Peter Julijan Eymard)

    Evharistija je dejanje ljubezni
    v najodličnejšem pomenu besede,
    ker je Očetov dar: je sam Sin.
    (Giovanni Martinico)

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

    • Janez says:

      Jezus Živi v meni
      Jezus prosim pridi, vstopi in živi v meni!
      Kakor si živel v Svoji Materi Devici Mariji,
      ko si si vzel za Življenje kot Novorojeni Bog in Človek
      Njeno Materinsko Telo in Njeno Kri, v Njej rastel in se Rodil na Svet
      v Naše Veselje Odrešenja Vseh Ljudi za Odpuščanje Vseh Naših grehov.
      Tako prosim Jezus Odrešenik živi, bivaj in ostani v meni
      ter postani v meni Tvoje Božje Telo in Kri in napolni me z Svetim Duhom:
      +Jezus prosim Misli in Odločaj se v Meni z Menoj;
      +Jezus prosim Moli in Ljubi ter Odpuščaj v Meni z Menoj;
      +Jezus prosim trpi in prenašaj vse krivice Sveta in Bolečine ter Bolezni v meni in z Menoj;
      +Jezus prosim glej in spregovori iz Mene v tišini, da Te bom slišal in razumel, kaj hočeš od Mene;
      +Jezus prosim deluj in izžarevaj Luč ter Sveti iz Mene, da bom prinašal Ljudem Svetlobo In Upanje;
      +Jezus prosim vlivaj mi Pogum in Vztrajnost skozi mene zame in za druge in napolni nas z Vero;
      +Jezus prosim Pomagaj bolehnim, revnim in ubogim skozi mene, da bom dober Samaritan kot Mati Terezija;
      +Jezus prosim vlivaj mi moči in vodi me po Poti k Tebi, da bom živel, daroval, služil drugim in izgoreval za Svet tako kot Ti, ki si Moj Ljubljeni Brat, Odrešenik, Gospod in Moj Bog.
      +Jezus prosim naj bom vedno na strani Rešitev in ne Problemov zase in za Ljudi, da jim bom pomagal in jih spodbujal, da bodo vedno izpolnjevali Božjo Voljo.
      +Jezus prosim naj bom orodje Tvojega Miru, Dobrote in Ljubezni, prosim pomagaj mi, da bom Svojo Vero v Boga in v Božje Postave ter v Sveti Jezusov Evangelij veselega Oznanila vedno udejanjal in izvrševal tudi v praksi Življenja in tako pokazal, da Verujem, Molim, Delam in Izvršujem vse, kar Bog hoče in zahteva od mene.
      +Prosim Jezus uporabljaj moje roke, noge, glavo, pamet, mene vsega, da bom služil drugim vedno in z veseljem.
      +Prosim Jezus blagoslovi naša pota, da bomo hodili in stopali po Zemlji z našimi Nogami po pravi Poti, da nas vse v Jezusa Verujoče Ljudi v Svetemu Duhu pripelješ k Bogu Očetu in da bo Naš Bog vedno Ves v Vsem.
      +Prosim Te Gospod Jezus tudi za neverujoče, ki pošteno ter pravično živijo in Te iščejo na svoj način,
      da bodo po Tvoji Milosti Videli in Spoznali Boga preko Tvoje Milosti,
      ter spregledali in začeli hoditi kot Dobri Ljudje in Dobri Kristjani
      po Poti k Jezusu Našemu Odrešeniku Sveta.
      Daj Gospod, da bom vedno Blizu tebe in zmeraj Bliže Tebi!
      Vsak dan nanovo me vzemi ter naredi iz mene nov prispevek za Ljudi.
      V Vsakem Trenutku me vzemi, ker bi se rad popolnoma Odprl Tvoji Ljubezni
      in Božjemu Duhu, da bi deloval v meni in izpolnjeval Božjo Voljo.
      V vsak dogodek prihajajočih dnevov me vzemi prosim in daj da bom odkrival Tvoja Sporočila.
      Bodi moj Brat in Odrešenik ter moj Gospod, ki mi nikdar ne dovoli pomisliti,
      da si daleč od mene; daj mi Milost in deluj in izžarevaj preko mene v Svet svojo Dobroto in Ljubezen.

      Dopolnjena Molitev Prihajam k tebi, molitve in premišljevanja, kapucini, 1995.

      “Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni. To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno” (Jn 15,10-11). Kjer je ljubezen, tam je Bog ( Mati Terezija).

      Naša odločitev po kateri Poti gremo h Kristusu je tudi naša izbira ene izmed večih Poti k Bogu. Avto tudi ne rabi samo motorja, da je vozen za na cesto, ampak rabi tudi vse druge dele in seveda tudi veščega in treznega šoferja, ki ve kam hoče iti (nr. bremze, karoserijo, volan, ročno zavoro itd.). Me veseli Miro, da verjamete, da je to kar poudarjate dovolj. Vaša odločitev je vaša odgovornost za svoje življenje; vendar pred Bogom bomo vprašani ne samo koliko smo molili in se udeleževali svete evharistije, se spovedovali itd., temveč tud koliko smo Ljubili, pomagali drugim ter tako prelili vero v življenje, kako smo konkretno spolnjevali Božjo Voljo in spolnjevali Evangelij. Ni samo ena Pot k Bogu zveličavna: Anthony de Mello jezuit: Pot k Bogu (Sadhana)- molitve, meditacija in premišljevanja za duhovno preobrazbo in življenje v Veri. Vsak pa odgovarja zase, kako živi in veruje pred Bogom. Če moliš in živiš po postavah in Evangeliju si na Poti k Njemu. Vendar ne samo da moliš in gre k maši in da spolnjuješ zakramentalizacijo; potrebno je tudi da dejavno vršiš kot kristjan konkretno Evangelizacijo v srcu in v dejavni praksi Življenja. To je pač moj Credo. Ora et labora. Vaš pa je drugačen in v Ameriki tudi porečejo: It is just your Opinion non the Truth. Just do it what you believe. It is up to you. It is your responsability to God our Lord. Lepo je da si povemo različne poglede in da se spoštujemo. Predvsem pa kdo lahko s človeško pametjo poreče, da vse ve o Bogu? Potrebna je Božja Milost in naša iskrena Volja, da dopustimo Bogu, da pride v naše srce in tam ostane. Savel ni mel nobene zasluge za spreobrnitev v Svetega Pavls, taka je bila Božja Volja: Savel, Savel zakaj me preganjaš?! Sveta Mati terezija pa je moral fejst neumorno garati 24 ur na dan in se dejavno truditi za reveže v Kalkutzi, da je Bog blagoslovil njena humana dela za uboge. Duh veje kjer hoče. In kdo bi s čoveško pametjo vse to razumel?! Bog razodene po svoji milosti o sebi tistim, ki jih je izbral, kar je Božja in ne človeška Volja. Milost pa je nekaj, kar dobimo brez svojih zaslug, zastonj iz Ljubezni Boga do Ljudi. Lahko ljudje marsikaj razlagamo, kje pa je gotovost, da je to vse res v Božjih Očeh, če ga ne poznamo dovolj?! Ljubezen je spolnjevanje Božje Volje. In Bog je predvsem Ljubezen. Ni ga tam, kjer je hudobija in sovraštvo. In več skromnosti in ponižnosti potrebujemo kot Jezus, ne pa da mislimo koliko vse vemo in poznamo. zelo malo vemo in poznamo. Tudi učeni teologi so morali dostikrat skromno priznati, da vsega ne vedo o Bogu le s razumom in pametjo ter človeško logiko. Kristjane pa neverniki/agnostiki tudi gledajo ali tudi živimo tako kot govorimo in molimo. Če živimo drugače pomeni, da smo dvolični in neiskreni verniki v Božjih Očeh. Cerkev se mora preobraziti, preobraziti se moramo tudi mi, da bomo boljši ljudje in boljše kristjani ter da bi Mir in Ljubezen na Svetu, ne pa sovraštvo in vojne. Sodil pa bo Bog, ne mi Ljudje, ki smo bratje in sestre! In s kakršnim metrom sodite, s takšnim metrom vam bo odmerjeno!
      BVB. Janez

  64. Janez says:

    Več kot se naučimo o Bogu, več vere in molitvenih prošenj ter dobrih del, Njemu v Čast in Slavo, lahko položimo Vanj. Učiti se moramo, kako živeti na podlagi dejstev o Bogu in ne na podlagi naših čustev ali človeške pameti. O Bogu ne vemo zadosti; poznamo več tega, kar ne vemo, kot mislimo da vemo! O Bogu ve več lahko tisti, ki mu Bg sam milostno o Sebi razodene. Kako torej naj več zvemo in poznamo o Bogu. Tako, da preživimo več časa v družbi Biblije ter da prosimo Boga, naj nam pokaže in pove, kdo je in kaj nas uči da je prav on kaj narobe. Veliko mest je, kjer lahko začnemo raziskovanje in poglabljanje naše verske izobrazbe. Za kristjana so npr. Psalmi 145, 146 in 147 čudovita poglavja, ki opišejo kdo oziroma kakšen je Bog. Med celotno Biblijo ponižno prosimo Boga, da nas nauči čim več stvari o Bogu in Jezusu, in opazili bomo, kako si Bog želi, da naslanjamo in poglabljamo vero Vanj. Prav tako so čudoviti in preprosto razumljivi Jezusovi nauki v Evangeliju, ki nas učijo kaj je prav in kaj ne v prilikah. V vsakem trenutku sprašujmo iskreno Boga: »Kaj o tebi bi mi bilo v korist vedeti, ko zaupam Vate v tej situaciji?« Berimo Biblijo in študirajmo Boga in Njegov odnos do nas in razširimo in poglobimo svoje religiozno poznavanje in vedenje o krščanstvu. Ameriški kristjan D. L. Moody je izjavil: »Dnevno sem molil k Bogu, da mi nakloni več vere in m poduči. V pismu Rimljanom 10,17, je zelo pomenljivo sporočilo Boga, ki pravi: ›Potemtakem je vera iz oznanjevanja, oznanjevanje pa je po Kristusovi besedi.‹ Zato sem pričel z rednim branjem Biblije in vera od tistega trenutka dalje raste.«

    Vera, ki proizvaja dobra dela je kot tista teoretična podlaga krščanskega nauka, ki se povezuje s prakso in jo udejanja in živi tako kot Jezus in spolnjuje Božjo Voljo. “Ne tisti ki mi pravi Gospod, Gospod, ampak tisti ki spolnjuje Božjo Voljo je moj učenec,” Prav je, da molimo, da izpolnujemo vse njegove Postave in prejemamo vse zakramente; vprašani pa bomo ob koncu dni, koliko smo dobrega naredili, ljubili, odpuščali, pomagali bolnim in lačnim. Tudi Pedro Opeka na Madagaskarju je vse daroval ubogim z vero in delom. In Bog je blagoslovil vse njegove napore iz Ljubezni. In ravno tako Mati Terezija v Kalkuti, kjer se je neumorno žrtvovala za uboge in bolne vse svoje življenje. In slovenski kirurg dr. Janez Janež, ki je po drugi vojni moral zbežati s Koroške na Tajvan in 38 let neumorno zdravil Kitajce v novoustanovljeni bolnici. Tam je bil kirurg, neumoren zdravnik bolnih, iniciator in učitelj mladim kitajskim zdravnikom; tam so mu hvaležni po smrti Kitajci postavili spomenik in tam je trajno zapisan v hvaležnih Kitajskih srcih. Kitajci danes vedo da je bil kljub skromnosti in dobroti iz male Slovenije, naš rojak. Dr. Janež ni bil nikoli proglašen za blaženega in za svetnika, čeprav je molil in zdravil vse ljudi brez razlik z veliko Ljubeznijo in Dobroto. Živel je za Boga in iz Vere črpal vso Moč, da je vzdržal. In Bog nas različno nagovarja in kliče, kakor je Božja Volja. Tega mi s človeško pametjo ne moremo razumeti, saj velja, da kar je prav v človeških očeh, ni vedno prav v Božjih Očeh. In takih lepih in spodbudnih zgledov krščanske ljubezni manjka, da bi nam bili vsem kristjanom v spodbudo in navdih, da bi bili tudi mi dobri in usmiljrni kot Jezus. Temelj krščanske vere pa je Ljubezen. Brez Ljubezni ni nič. Ko Molim, se Pokesam in Spovem, Upam v Boga, Ljubim, Odpuščam, Pomagam in Služim drugim ljudem spolnjujem Božjo Voljo in hodim po Poti Jezusa Kristusa Odrešenika. Pridite, ki ste obteženi k meni prav Jezus in jaz vas bom poživil. Verujte vame, ki sem vaš Brat in Odrešenik in hodite po Poti za Jezusom tako, da spolnjujete Božjo Voljo in živite po Evangeliju. In kot molite in verujete tudi živite sami!

    In veliko zgledov je, ki jih lahko navajamo na teh straneh ali drugod poleg Favstine Kowalske ali Matere Terezije iz Kalkute npr. Arški Župnik, John Paul Newman, Sveti Frančišek, Janez Don Bosko, Sveta Terezija, Ignacij Knoblehar, Friderik Baraga, martin Slomšek idr. Predvsem pa je pomembno, ne da opisujemo samo to, kako so bili drugi kristjani usmiljeni in dobri ter verni, pomembno je, da smo iz teh dobrih in podučnih zgledov iz Hagiografije Svetnikov in Dobrih Kritjanov dobri in ljubeči ter usmiljeni tudi mi in da dajemo tudi sami drugim nevernim in vernim ljudem tihi zged, da smo dobri kristjani. Lažje je opisovati Pot po kateri naj Hodim k Njemu, kot jo izpolnjevati sam v Trudu in Potu, ter v skrbi da imamo Božje Vodstvo, da ne zaidemo v greh in na stranpoti. Zato ker pravimo, da resnično iskreno in goreče Ljubimo Boga in ki živimo in verujejo v Boga tako, da spolnjujemo Božjo Voljo in Jezus Evangelij. Dajmo pokažimo svojo dejavno Vero in Ljubezen do Boga tako, da bomo tudi sami živeli in ljubili tako kot naš Odrešenik Jezus, ki je naredil veliko dobrega na Zemlji, ko je še bil pri nas. Molimo, prosimo, spolnjujemo vse verske dolžnosti, ne pozabimo pa, da je vera brez dobrih del mrtva. Prelijmo vse molitve in Vero v Boga tudi v naše življenje. Da bomo tako kot molimo in verujemo tudi živeli, sicer smo farizeji. Farizeji so bili sovražni do Jezusa, ker je zdravil v soboto, čeprav je reševal ljudil, kar naj bi nasprotovalo judovskim postavam, Ai ni sobota zaradi človeka je vprašal Jezus farizeje; in kako slepi so bili farizeji, da so v svoji nespamet celo križali Sina Božjega, ker so iskali človeški prav in ker niso prisluhnili Bogu, ki je prišel na Zemljo, da bi nas Odrešil! Pripe je kot Božji Sin, da ne bi tavali v grehu in živeli v Temi brez Odrešenja! Kako močno nas Ljubi naš Oče, ki nas je odrešil in nam vse grehe odpustil! Ali Ljubimo Boga tudi mi? Bog je Ljubite se med seboj!

    Božje Usmiljenje, Božja Ljubezen, Božja Dobrota, Božja Modrost pomagaj nam grešnikom, ki Te potrebujemo, da nas Vodiš po Poti Odrešenja. Zdaj in Vekomaj. Amen. Janez

  65. hvala says:

    KO SVETI DUH ZAJAME POSAMEZNE LJUDI, TEDAJ SO SPOSOBNI DELATI ČUDEŽE, POSTAJAJO VIDCI, MODRECI. TAKO JE NA MOJZESU POČIVAL DUH GOSPODOV IN ON JE DELAL VELIKE ČUDEŽE V EGIPTU IN V PUŠČAVI.

    BOŽJI DUH SPREMINJA LJUDI, SPREMINJA JIH V BOŽJE SLUŽABNIKE. VELIKI PREROKI, KOT SO BILI SAMUEL ALI MOJZES, IZAIJA, JEREMIJA, EZEKIEL IN DANIJEL, SO DOŽIVLJALI SVOJE UVAJANJE V PREROŠKO SLUŽBO TAKO, DA JIH JE ZAJEL BOŽJI DUH IN DA JIH JE CELO FIZIČNO SPREMENIL. BOŽJI DUH JE GOVORIL PO TEH LJUDEH. ONI SO KANALI, PO KATERIH SE BOŽJA BESEDA IN BOŽJA MOČ SPUŠČATA NA ZEMLJO. NJIHOVO OBLIČJE JE OBRNJENO K BOGU IN ZATO LAHKO BOG GOVORI PO NJIH.

    JEZUS KRISTUS JE SPOČET PO SVETEM DUHU. JEZUS JE V MOČI SVETEGA DUHA OZNANJAL IN DELAL ČUDEŽE. MOČ SVETEGA DUHA V NJEM JE BILA TAKŠNA, DA JE ZDRAVILA BOLEZNI, ODPUŠČALA GREHE, IZGANJALA HUDE DUHOVE IN CELO OD MRTVIH OBUJALA. MOČ SVETEGA DUHA JE PREPREČEVALA NARAVNE KATASTROFE, UMIRJALA NARAVO IN PO JEZUSU VLADALA NJENIM ZAKONOM.

    SAMO V SVETEM DUHU LAHKO DELAMO JEZUSOVA DELA. JEZUS PRAVI: “ČE SE KDO NE RODI OD ZGORAJ, NE MORE VIDETI BOŽJEGA KRALJESTVA. ČE SE KDO NE RODI IZ VODE IN SVETEGA DUHA, NE MORE VSTOPITI V NEBEŠKO KRALJESTVO (Prim Jn 3).

    SVETI DUH VZAME TISTO KAR JE JEZUSOVO IN O TEM NAM BO GOVORIL. SVETI DUH NAM BO RAZODEVAL PRIHODNJE STVARI. TO POMENI, DA BOMO VEDELI ZA PRIHODNJE DOGODKE, ZA TISTO KAR SE BO ZGODILO.

    SVETI DUH JE PO JEZUSOVIH BESEDAH ŽIVA VODA, KI TEČE V VEČNO ŽIVLJENJE. MI SE KOPAMO , UMIVAMO, ČISTIMO IN PLAVAMO V TEM MORJU ŽIVE VODE. SVETI DUH ODSTRANJUJE S TEBE VSE TISTO, KAR TI PRINAŠA NEMIR. SVETI DUH NAS ČISTI, UMIVA, OSVOBAJA OD MRŽNJE IN SOVRAŠTVA, VOJN IN NESREČ.

    SVETI DUH JE OGENJ. JEZUS PRAVI, DA JE PRIŠEL VREČ OGENJ NA ZEMLJO IN ŽELI, DA BI SE ČIM PREJ ŽE VNEL.
    ON NAS ČISTI, GREJE OSVOBAJA OD TEME IN MRAČNJAŠTVA, OSVOBAJA OD ZIME, ON V NAS UNIČUJE TISTO, KAR JE ZLO.
    Z NJIM, Z NJEGOVIM NAVDIHOM IN MOČJO LAHKO RAZVIJAMO NAJRAZLIČNEJŠE UMETNOSTI IN FILIZOFIJE, ZNANSTVENE ZAKLJUČKE.

    ZA DUHA SE REČE , DA JE ON VETER, KI PIHA KAMOR HOČE. SVETI DUH GIBA, PREMIKA LJUDI, MNOŽICE, CERKEV IN POSAMEZNIKA.

    SVETI DUH JE DAR. DAR JE TISTO, KAR NAS RAZVESELI IN KAR SE NE KUPUJE NITI SE NE DA ZASLUŽITI. SVETEGA DUHA DELI BOG, KAKOR HOČE IN KOMUR HOČE. JEZUS PRAVI, DA BOG SVOJEGA DUHA NE DAJE ČEZ MERO. SVETI PAVEL PRAVI, DA PO MERI NAŠE VERE . TO POMENI, KOLIKOR SE ODPREMO DUHU, DA DELUJE V NAS, TOLIKO DOBIVAMO SVETEGA DUHA.

    SVETI DUH JE BRANITELJ PRAVI JEZUS. SVETO PISMO PRAVI, DA NAS HUDIČ PRED BOGOM OBTOŽUJE. SVETI DUH NAS BRANI PRED SVETOM. ON BO V NAS TAKO GOVORIL, DA BO SVET OSUPNIL OB NJEGOVEM GOVORU.

    KRISTJANI IMAJO DVA BRANITELJA. ZA JEZUSA SE REČE, DA NAS NEPRESTANO PRED BOGOM ZAGOVARJA IN BRANI. JEZUS PA VSEENO POVE, DA BO SVETI DUH “DRUGI BRANITELJ”.
    MI SMO TOREJ Z DESNE IN LEVE STRANI OBKROŽENI Z ADVOKATI, BRANITELJI PROTI SVETU, PROTI PEKLU, HUDIČU, GREHU, PROTI OČITKOM VESTI, IN PROTI VSEM IN VSEMU, KAR NAS OBTOŽUJE.

    SAMI SE NE MOREMO UBRANITI. JEZUS IN SVETI DUH NAS LAHKO UBRANITA. MI SMO VAROVANI TAKO NA ZEMLJI KAKOR TUDI V NEBESIH.

    JEZUS JE RESNICA. ON PRAVI ZA SVETEGA DUHA, DA JE DUH RESNICE IN DA NAS BO UVAJAL V VSO RESNICO. SVETI DUH NAS UVAJA V JEZUSA KRISTUSA, ON NAM DAJE, DA IZKUSIMO IN URESNIČIMO TISTO, KAR JE JEZUS GOVORIL IN DELAL.
    ZATO SE PO SVETEM DUHU UPODABLJAMO PO JEZUSU KRISTUSU , POSTAJAMO NJEMU PODOBNI IN OBENEM POSTAJAMO SPOSOBNI DELATI JEZUSOVA DELA. KDOR IMA SVETEGA DUHA IMA SILO IN MOČ.

    ZA SVETEGA DUHA SE PRAVI, DA BO PRIČEVAL. ON PRIČUJE S TEM, KO NA VERNIKIH KAŽE NAJMOČNEJŠO , BOŽANSKO MOČ. NA NJIH POKAŽE SADOVE, KI JIH NIHČE DRUG NE MORE DATI KAKOR SAMO BOG .
    DAJE JIM NAVDIHE, KI JIM NIHČE DRUG NE MORE DAROVATI, VODI JIH PO POTEH, PO KATERIH JIH NIHČE DRUG NE BI MOGEL VODITI.

    SVETI DUH JE NAŠ VODITELJ. ON NAS VODI V PUŠČAVO, IZPELJE NAS IZ NJE IN VODI PRED LJUDI IN OBLASTNIKE, UVAJA NAS V VSO RESNICO IN VODI NAS V CELOVITOST KRŠČANSKEGA ŽIVLJENJA IN K BOGU. JEZUS JE POT, SVETI DUH PA JE VODNIK NA TEJ POTI.
    SVETO PISMO NAM ISTOČASNO GOVORI, DA JE ON TUDI V NAS. JEZUS PRAVI, DA JE SVETI DUH TUDI Z NAMI IN DA BO V NAS (Prim Jn 14).

    SVETI DUH NAS DVIGNE NA RAVEN, S KATERE VIDIMO SVET V CELOTI, Z DISTANCE, TAKŠNEGA KAKRŠEN JE. KDOR IMA SVETEGA DUHA, JE TAKO, KOT BI SE POVZPEL NA VRH PLANINE IN OKOLI SEBE VIDI VSE.

    SVETI DUH NAS NAPRAVLJA DRAGOCENE , NAREDI , DA NAS BOG NEIZMERNO LJUBI IN DA SMO VREDNI NJEGOVE LJUBEZNI. ON NAS BLAGOSLAVLJA Z VSAKIM BLAGOSLOVOM, NEBEŠKIM IN ZEMELJSKIM.

    SVETI DUH V NAS PRIŽIGA BOŽJE ŽIVLJENJE IN NAS OBLAČI V JEZUSA KRISTUSA.

    SVETI DUH DAJE DAROVE SVETEGA DUHA IN SPOSOBNOST, DA LJUDJE DELAJO TISTO, KAR JE DELAL JEZUS. VENDAR JE VSE TO BOŽJI DAR IN NE NAŠA ZASLUGA. VSAK KRISTJAN DOBIVA TO SPOSOBNOST, DA SE NA NJEM RAZODEVAJO JEZUSOVA DELA.

    ZAKAJ SE TO NA NEKATERIH KRISTJANIH NE VIDI.?? NAJPREJ ZATO, KER O TEM NIČ NE VEDO, IN POTEM TUDI ZATO, KER V TO NE VERUJEJO.

    KDOR POZNA DAROVE, KI JIH DAJE SVETI DUH, IN VERUJE, DA JIH BO DOBIL TER ZA NJIH MOLI, JIH GOTOVO DOBI.

    RAZLIČNI SO DAROVI SVETEGA DUHA. ENI SO VELIKI IN SIJAJNI, DRUGI SKRIVNI IN MAJHNI. MED VELIKIMI SO POSEBEJ:

    – DAR OZDRAVLJANJA,
    – DAR IZGANJANJA HUDIH DUHOV,
    – DAR RAZLOČEVANJA DUHOV, DAR ČUDEŽEV,
    – DAR SPOZNANJA,
    – DAR MODROSTI,
    – DAR IMUNITETE,
    -DAR PREROŠTVA,
    – DAR JEZIKOV,
    – DAR RAZLAGANJA JEZIKOV, –
    -DAR GOSTOLJUBNOSTI,

    – IN NAJVEČJI DAR OD VSEH DAROV JE LJUBEZEN.

    DAROVE SVETEGA DUHA DOBIVAMO, DA BI SLUŽILI DRUGIM. SAMO DAR JEZIKOV IZGRAJUJE VSAKEGA POSAMEZNEGA VERNIKA. OSTALI DAROVI SLUŽIJO DRUGIM.

    KDOR IMA DAR SVETEGA DUHA, NE POSTAJA BOLJŠI, AMPAK POSTAJA SPOSOBNEJŠI SLUŽITI DRUGEMU.
    KDOR PREJME SADOVE SVETEGA DUHA, TO POMENI KREPOSTI, POSTAJA BOLJŠI, HUMANEJŠI SVET.

    POTREBNI SO NAM DAROVI, DA BI SLUŽILI DRUGIM, TODA ŠE VEČ PA JE POTREBNIH SADOV, KAKO BI POSTALI SVETI IN BI PRITEGNILI LJUDI K ODREŠENJU, POŠTENJU, SVOBODI IN SVETOSTI (Prepis iz knjižice-VERUJEM V SVETEGA DUHA-Tomislav Ivančič).

    Pridi Sveti Duh, prenovi obličje zemlje!

  66. Janez says:

    ZAVEDANJE LASTNE NIČEVOSTI
    Če se soočimo z Bogom v molitvi in tišini, nam Bog spregovori. Takrat se zavemo, da smo nič. Šele tako se zavemo svoje ničevosti, svoje praznosti, tega, da nas lahko napolni samo Bog s samim Seboj. Ko postanemo polni Boga, potem lahko Bogu dajemo. »Iz polnosti srca, usta spregovorijo.« In ko smo polni Boga, bomo vsa naša dela opravili dobro – naredili jih bomo s celim srcem.
    Sveta Mati Terezija

    DOSEŽITE MIR NA SVETU
    Spominjam se, ko sem v Božičnem času govorila gobavcem – skrbele smo za 158.000 gobavcev, katerim sem govorila in rekla: »Vaša bolezen, vaše trpljenje ni kazen, je Božje darilo, izbrani ste, da delite Kristusovo trpljenje, izbrani ste, da lahko ponudite svetu mir, v zahvalo za vse, kar je Bog naredil za vse ostale in za vas.« Tako sem ponavljala, da so oni izbrani, da so še posebej ljubljeni; tam pa je, mislim, saj je bila velika gneča, pri mojih nogah sedel moški in me vlekel za obleko: »Povejte še enkrat, povejte še enkrat,« da sem morala ponavljati dvakrat, trikrat: »Vi ste izbrani, vi nosite mir, ker vas Bog ljubi, in to lahko uporabite, ponudite Bogu; sprejmite in ponudite Bogu in lahko dosežete mir na svetu.«
    Sveta Mati Terezija
    Opomba: Misijonarke ljubezni so takrat po svetu skrbele za 158.000 gobavcev. Mati Terezija je govorila skupini njih.

    PRINAŠANJE RIŽA
    Pred nekaj časa je prišel v našo hišo moški in rekel: »Mati, tam je družina, hindujska družina. Imajo osem otrok in že dolgo niso jedli. Storite nekaj za njih.« Vzela sem nekaj riža in odšla. Ko sem prišla k njim, sem lakoto lahko videla v očeh otrok. Njihove oči so sijale od lakote. Dala sem materi riž in ona ga je vzela. Razdelila ga je na dva dela in odšla. Ko se je vrnila, sem jo vprašala: »Kam si šla?« Rekla je: »Tudi oni so lačni.« Tudi pri sosedovih so bili lačni. Kar me je najbolj zadelo, ni bilo, da jim je nesla riž, temveč, da je vedela, da so lačni. In ker je vedela, je delila. In do tega se moramo dokopati. Tisti večer nisem več nesla riža. Nesla sem ga naslednje jutro, to noč, pa sem jim pustila, naj uživajo radost delitve, ljubezni. Da bi bila ljubezen resnična, mora boleti in ta ženska, ki je bila lačna, je vedela, da so pri sosedu tudi lačni. Zgodilo se je, da so bili sosedovi muslimani. Zato je bilo to tako ganljivo, tako resnično. Ta ženska je ljubila Kristusa, kot so Ga ljubili tudi v muslimanski družini. Hindujci in muslimani so zelo različni, pa jih je vendar ljubila do bolečine. Bolelo je, da je odtrgala od ust lastnemu otroku, vendar je bila ljubezen do sosedov mnogo večja kot ljubezen do lastnih otrok. To moramo vedeti, mar to vemo v svojih družinah, kjer je morda brat, sestra, žena, ki se počuti nezaželen, neljubljen, izčrpan, ki išče malo pozornosti, malo naklonjenosti, mi pa nimamo časa. Ljubezen se začne doma. To je veliko uboštvo in mislim, da dokler ne začnemo ljubiti doma, v naših skupnostih, z ljubeznijo, s kakršno je Jezus nas ljubil, s kakršno je Njegov Oče ljubil Njega, ne moremo upati na mir. Zato so ubogi naše upanje za rešitev. Ubogi so upanje za človeštvo, ubogi so upanje za vas in zame, da bomo šli v nebesa, saj nas bodo po tem sodili pri poslednji sodbi. »Bil sem lačen in nahranili ste Me, bil sem nag in ste Me oblekli.« Ne samo lačen kruha in riža, temveč lačen ljubezni, da bi bil želen, da bi vedel, da nekomu nekaj pomenim, da bi bil poklican, poklican po imenu, da bi poznali moje ime, da bi imeli globoko sočutje, lakoto. Danes je v današnjem svetu gromozanska lakota po tej ljubezni. Žeja po razumevanju. Pogosto gremo mimo naših bratov in sester; ne razumemo njihovih težav.
    Sveta Mati Terezija


    RADOST JE LJUBEZEN
    Radost je molitev, radost je znak velikodušnosti. Ko ste polni radosti, se gibljete hitreje in želite storiti vsem kar največ dobrega. Radost je znak združitve z Bogom, Božje prisotnosti, radost je ljubezen, se rodi v srcu, ki gori od ljubezni.
    Sveta Mati Terezija

    NIČ IZJEMNEGA
    Jezus je želel, da smo svete. Svetost ni nič izjemnega, še manj pa je izjemno za sestro, ki je posvetila svoje življenje Bogu. Biti sveta je v življenju redovnice normalno stanje, saj je naš ženin Jezus. V evangeliju piše: »Bodite sveti, kakor je svet vaš Oče v nebesih.«[ Sestre, bodite pozorne, kar vam govori mati. Nič ni posebnega za redovnice, da so svete … da so vse Božje, saj so se predale Bogu. Svetost je za nas dolžnost. Nič izjemnega. Tu ni nobenega razkošja… Če so naša srca popolnoma predana Jezusu, potem moramo biti svete. Če kdo drug reče kaj drugega, verjemite mi, potem vas hoče zavesti. Upam, da boste lahko razumele, kar vam govori mati. Nikoli, nikoli se ne norčujte iz svetosti. Svetost ni šala… Neumnost je, če govorimo: »Ni mi namenjeno, da bi bila sveta.« Pripadam mu, svoje življenje sem posvetila Njemu, torej moram biti sveta. Poglejte vase, če je v vas ta želja, ki gori v vaših srcih. Zares hočem biti sveta?
    Sveta Mati Terezija

    PRINESITE TO V SVOJA ŽIVLJENJA
    Prinesite to ljubezen, to svetost v vaša življenja, v vaše domove, k vašim bližnjim, vaši deželi in celemu svetu. Da bi to dosegli, moramo moliti, moramo čutiti potrebo po molitvi. Moramo hoteti moliti. Naj vsak sodelavec začne družinsko molitev, saj družine, ki molijo, ostanejo združene. Pomagajte sosedu, da stori isto. S to molitvijo in žrtvovanjem bomo preplavili svet in prispevali k Miru in Ljubezni med ljudmi. Moja molitev je z vsakim od vas – molim, da bo vsak od vas svet in tako razširjal njegovo ljubezen kamorkoli greste, prižgali Njegovo luč Resnice v življenju vsakogar, tako da bo Bog lahko ljubil svet po vas in po meni.
    Sveta Mati Terezija

    Quis ex vobis est cum haberem mundas ad Deum meum inter – precor inter vos mundi et amor sui ubicumque te ampliari, lit lucerna eius veritas in omnium vitam, ut et Deus sit amor in mundo per me et te.

    SE PREPOZNATE KOT KRISTJAN ?
    V naši skupnosti živimo življenje Trojice, v ljubezni do drugega, kot je Jezus nas ljubil. To si je absolutno potrebno zapomniti, »ljubiti drug drugega, kot je Jezus nas ljubil«. Včasih nas je lahko sama sladkost, prijaznost, sama radost za vse zunaj, vendar je v skupnosti ravno obratno. Kot je nekdo rekel: »Na zunaj je kakor med, v notranjosti pa tiger.« Zakaj? O prvih krščanskih skupnostih so govorili, da so jih ljudje lahko prepoznali po ljubezni do drug drugega. To je bil znak, da so bili – da so – Kristusovi učenci. To danes drži za vas? Zaradi tega znaka je vojak ujel svetega Lovrenca v času zgodnje Cerkve. Videli so ga, da je storil prijazno dejanje nekemu ubogemu in so vedeli: »On mora biti kristjan.« Tako so ga prijeli, ga zažgali in je postal mučenec. Bi lahko to rekli o vas, Misijonarkah ljubezni? Povejte, če ne bi imele sarijev z modrimi progami, bi lahko ljudje, takoj ko vas vidijo, rekli: »One so Misijonarke ljubezni. Glejte, kako skrbijo za gobavca, za umirajočega, za tistega pohabljenega otroka, za siroto in tako naprej.« Vas lahko ljudje danes prepoznajo kot Misijonarke ljubezni po tem, kdo ste in kaj počnete? Po vaši ljubezni do drugih? Kakšen je vaš odnos do ubogih? Kako ravnate z njimi? Ubogi so prav v vaši skupnosti … kako dokazujemo našo ljubezen do ubogih v naši skupnosti?
    Sveta Mati Terezija

  67. hvala says:

    FAVSTINI KOWALSKI JE JEZUS NEKOČ REKEL: “ZAKAJ SE BOJIŠ IN DRHTIŠ, SAJ SI Z MENOJ POVEZANA? NI MI VŠEČ TISTI, KI SE PREPUŠČA PRAZNIM STRAHOVOM. KDO SE TE SME DOTAKNITI , ČE SI Z MENOJ? NAJLJUBŠI MI JE TISTI, KI TRDNO VERUJE V MOJO DOBROTO IN MI POPOLNOMA ZAUPA. PODARJAM MU SVOJE ZAUPANJE IN MU DAJEM VSE, ZA KAR ME PROSI.” (Dn 453).

    JEZUS IMA RAD, DA SE NE BOJIMO, KER TO POMENI, DA MU POPOLNOMA ZAUPAMO. ZATO ODLOŽIMO STRAH GOSPODU NA KRIŽ, ON JE TRPEL NA KRIŽU IN PREVZEL NAŠE SLABOSTI IN BOJAZNI, STRAHOVE ITD…ČE ZAUPAMO V NJEGA, SE NE BOJIMO. ZAUPATI MORAMO V VSAKEM PRIMERU, ČETUDI BO REZULTAT DRUGAČEN OD NAŠIH ŽELJA.

    FAVSTINA JE TUDI REKLA:”TRPLJENJE JE NAJVEČJI ZAKLAD NA ZEMLJI-OČIŠČUJE DUŠO. V TRPLJENJU SPOZNAMO, KDO NAM JE PRAVI PRIJATELJ. PRAVA LJUBEZEN SE MERI S TOPLOMEROM TRPLJENJA. “(Dn 342).

    FAVSTINA JE REKLA:” KAKO LJUBEZNIVE SO HVALNICE, KI PRIHAJAJO IZ TRPEČE DUŠE! VSA NEBESA OBČUDUJEJO TAKŠNO DUŠO-POSEBNO, KO SE JE DOTAKNE BOG. NJEMU SO NAMENJENE NJENE HREPENEČE ŽALOSTINKE. NJENA LEPOTA JE VELIKA, KER IZVIRA OD BOGA. SKOZI GOŠČAVO ŽIVLJENJA STOPA, OBSIJANA Z BOŽJO LJUBEZNIJO. ZEMLJE SE DOTIKA LE Z ENO NOGO Dn 114).

    MATI MARIJA JE FAVSTINO POUČILA O BOŽJI VOLJI, KAKO JO JE TREBA V ŽIVLJENJU URESNIČEVATI IN KAKO SE JE TREBA POPOLNOMA PODREDITI PRESVETI BOŽJI SODBI. NI MOGOČE BITI BOGU VŠEČ, ČE NE IZPOLNJUJEMO NJEGOVE SVETE VOLJE. (Dn1244).

    GOSPODA MORAMO VEDNO PROSITI IN MOLITI K NJEMU, DA NAM POKAŽE KAJ JE NJEGOVA BOŽJA VOLJA GLEDE NAS. LE TAKO BOMO LAHKO POPOLNOMA POSLUŠNI BOGU IN IZPOLNJEVALI , KAR ZAHTEVA OD NAS.
    NE SMEMO IZPOLNJEVATI SVOJE VOLJE, AMPAK NJEGOVO. V MOLITVI OČENAŠ REČEMO: ZGODI SE TVOJA VOLJA, KAKOR V NEBESIH TAKO NA ZEMLJI.

    BITI MORAMO PONIŽNI, POTRPEŽLJIVI, POSLUŠNI. DELO USMILJENJA JE TUDI POTRPEŽLJIVO PRENAŠANJE TRPLJENJA.

    GOSPODU SE JE TREBA ZA VSE ZAHVALJEVATI IN GA SLAVITI. ZAHVALJEVATI SE JE POTREBNO TUDI ZA TEŽKE IN NEPRIJETNE ZADEVE, KI SE NAM GODIJO, ALI SO SE ZGODILE. NE MOREMO SPREJEMATI SAMO LEPO IN DOBRO. TO NI CELOTA.

    ZATO PROSIMO GOSPODA: O BOG VSEMOGOČNI, POKAŽI NAM KAKŠNA JE TVOJA VOLJA GLEDE NAŠEGA ŽIVLJENJA, KAJ ŽELIŠ , DA STORIMO. PRENOVI NAŠA SRCA, DA TI BOMO POSLUŠNI.!

    Božje Usmiljenje, ki si višje od nebes, vate zaupamo!

  68. Miro says:

    SAMO V EVHARISTIJI SE ŽIVLJENJE HRANI Z ŽIVLJENJEM!

    V molitvi se priporočimo Svetemu Duhu, saj nas le On more uvajati v najgloblje skrivnosti svete Evharistije in nam tudi pomaga živeti v njeni moči! Sledeče misli o evharistiji so povzete po knjigi Kruh, ki daje življenje (zbral Wilhelm Mühs).

    Evharistija je Cerkev »v popku«.
    Cerkev je evharistija, ki se je razcvetela.
    (Piero Coda)

    Skrivnost, ki zmede človeški razum:
    življenje se hrani s smrtjo.
    Samo v evharistiji
    se življenje hrani z Življenjem.
    (Helder Camara)

    Ne recite mi, da ste grešniki
    in da si zato ne upate
    pristopiti k svetemu obhajilu!
    Bilo bi tako, kot če bi rekli,
    da ste preveč bolni in da zato
    nočete ne zdravnikov ne zdravil.
    (Janez Vianney)

    Angelska je, glejte, hrana,
    potnikom v popotnjo dana,
    kruh resničen za kristjana.
    (Iz pesmi slednice »Hvali, Sion«)

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  69. Janez says:

    S KRIŽEVEGA POTA NA POT ŽIVLJENJA
    Gospod Jezus, iz globin moje Duše Ti znova darujem vse kar imam in premorem,
    vse svoje upanje, vse ljubezni, vse veselje, bolečine, bolezni, skrbi, vse probleme,
    vse žitje in bitje, vse prošnje in molitve, vse moje Življenje.
    Darujem Ti Gospod vse svoje težave in preizkušnje, ki me čakajo na Poti Življenja.
    Prosim Gospod sprejmi jih, posveti jih, stori jih rodovitne,
    spremeni jih, posveti jih, blagoslovi jih, razsvetli jih z Božjo Lučjo Miru in Ljubezni,
    spremeni jih v Zaklad Odrešenja.
    Prosim podari mi krščanski pogled na trpljenje in bolečine;
    Nauči me, da voljno trpim, da se utrdim in prekalim v zrelosti, strpnosti in dobroti moje osebnosti in
    da bom vseskozi vsaj dan nosil moj Križ in hodil za Teboj Moj Odrešenik, tako kot si ga Ti.
    Nauči me, da bom z velikodušno pripravljenostjo zadoščeval
    za lastne grehe, napake in za krivde človeštva.
    Prosim Jezus daj mi bratsko, usmiljeno srce za vse, ki trpijo v žalosti;
    navdihuj prosim vsa moja dela in dejanja dobrote, sočutja, strpnosti, pomoči in služenja ubogim,
    da bom od tebe dobil Moč,
    da bom nesebično in vztrajno molil, pomagal, tolažil in se razdajal po svojih človeških močeh.
    Zavedam se, da ko bom pomagal drugim, da bom pomagal Sebi
    in postal boljši kristjan in boljši človek, ki moli in dela, ki daje tihi zgled s tem,
    ko ljubi in pomaga, ko odpušča in prinaša veselje s vojim Življenjem po Evangeliju.
    Ne zanimajo me nobeni izgovori, nobene znanosti, nobene človeške vede,
    nobene modrosti in filozofije, nobene joge in meditacije, nobene proze in poezije,
    če nisem v Življenju Spolnjeval Božje Volje in Živel po Evangeliju Jezusa Odrešenika tako,
    kot jih od mene pričakuje naš Gospod, ki je svet odrešil s Križem in Ljubeznijo.
    Prosim Bog podeli nam svojim Učencem in Bratom Milost Ljubezni in Vere ter Vodi nas,
    da bomo vedno hodili po Poti Odrešenja za Teboj,
    skupaj z drugimi Brati in Sestrami v Nebeško Domovino brez greha in stranpoti,
    ko omagujemo pod bremeni in preizkušnjami Življenja in ki Te potrebujemo vedno in povsod.
    Brez Tebe nismo nič, smo Teboj smo lahko vse.
    Pomnoži nam Vero, Mir in Ljubezen in Strpnost za boljši Svet Tebi v Slavo in Čast.
    Zavedamo se Gospod Jezus, da ko bomo ponižni in skromni v Življenju vse naredili prav,
    kar nam nalagaš in nam zapoveduješ na tem svetu,
    da nam boš šele tedj dovolil priti k tebi v Večno Veselje, v Tvoji Luči in v Tvojem Ljubečem Miru.

    Dopolnjena molitev po A. M. Couvrer, Ognjišče 1998.

  70. Janez says:

    MISLI O DOBROTI (Dr. Friderik Viljem Faber – obnova iz knjižice)
    »Ko pridobivaš dobroto, postajaš podoben Bogu. Ustvari si usmiljeno in dobrohotno srce, da boš oblekel Kristusa. (sv. Bazilij)«.

    Posebno ena sila, ena moč je v človeku, kar premalo upoštevamo, vse premalo z njo računamo, je dovolj ne poznamo in ji ne posvečamo dovolj pozornosti… To je sila, ki je zmožna preobraziti svet, ga osrečiti ali nesreče na svetu vsaj tako zmanjšati, da bi življenje na zemlji postalo popolnoma drugačno, lepše, srečnejše… Ta čudežna sila, ta moč je dobrota.Nesrečni smo v glavnem zato, ker mi, ki sestavljamo svet, torej prebivalci zemlje, nismo dobri.Knjiga O Dobroti nima primere v literaturi o duhovnem življenju in bi jo morali prebrati vsi Evropejci, je zapisal v uvodu knjižice pater Leopold frančiškan ob izidu leta 1991.

    Kaj je torej dobrota?
    Dobrota je prelivanje lastnega jaza v druge. Druge postavimo na mesto lastnega jaza. Z drugimi ravnamo tako, kakor bi želeli, da oni ravnajo z nami. Svoja mesta zamenjamo z drugimi. Pojem »samo jaz«nam sčasoma postane tuj in drugi postanejo »jaz«. Naše samoljubje postane nesebičnost. Kadarkoli in kjerkoli govorimo o kreposti ali čednosti, moramo misliti na Boga. Kaj pa je prelivanje lastnega jaza v druge pri Njem, Najsvetejšem? To so njegova dela stvarjenja. Stvarstvo samo, to je Njegova dobrota…Bog – Dobrota je začetek vsake druge dobrote. Dobrota prihiti na pomoč vsakomur, ki je pomoči potreben,in prav to je funkcija Božjih lastnosti do ustvarjenih bitij. Božja vsemogočnost neprestano dopolnjuje pomanjkanje naših moči, Božja pravičnost popravlja, izboljšuje, spreminja naša zmotna mnenja, Njegovo usmiljenje tolaži soljudi, ki trpe zaradi naše krivičnosti.

    Dobrota je podobna Božji milosti, kajti ljudem daje nekaj, česar sami ne morejo imeti niti po svoji individualnosti niti po svoji naravi. Dobrota daje človeku to, kar mu manjka, na primer tolažbo, ki nam jo more dati samo nekdo drug. Dobrota prinaša veselje vsepovsod, razveseljuje na široko. Pod vplivom dobrote zažive sposobnosti za življenje, dobrota te oživljene sposobnosti ogreje in jih napolni z blagodejnim vonjem… Ako more dobrota lajšati bolečino, stori več kot to: dobrota ublaži in odstrani bolečino. Ako pomaga pomanjkanju, stori več kot to; samo pomagati ji ni dovolj… Čeprav je varčna pri dajanju, pa ne varčuje s prisrčnostjo, s katero daje… Od katerekoli strani opazovana,je dobrota tesno spojena z mislijo na Boga, povezana je z Bogom samim. Njena temeljna sila, skrivnostna gonilna moč je naravno čustvo, najplemenitejša osnova našega bistva, najpristnejši ostanek Božje podobe, po kateri smo bili ustvarjeni. Dobrote ne smemo podcenjevati in je ocenjevati kot naravni poganjek našega naravnega nagnjenja. Dobrota je plemstvo človeka. V vseh svojih oblikah odraža nebeško podobo. Izliva se v nebeške tajnosti. Je mnogo bolj Božja kot čisto človeška; človeška pa je zato, ker je odsev človeške duše prav tam, kjer je Božja podoba v njej najgloblje vtisnjena. Dobrota dela življenje znosnejše. Breme življenja pritiska na ramena mnogih človeških otrok… Za mnoge ljudi je življenje skoraj neznosno in grozi, da postane z vsakim trenutkom še neznosnejše… Tedaj je naloga dobrote, da napravi življenje bolj znosno. Čeprav pri tem prizadevanju doseže le delni uspeh, čisto brez uspeha dobrota nikdar ne ostane. Dobrota voljno služi Bogu Stvarniku in tako dejansko in uspešno pripravlja pot Zveličarju. Dobrota neprestano išče duše, ki so zabredle in žive v zmoti in grehu, in, ko jih najde, jih vodi nazaj k Bogu. Dobrota trka na srca in jih odpira; tudi taka, ki se zde trdovratno zaprta. Skoraj vsi ljudje imajo v sebi, v največji globini svoje duše, več dobrega kot morem spoznati v vsakodnevnem občevanju s človekom. Da, domala vsi ljudje poneso mnoge nerazvite plemenitosti s seboj v grob, le pri nekaterih prodro na dan… Pod vlivom dobrote ožive mnoge kreposti in z mladostno silo zatro mladostne razvade. Nepričakovano, hipoma odkrijemo skromnost, ponižnost v skritem kotičku srca, kjer je bilo dolga leta varno zatočišče, prava temnica greha! Čudovito je opazovati, kako zna Božja milost delovati na najbolj brezupne značaje… Dobrota ne samo razkriva, ampak tudi pospešuje, daje življenje in moč na novo odkritim krepostim. Dobrota bedi nad duševnim okrevanjem, ga varuje in brani pred nevarnostmi. In kako prilagodljiva je dobrota! Najprej se pojavi kot poizvedovalec, nekak oglednik Božje milosti, kmalu pa postane njen spremljevalec in vojščak, vojščak, ki vzdrži vsako bitko, junak, ki v razdobju 5000 let komaj razume, kaj je poraz. To je delovanje dobrote, ki od ranega jutra do poznega večera vrši službo v človeških srcih… Dobrota zmanjšuje število grehov. Nič ni za dušo večje vrednosti kot dobrota.

    Nadaljnji vpliv dobrote na človeško srce je v tem, da vliva pogum v prizadevanju za duhovni napredek. Povrh vsega je dobrota še nalezljiva. Nobeno dobro delo ni ostalo nikdar omejeno samo nase. Poseben znak dobrote je rodovitnost, saj eno dobro delo že vodi v drugo, tretje itd… Eno dobro dejanje požene korenine v vse smeri, korenine poganjajo in ustvarjajo vedno nove poganjke… Rodovitnost se pokaže predvsem pri tistem, ki je bil deležen naše dobrote. In prav to je največji uspeh dobrote, da zbudi v drugem dobrotljivost, da napravlja druge dobrotljive. Najbolj dobrotljivi so navadno ljudje, ki so bili sami v veliki meri deležni dobrote… V splošnem velja pravilo, da dobrota napravlja ljudi dobre… Zato svojim bližnjim ne moremo storiti nič boljšega, kot da smo z njimi dobri.

    Biti do samega sebe dobrotljiv je čisto posebna poteza v duhovnem življenju. Dobrota ima skrivnostno, čudovito moč: pod njenim vplivom zaživi v duši skriti izvir veselja… Notranje veselje sledi skoraj vsakemu dobremu delu… Dobrota nas dela Bogu podobne, če se vadimo v njej iz verskih nagibov ali motivov. Po dobroti prihaja v nas mnogo milosti, toliko, da bi mogle napraviti iz nas svetnike. Dobrotljivost ni plod vneme začetnikov, temveč plod vztrajnosti napredujočih. Iz krščanske dobrotljivosti se rodi ponižnost. Dobrota nam daje zelo veliko. Skoraj bi lažje našteli, česa ne daje. Vedno in povsod ustvarja čudovite spremembe.Dobrota je, preprosto povedano, velika Božja milost pri človeku. Kjer je že naravna, naj postane nadnaravna.

    Božja dobrota poziva našo dobroto. Naša dobrota ne izvira iz nas, je samo odsev Božje dobrote. Naša dobrota je vselej pomanjkljiva in kaže na absolutno, na večjo dobroto. Njeno bistvo je v tem, da je znak Božje dobrote, pričevanje troedinega Boga. Če povežemo dve evangeljski vrednoti, dobroto in preprostost, se okrog njiju ustvari upanje. Dobrota, povezana s preprostostjo srca nas pripravi, da postanemo pozorni na obubožane, na trpeče, na stisko otrok. Dobrota preseneča in včasih izzove celo občudovanje… Dobrota sproži ali ojača odločitev zaupati v Boga. Če je preprostost en izraz dobrote, lahko rečemo, da je zastonjskost njen drugi izraz. Bog se nikdar ne vsiljuje,v njem ni nasilja. Želel je, da bi človek ljubil svobodno in zastonjsko… Zastonjskost pomeni biti brez osebnih interesov.

    Janez XXIII. je dobroti namenil častno mesto in pri tem je šlo za zavestno odločitev, ki so jo včasih imeli za naivnost in zato je zelo trpel. Dobrota še zdaleč ni slepa. Pomeni razločevanje in tudi notranji boj. »Bog nas na pot pošilja z iskro dobrote v naših dušah, ki samo čaka, da se razplamti.« Človek je za bližnjega vir veselja. »Moje veselje.« (sv Serafim iz Sarova).

    »Moram preveriti svoje prepričanje, da je dobrota globlja od najglobljega zla. In če vera, če vere imajo smisel, potem je njihov smisel v tem, da dobroti utrejo pot do ljudi, da jo iščejo tam, kjer je povsem poniknila… Dobrota ni le odgovor na zlo, ampak tudi odgovor na nesmisel. In mislim, da je oznanjanje dobrote temeljna hvalnica.« (Paul Ricoeur).

    Dobrota ni prazna beseda, ampak sila, sposobna preoblikovati svet. »Bog, ki nas ljubiš, premišljevanje tvojega odpuščanja postane izžarevanje dobrote v ponižnem srcu, ki se ti zaupno izroča.« (br. Roger iz Taizeja).

    Vir:Dr. Friderik Viljem Faber O Dobroti, Nadškofijski Ordinariat v Ljubljani v letu 1991 in Medmrežje http://www.fejstbog.si/index.php/da-bi-bil-svet-bolj-svet/299-dobrota.

    • Janez says:

      S to zelo kratko molitvijo se lahko obrnemo na Svetega Duha, ki je vir ljubezni, da nas poživi in usmerja tako, da bo naše delo smiselno in učinkovito, predvsem pa skladno z Božjo voljo.

      Molitev k Svetemu Duhu za navdih pri delu
      Dihaj v meni, Sveti Duh,
      da bom, kar je sveto, mislil.
      Ženi me, Sveti Duh,
      da bom, kar je sveto, delal.
      Vabi me, Sveti Duh,
      da bom, kar je sveto, ljubil.
      Krepčaj me, Sveti Duh,
      da bom, kar je sveto, čuval.
      Varuj me, Sveti Duh,
      da ne bom nikdar izgubil, kar
      je sveto.
      (sv. Avguštin)

  71. Miro says:

    MARIJIN “DA” POMENI SPREJEM BOŽJEGA OTROKA, KI NAM PRINAŠA ODREŠENJE!

    BOŽJA BESEDA: V šestem mesecu je Bog poslal angela Gabriela v galilejsko mesto Nazaret, k devici, zaročeni z možem, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše, in devici je bilo ime Marija. Angel je vstopil k njej in rekel: »Pozdravljena, obdarjena z milostjo, Gospod je s teboj!« Pri teh besedah se je vznemirila in premišljevala, kakšen pozdrav je to. Angel ji je rekel: »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu. Glej, spočela boš in rodila sina, in daj mu ime Jezus. Ta bo velik in se bo imenoval Sin Najvišjega. Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida in kraljeval bo v Jakobovi hiši vekomaj; in njegovemu kraljestvu ne bo konca.« Marija pa je rekla angelu: »Kako se bo to zgodilo, ko ne poznam moža?« Angel ji je odgovoril: »Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila, zato se bo tudi Sveto, ki bo rojeno, imenovalo Božji Sin. Glej, tudi tvoja sorodnica Elizabeta je spočela sina v starosti; in to je šesti mesec njej, ki so jo imenovali nerodovitno. Bogu namreč ni nič nemogoče.« Marija pa je rekla: »Glej, Gospodova služabnica sem, zgôdi se mi po tvoji besedi!« In angel je šel od nje (Lk 1,26-38)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+1%2C26-38&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Drugače kot duhovnik Zaharija izpove svojo popolno predanost Božji volji Marija. Njen “da” pomeni sprejem Božjega otroka na svet. Marijina izkušnja je enkratna, obenem pa me tudi nagovarja, naj ji sledim v vsej odprtosti in zaupanju Bogu. Božja Mati, pomagaj mi, da bom vsak dan pozorno izrekel svoj “da” Božji besedi in povabil tvojega sina Jezusa na svet (iz knjige Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Ob navedenem evangeljskem odlomku ponovno obudimo zaupanje v Božje usmiljenje! Nebeški Oče nam je v svojem neizmernem usmiljenju podaril Devico Marijo, ki je v moči Svetega Duha spočela in rodila Božjega Sina – Jezusa, ki nas na naši življenjski poti odrešuje od greha za večno življenje v Bogu!

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  72. hvala says:

    DELA USMILJENJA (PAPEŽ 19. februar 2016)’
    DELA USMILJENJA-VSEH SKUPAJ JE 14 ; 7 telesnih del usmiljenja in 7 duhovnih del usmiljenja

    TELESNA DELA USMILJENJA SO:

    – LAČNE NASIČEVATI,
    – ŽEJNE NAPAJATI.
    – POPOTNIKE SPREJEMATI,
    – NAGE OBLAČITI, –
    – BOLNIKE OBISKOVATI,
    – JETNIKE REŠEVATI,
    – MRLIČE POKOPAVATI.

    DUHOVNA DELA USMILJENJA SO:

    – GREŠNIKE SVARITI,
    – NEVEDNE UČITI,
    – DVOMLJIVCEM PRAV SVETOVATI,
    – ŽALOSTNE TOLAŽITI,
    .- KRIVICO VOLJNO TRPETI,
    – ŽALJIVCEM IZ SRCA ODPUSTITI,
    – ZA ŽIVE IN MRTVE BOGA PROSITI.

    TELESNA DELA USMILJENJA POVEČINI IZHAJAJO IZ SEZNAMA, KI GA OMENJA JEZUS KRISTUS V SVOJEM OPISU POSLEDNJE SODBE, SEZNAM DUHOVNOH DEL USMILJENJA JE CERKEV POVZELA IZ BESEDIL SVETEGA PISMA TER IZ DRŽE NAUKA SAMEGA JEZUSA KRISTUSA:

    ODPUŠČANJE, BRATKI OPOMIN, TOLAŽBA, PRENAŠANJE TRPLJENJA.

    Božje usmiljenje, ki si višje od nebes, vate zaupamo!

    • Janez says:

      Molitev papeža Frančiška:
      Devica sveta in Brezmadežna,
      nate, ki si čast našega ljudstva
      in skrbna varuhinja našega mesta,
      se obračamo z zaupanjem in ljubeznijo.

      Ti si vsa lepa, o Marija!
      V tebi ni greha.

      Prebudi v nas vseh obnovljeno željo po svetosti:
      naj v naših besedah zasveti sijaj resnice,
      v naših dejanjih odmeva pesem dejavne ljubezni,
      v našem telesu in v našem srcu naj prebivata čistost in nedolžnost,
      naj se v našem življenju udejanji vsa lepota evangelija.

      Ti si vsa lepa, o Marija!
      Božja Beseda je v tebi postala meso.

      Pomagaj nam ostati v pozornem poslušanju Gospodovega glasu:
      naj ob kriku revnih nikoli ne ostanemo ravnodušni,
      naj nas trpljenje bolnikov in tistih, ki so pomoči potrebni ne najde raztresenih,
      naj nas ganeta osamljenost ostarelih ter krhkost otrok,
      naj bo vsako človeško bitje od vseh nas vedno ljubljeno in spoštovano.

      Ti si vsa lepa, o Marija!
      V tebi je polnost veselja blaženega življenja z Bogom.

      Stôri, da ne izgubimo pomena naše zemeljske poti:
      da bo nežna luč vere razsvetljevala naše dni,
      da bo tolažeča moč upanja usmerjala naše korake,
      da bo nalezljiva toplota ljubezni poživljala naše srce,
      in bodo oči vseh nas ostale zazrte tja, v Boga, kjer je pravo veselje.

      Ti si vsa lepa, o Marija!

      Poslušaj našo molitev, usliši našo prošnjo:
      naj bo v nas po Jezusu lepota usmiljenje Božje ljubezni,
      naj ta božanska lepota reši nas, naše mesto in ves svet. Amen.

      Veliko je Božjih zahtev do nas ljudi in predvsem je prav, da kristjani spolnjujemo Božjo Voljo in živimo po Evangeliju. To pa pomeni, da Božjo Voljo in nauke in sporočila iz Evangelija tudi konkretno izvajamo v življenju, to je da jih živimo. Vera ki ne proizvaja dobrih del in ne zagotavlja s strani kristjanov služenja bližnjim je mrtva. Mislim da številni svetniki s tem niso imeli težav, ker so vse to spolnjevali. Temelj krščanstva pa je Jezusov Evangelij, tam nas spregovori direktno Jezus v prilikah na preprost in razumljiv način, da ga razumemo in vemo, kaj od nas zahteva. Tudi Biblija je nastala po navdihu Svetega Duha nabožnim pisateljem. In zato raje tekmujmo v dobroti, ljubezni, odpuščanju ter služenju drugim vsak na svoj način v svojem življenu zato, da bomo prispevali k boljšemu svetu in bili boljši ljudje in boljše kristjani. Preveč je vojn, bolezni, hudobije in sovraštva, zato je dela veliko delavcev pa malo, kot je rekel Jezus. Niso ustvarjeni Ljudje zaradi Biblije, ampak nam je darovana Biblija zaradi nas ljudi; niso ustvarjeni ljudje zaradi sobote, ampak je ustvarjena sobota zaradi ljudi. In tudi v soboto se lahko delajo dobra dela in služi ubogim. In več krščanske vsebine je dobro pred obliko in formalizmi ter legalističnim spolnjevanjem črke zapovedi in Božjih zahtev tako, da je v ospredju Ljubezen, ki je temelj spolnjevaja Božje Volje. Tega farizeji niso hoteli/ali mogli razumeti in jih je Jezus grajal. V soboto je namreč zdravil ljudi. Božjo Voljo pa je treba vseskozi, vsak dan spolnjevati. Janez

      • Janez says:

        MOLITEV ZA VSAKDANJE DELO (SVETA MATI TEREZIJA IZ KALKUTE)
        O Gospod, v čigar rokah je zdravje,
        Poklekujem in molim pred Teboj ,
        kajti vsak dober in popoln dar,
        mora priti od Tebe, za vse nas Ljudi.
        Prosim Te, podeli spretnost mojim rokam,
        jasen pogled mojemu razumu in pameti,
        prijaznost, sočutje in razumevanje mojemu srcu.
        Daj mi prosim iskrenosti in vztrajanja v vseh prizadevanjih pomoči in dobrih namenih
        In moči, da bom dvignila vsaj del bremena teh trpečih in upajočih ljudi.
        Prosim dopusti mi in blagoslovi moje delo, da izpolnim nalogo,
        ki čaka prav na mene.
        Prosim odvzemi iz mojega srca sleherno krivdo in zavoro,
        da bom tako mogla zaupati vate z Vero, ki jo premore Otrok.
        Amen.
        Molitev svete Matere Terezije iz Kalkute.

        De gustibus non est disputandum ali o različnih okusih nas ljudi se ne more razpravljati. Vsak ima svoj okus kaj je lepo in dobro in kaj je prav zanj, da se dobimo kljub različnim Potem na Vrhu kjer je Jezus Odrešenik. Tu je nskazana ena izmed številnih Poti k Jezusu, ki poleg molitve in Ljubezni do Boga izkazuje tudi Ljubezen in usmiljenje do ubogih in bolnih v Kalkuti. To je dejavna Vera, ki se kaže v polnjevanju Božje Volje. Tudi Mati Terezija je imela Božjo podporo, Blagoslov in Navdih, da je vztrajala za svoje uboge so smrti. In ker je neumorno delala, bolje rečeno garala za uboge 24 un na dan, ni imela časa za filozofiranje. Dala jim je s sestrami vso Ljubezen, Tolažbo in Usmiljenje ter jim dala nesebično Pomoč. Šla je preko vseh zaprek, nagajanj, barier, kritik, dvomov in nasprotovanj ter služila bližnjim v kalkuti iz Ljubezni do Boga. Ne hania me mnenje drugih, vem samo, da je to izmed številnih Poti, ki vodijo h Kristusu. Pozabila je s sestrami nase, delala je brez prestanka, trošila je vse svoje moči, prosila je Jezusa za Navdih, mislila je le na Ljubljenega Boga in na svoje Uboge. Janez

  73. Miro says:

    K PRAZNOVANJU BOŽIČA V SRCU NAJBOLJ PRISPEVAJO DOBRA SVETA SPOVED, BOŽJE USMILJENJE, POSVEČUJOČA MILOST, OBHAJANJE SVETE EVHARISTIJE IN DELA USMILJENJA DO BLIŽNJEGA!

    V tem času, ko se pripravljamo na praznovanje Božiča, se vrstijo darila, voščila, nakupi, čiščenje, krašenje stanovanj, prizadevanja za lepo obloženo mizo, ipd. Kako pa je z našimi prizadevanji za očiščenje srca, za sprejem Božjih milosti in darov, za osvetlitev srca v posvečujoči milosti, za dela usmiljenja do ljudi v stiski? Jezus nam (še posebej v postnem in adventnem času) podarja zakrament pokore in sprave, ki se imenuje tudi sveta spoved.

    ZAKRAMENT POKORE IN SPRAVE – SVETA SPOVED

    Kako se imenuje ta zakrament?
    Imenuje se zakrament pokore, sprave, odpuščanja, spovedi, spreobrnjenja.

    Zakaj obstaja zakrament sprave po krstu?
    Novo življenje milosti, prejeto pri krstu, ni zatrlo slabotnosti človeške narave, tudi ne nagnjenja h grehu (se pravi poželjivosti). Zato je Kristus ustanovil ta zakrament za spreobrnjenje krščenih, ki so se z grehom oddaljili od njega.

    Kdaj je bil ustanovljen ta zakrament?
    Vstali Gospod je postavil ta zakrament, ko se je na velikonočni večer prikazal svojim učencem in jim rekel: “Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani” (Jn 20,22-23).

    Ali krščeni potrebujejo spreobrnjenje?
    Kristusov klic k spreobrnjenju še naprej odmeva v življenju krščenih. Spreobrnjenje je nenehna naloga za vso Cerkev, ki je sveta, a ima v svoji sredi grešnike.

    Kaj je notranja pokora?
    Notranja pokora je vzgib “strtega srca” (Ps 51,19), ki ga božja milost nagiba k temu, da odgovori na usmiljeno ljubezen Boga. Vključuje žalost ter odpor do storjenih grehov in trden sklep v prihodnje nič več ne grešiti, in zaupanje v božjo pomoč. Hrani se z upanjem na božje usmiljenje.

    V kakšnih oblikah se izraža pokora v krščanskem življenju?
    Pokora se izraža na zelo različne načine, zlasti s postom, z molitvijo in miloščino. Kristjan more te in mnoge druge oblike spokornosti uresničevati v vsakdanjem življenju, zlasti v postnem času in v petek, na dan pokore.

    Katere so bistvene prvine zakramenta sprave?
    Bistveni sta dve prvini: dejanje človeka, ki se spreobrne po delovanju Svetega Duha, in odveza duhovnika, ki v Kristusovem imenu podeli odpuščanje in določi način zadoščevanja.

    Katera so spokornikova dejanja?
    Spokornikova dejanja so: skrbno spraševanje vesti; kesanje, ki je popolno, kadar izvira iz ljubezni do Boga, in nepopolno, če temelji na drugih nagibih, ter vključuje sklep, nič več ne grešiti; izpoved, ki obstaja v priznanju grehov pred duhovnikom; zadoščevanje ali pokora, ki jo spovednik naloži spokorniku, da popravi škodo, katero je povzročil greh.

    Katerih grehov se je treba spovedati?
    Spovedati se je treba vseh še ne spovedanih velikih grehov, katerih se človek spomni po skrbnem spraševanju vesti. Spoved velikih grehov je edina redna pot, da dosežemo odpuščanje.

    Kdaj smo se dolžni spovedati velikih grehov?
    Vsak vernik, ki je prišel v leta razločevanja, se je dolžan spovedati svojih velikih grehov vsaj enkrat v letu, in prav gotovo pred prejemom svetega obhajila.

    Zakaj se je mogoče pri zakramentalni spovedi spovedati tudi malih grehov?
    Cerkev živo priporoča spoved malih grehov, tudi če ni nujna v strogem smislu. Spoved malih grehov nam pomaga pravilno oblikovati vest, se bojevati zoper zla nagnjenja, se dati Kristusu, da nas ozdravi, in napredovati v življenju Duha.

    Kdo je delivec tega zakramenta?
    Kristus je zaupal službo sprave svojim apostolom in njihovim naslednikom škofom, kakor tudi njihovim sodelavcem duhovnikom, ki postanejo zato orodje božjega usmiljenja in pravičnosti. Oblast opuščati grehe izvršujejo v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.

    Komu je pridržana odveza nekaterih grehov?
    Odveza za nekatere posebno velike grehe (kakor tudi za tiste, ki nakopljejo kazen izobčenja) je pridržana apostolskemu sedežu ali krajevnemu škofu ali od njiju pooblaščenim duhovnikom. V smrtni nevarnosti pa more vsak duhovnik odvezati od vsakega greha in od vsakega izobčenja.

    Ali je spovednik dolžan držati spovedno tajnost?
    Spričo kočljivosti in veličine te službe ter spričo ljudem dolžnega spoštovanja je vsak spovednik brez izjeme in pod zelo strogimi kaznimi dolžan ohranjati zakramentalni pečat, to je popolno tajnost glede grehov, za katere je zvedel v spovednici (spovedna molčečnost).

    Katere učinke ima ta zakrament?
    Učinki zakramenta pokore so: sprava z Bogom in torej odpuščanje grehov; sprava s Cerkvijo; ponovna pridobitev stanja milosti, če je bilo izgubljeno; odpustitev večne kazni, nakopane s smrtnim grehom, ter vsaj delna odpustitev časnih kazni za greh; mir in vedrost vesti ter duhovna tolažba; povečanje duhovnih moči za krščanski boj.

    Ali je mogoče ta zakrament v nekaterih primerih obhajati s splošno spovedjo in skupno odvezo?
    V primerih velike potrebe (recimo v grozeči smrtni nevarnosti) se je mogoče zateči k skupnostnemu obhajanju sprave s splošnim priznanjem grehov in s skupno odvezo. Pri tem je treba upoštevati navodila Cerkve; spokorniki pa morajo imeti namen, da se bodo v zahtevanem času spovedali v posamični spovedi velikih grehov.

    Povzeto po Kompendiju Katekizma katoliške Cerkve: http://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html

    Kot je opozoril sveti oče Frančišek, sami sebi ne moremo odpuščati grehov, za to moramo prositi pri spovedi. Če to dopustimo, pri tem začutimo mir, ki nam ga lahko podeli samo Jezus. Odpuščanje ni sad naših prizadevanj, ampak je poklon, dar Svetega Duha.
    Vsakokrat, ko se spovemo, nas Bog objame in pripravi gostijo, kot jo je pripravil oče v priliki o izgubljenem sinu (delno povzeto po Radiu Onjišče).

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neomejeno v zakramentu krsta in pokore, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  74. Janez says:

    Kaj je Božja Milost?
    To je tista kakovost v srcu Boga, ki mu povzroča, da se ne ukvarja z nami po naši grehih ali pa da ukrepa proti naši krivdi. To je Božja zvestoba do nas, tudi ko mu nismo zvesti. Bog je pripravljen, da se odzove, in sicer ne glede na zasluge. To je nezaslužena zasluga. Božja milost izliva ljubezen, prijaznost, naklonjenost vsem, ki Mu bodo zaupali. Morate biti v odnosu z Njim, da lahko sprejmete Njegovo milost. Mi najbolj potrebujemo Božjo milost, ko se zavemo, da določeni deli našega življenja niso ustrezni, kot so recimo slabe odločitve, navade, vedenja, katerih se sramujemo, območja, za katera želimo, da bi jih Bog spremenil, vendar se bojimo Njegove obsodbe. Če smo sprejeli Kristusa v naše srce, smo bili razglašeni za Njegove, odpuščeno nam je in zdaj smo pod Njegovo milostjo. To je Njegova milost, ki nas osvobaja in nas spreminja.

    Pridi iskren in v veri k Njemu
    Če se ne ponižamo in ne sprejmemo Božje milosti, potem to ni odnos z Bogom. Ko pridemo h Gospodu in mu povemo, kako na določenih področjih nismo uspešni, nam bo On pomagal v teh potrebah z Njegovo milostjo. Bog ne zahteva, da se spremenimo, ampak nas prosi, da pridemo k njemu iskreni in v veri, in da mu damo vse naše skrbi. (1 Peter 5,5–7). Najbolj zdravi ljudje so tisti, ki vedo, kje jim ne uspeva. In namesto, da bi iskali izgovore, zakaj jim ne uspeva, lahko rečejo: »Gospod, bodi milostljiv do mene, grešnika.« Farizeji so se trudili biti sveti in so se natančno držali postave, ampak želeli so narediti vtis na druge z legalističnim spolnjevanjem Judovskih postav brez Ljubezni in Usmiljenja, brez služenja drugim. Jezus jih je imenoval »pobeljeni grobovi«. Na zunaj so bili v redu, znotraj pa so bili mrtvi; v svojih srcih so čutili grenkobo proti Jezusu. Šli so v ekstrem, da bi uveljavili zakon, da »se na soboto ne sme delati«. Ko je Jezus iz sočutja nekoga ozdravil na soboto, so ga zaradi tega kritizirali.

    Včasih nam je lažje imeti odnos s postavo kakor odnos z Gospodom. In satan bi raje videl, da se osredotočimo na postavo (Božje zapovedi), kot pa da se osredotočimo na Gospoda Boga in na Božjo Voljo. Ali želimo izkusiti Božjo milost? K Njemu moramo priti v resnici in ponižnosti. V Jakobu 4,6 piše: »Bog se prevzetnim upira, ponižnim pa daje milost.« Duh veje, kjer hoče.

    »Zdaj ni torej nobene obsodbe za tiste, ki so v Kristusu Jezusu. Kajti postava Duha življenja v Kristusu Jezusu te je osvobodila postave greha in smrti. Kar je bilo namreč nemogoče postavi, ker je bila zaradi mesa brez moči, je Bog uresničil s tem, da je poslal svojega sina v podobi grešnega mesa; da bi premagal greh, je obsodil greh v mesu. Zapovedi postave naj bi se tako izpolnile v nas, ki ne živimo po mesu, ampak po Duhu.« (Rimljanom 8,1–4). »Bog se prevzetnim upira, ponižnim pa daje milost. Ponižajte se pod močno Božjo roko, da vas ob svojem času poviša. Vso svojo skrb vrzite nanj, saj on skrbi za vas.« (1 Peter 5,5–7). »Če je Bog za nas, kdo je zoper nas? On ni prizanesel lastnemu Sinu, temveč ga je dal za nas vse … Kdo bo obsojal? Jezus Kristus, ki posreduje za nas in je naš Odrešenik. Kdo nas bo ločil od Kristusove Ljubezni in Usmiljenja? Kajti prepričan sem: ne smrt ne življenje in niti angeli, poglavarstva, sedanjost, prihodnost, moči, visokost, globokost niti kakršna koli druga stvar nas ne bo mogla ločiti od Božje ljubezni v Jezusu Kristusu, našem Gospodu.« (Rimljanom 8,31–39).

    Izvlečki iz Knjige Ney Bailey: Vera ni občutek. Excerpted by permission from the book, Faith Is Not a Feeling, by Ney Bailey.

    Ljubimo Boga in se veselimo Odrešenja. Božje Usmiljenje, Božja Ljubezen in Odrešenje vateb zaupamo. Janez

  75. Miro says:

    PROSIMO GOSPODA, DA BI ZNALI V VSEM SPREJEMATI BOŽJO MILOST IN BLAGOSLOV!

    BOŽJA BESEDA: V dneh Heroda, kralja v Judeji, je živel duhovnik, ki mu je bilo ime Zaharija. Bil je iz Abíjeve duhovniške skupine, njegova žena pa je bila izmed Aronovih hčera; ime ji je bilo Elizabeta. Oba sta bila pravična pred Bogom. Živela sta brez graje, po vseh Gospodovih zapovedih in navodilih. Otrok nista imela, ker Elizabeta ni bila rodovitna, in sta bila že zelo v letih. Ko je bila na vrsti Zaharijeva skupina in je opravljal duhovniško službo pred Bogom, ga je po običaju duhovniške službe zadel žreb, da je šel v Gospodovo svetišče zažgat kadilo; vsa množica pa je ob uri kadilne daritve molila zunaj. In prikazal se mu je Gospodov angel, ki je stal na desni strani kadilnega oltarja. Ko ga je Zaharija zagledal, se je vznemiril in obšel ga je strah. Angel pa mu je rekel: »Ne boj se, Zaharija, kajti uslišana je tvoja molitev! Tvoja žena Elizabeta ti bo rodila sina. Daj mu ime Janez. V veselje in radost ti bo in mnogi se bodo veselili njegovega rojstva, ker bo velik pred Gospodom. Vina in opojne pijače ne bo pil in že v materinem telesu bo napolnjen s Svetim Duhom. Veliko Izraelovih sinov bo spreobrnil h Gospodu, njihovemu Bogu. In on sam bo hodil pred njim z Elijevim duhom in močjo, da obrne srca očetov k otrokom, nepokorne k modrosti pravičnih in ustvari za Gospoda pripravljeno ljudstvo.« Zaharija je nato rekel angelu: »Po čem bom to spoznal? Jaz sem namreč star in moja žena je v letih.« Angel mu je odgovoril: »Jaz sem Gabriel, ki stojim pred Bogom. Poslan sem, da spregovorim s teboj in ti sporočim to veselo novico. Ker pa nisi verjel mojim besedam, ki se bodo izpolnile ob svojem času, boš onemel in ne boš mogel govoriti do dne, ko se bo to zgodilo.«

    Ljudje so medtem čakali na Zaharija in se čudili, da se tako dolgo mudi v svetišču. Ko pa je prišel ven, jim ni mogel nič povedati. Tedaj so spoznali, da je imel v svetišču videnje. Dajal jim je sicer znamenja, vendar je ostal nem. In ko so se dopolnili dnevi njegove službe, je šel domov. Po teh dneh je njegova žena Elizabeta spočela. Pet mesecev se je prikrivala in govorila: »Tako mi je storil Gospod v dneh, v katerih se je ozrl name, da mi odvzame mojo sramoto pri ljudeh« (Lk 1,5 – 25).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+1%2C5-25&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Zaharija podeljuje blagoslov drugim, sam pa ga ni deležen. Zato ne verjame angelu, ki mu napove rojstvo sina. Ob tej nepripravljenosti vernika prosim, da bi znal v vsem sprejemati Božjo milost in blagoslov. Gospod, pomagaj mi, da bom vztrajen in odprt v molitvi tudi tedaj, ko boš na mojo prošnjo odgovoril drugače (iz knjige Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Slavimo Gospoda, zahvaljujmo se mu in ga prosimo: Slava tebi, Jezus! Hvala Ti za tisočere in tisočere božje milosti in blagoslove, katere nam milostno podarjaš kljub naši grešnosti in nevrednosti. Hvala Ti za angelovo oznanilo Zahariji, saj nas po tem dogodku učiš tudi to, da se Božje napovedi v našem življenju vedno uresničijo, prej ali slej. Jezus, pomagaj nam s svojo dragoceno milostjo, da bomo v molitvi vztrajali tudi takrat, ko po človeško gledano morda ne bo videti rešitve.

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  76. Janez says:

    Človeku je potrebna tišina in duhovnost
    Če se nenehno borite s temnimi mislimi, strahovi in bojaznimi,
    če nenehno negativno razmišljate ali se smilite sami sebi,
    kot da ste najnesrečnejše bitje na svetu, potem lahko celo zbolite in boste žalostni in depresivni zase in za druge.
    Dobite lahko glavobol, ne morete jesti in ne morete dobro spati ter funkcionirati med ljudmi in normalno delati.
    Na živce greste vsem v oklici tako zelo, da tudi vaši sosedje lahko postanejo zlovoljni in nervozni,
    kar je negativno in nalezljivo tudi za druge ljudi v vaši okolici.
    Zato vse svoje skrbi in strahove ter slabo voljo zaključite takoj v istem dnevu in skrbi ter strahove ne vlecite v naslednji dan.
    Zakoni in družine lahko zaradi vašega negativizma razpadejo,
    prijateljstva se prekinejo zaradi nesporazumov in jeze ter raznih zamer,
    ali prehitro izrečenih besed in krivičnih očitkov drugim.
    Poskušajte pobegniti iz vsega tega in se rešite takoj in zakoračitev v polje svetlobe, radosti in optimizma.
    Nehajte se doma premetavati na naslanjaču in se dolgočasiti ter prežvekovati razne brezplodne misli s seboj ter preigravati žalostne domislice.
    Pojdite ven s prijatelji in popijte pijačo ali plavajte,
    posvetite se svojemu hobiju ali pa se odpravite na sprehod z znanci v naravo.
    Fizična sprostitev vam bo prinesla mir,
    in mir bo prinesel boljšo voljo ter podvojeno moč optimizma, da se duh okrepča.
    Najprej pa potrebujete notranjo tišino, notranji mir,da boste zdravi, sveži in srečeni v življenju ter delali dobro ljudem.
    In prenehajte se ukvarjati sami s seboj; raje pomagajte drugim in pomagali boste sebi.
    Zmolite k Njemu in se pomirite. Pogovorite se z Njim. Naredite nekaj dobrega za druge in zase.
    Spolnjujte BožjoVoljo in živite kot vam naroča Jezus Evangelij.

    Phil Bosmans, belgijski duhovnik, pesnik in dobrotnik pomoči potrebnim.

  77. Janez says:

    Nekaj najlepših misli Svete Matere Terezije o ljubezni

    1. Kaj lahko narediš za mir na svetu? Pojdi domov in ljubi svojo družino.

    2. Ne moremo vsi delati velikih stvari. Lahko pa delamo majhne stvari z veliko ljubeznijo.

    3.Največja revščina je osamljenost, in občutek, da te nihče ne ljubi.

    4.Če sodiš ljudi, nimaš časa, da bi jih ljubil.

    5.Vsakič, ko se komu nasmehneš, je to dejanje ljubezni, prelepa stvar, dar drugi osebi.

    6.Veliko teže je potešiti lakoto po ljubezni kot lakoto po kruhu.

    7.Če želi ljubezen biti pristna, niso potrebna izredna dejanja. Moramo pa ljubiti, ne da se pri tem utrudimo. Bodi zvest v malih stvareh, kajti v tem je tvoja moč.

    8.Ne vem, kakšna natančno bodo Nebesa. Vem pa, da nas Bog, ko bomo umrli in prišli predenj, da nas bo sodil, ne bo vprašal: »Koliko dobrih del si naredil v življenju?«, ampak raje: »Koliko ljubezni si vložil v to, kar si delal?«

    9.Preprosta pot:
    Tišina je molitev.
    Molitev je vera.
    Vera je ljubezen.
    Ljubezen je služenje.
    Sad služenja je mir.

    10.Sem majhen svinčnik v rokah Boga, ki piše ljubezensko pismo vsemu svetu.

    Kjer je ljubezen, tam je Bog je čudovita knjiga Matere Terezije prav tako: Pridi, bodi moja luč. Slednja predstavlja življenje matere Terezije z vidika njenega odnosa z Bogom in njene predanosti tistim, za katere jo je Bog poklical, da jim služi – najbolj ubogim od ubogih. Poslani, da olajša trpljenje ubogih, je bilo namenjeno, da se poistoveti z njimi in v globini svoje duše izkusi njihovo bolečino in boj. Vztrajno in intenzivno trpljenje je sprejela z junaškim pogumom in zvestobo, kar priča o njeni nadnaravni veri v Boga in izročitvi Njegovi volji. Za mnoge je bilo opogumljajoče razkritje teh skritih vidikov življenja matere Terezije. To je vodilo do ideje, da bi naredili dostopnejši vpogled v njeno notranjost, ki nas lahko nauči, kako ravnati z našimi boji in trpljenjem. Rad Te Imam Sveta Mati Terezija. Hvala.

    Že objavljeno. Janez

  78. hvala says:

    BRANJE BOŽJE BESEDE JE NUJNO

    BOŽJA BESEDA OČIŠČUJE (Jn 15,3) IN OZDRAVLJA. “ZAKAJ OZDRAVILA JIH NISTA NE ZELIŠČE IN NE OBKLADEK, MARVEČ TVOJA BESEDA, GOSPOD, KI VSE OZDRAVLJA.”(Mdr 16,12)

    SVETO PISMO, KI GA BEREMO IN OB NJEM MOLIMO Z VERO, JE NAJUČINKOVITEJŠE ZDRAVILO, KER JE BESEDA VEČNEGA ŽIVLJENJA (Jn 6,69).

    NEPOSREDNA VEZ Z IZVIROM ZDRAVJA JE MOLITEV. POVEZAVA Z GOSPODOM JE POMEMBNEJŠA KOT KRI IN KISIK ZA BOLNIKA. ČE TA STIK PREKINEMO, TVEGAMO, DA IZGUBIMO NEKAJ DRAGOCENEJŠEGA KOT STA TELESNO ALI NOTRANJE ZDRAVJE. MOLITEV JE EDINOST LJUBEZNI.

    VERA JE KOT MOGOČEN KANAL, KI USMERJA ŽIVO VODO ODREŠENJA, DA BI PREPLAVILA NAŠE ŽIVLJENJE. VERA NAS POVEŽE Z BOGOM SAMIM; PO NJEJ SMO DELEŽNI NJEGOVEGA CELOTNEGA ODREŠENJA, KI VKLJUČUJE TELESNO IN NOTRANJE OZDRAVLJENJE.

    VERA POMENI ZAUPATI V ODVISNOST OD BOGA IN BREZPOGOJNO PREDANOST NJEMU IN NJEGOVEMU NAČRTU ZA
    NAŠE ŽIVLJENJE. TO PA VKLJUČUJE ODPOVED LASTNIM NAČRTOM IN SREDSTVOM ODREŠENJA.

    VERA USMERI NAŠ POGLED NA GOSPODA JEZUSA, KI JE ZA NAS UMRL IN VSTAL.
    MARIJA IMA SVOJE MESTO MED TEMELJNIMI PRVINAMI MOLITVE ZA OZDRAVLJENJE. IMA NAJMOČNEJŠO KARIZMO OZDRAVLJANJA, KAJTI ONA PRINAŠA JEZUSA, NAŠE REŠENJE. (Prepis iz knjige-Jezus me je poklical za svojo pričo-Tardif)

    Božje usmiljenje, ki si višje od nebes, vate zaupamo.

    • Miro says:

      Res je, to potrjujejo tudi številni čudeži, ki jih je Odrešenik Jezus Kristus storil po njegovi priči patru Tardifu. O tem, kako veličastna in neizmerna je Božja beseda, je v kratkem stavku bleščeče izrazil apostol sveti Pavel: »Božja beseda je namreč živa in dejavna, ostrejša kakor vsak dvorezen meč in zareže do ločitve duše in duha, sklepov in mozga ter presoja vzgibe in misli srca« (Heb 4,12).

  79. Miro says:

    EVHARISTIJA NAM NUDI BOŽJI PAŠNIK, KI JE TAKO UTRJEN …

    Nekaj misli o Evharistiji, ki so povzete po knjigi Kruh, ki daje življenje
    (zbral Wilhelm Mühs):

    Gotovost, da nas je Bog poklical,
    naj bomo v občestvu z njim in med seboj,
    ima v evharistiji resnično znamenje
    svojega najglobljega udejanjenja.
    (Giuseppe Betori)

    Evharistija nam nudi Božji pašnik,
    ki je tako utrjen, da svet, meso in hudi duh
    ne morejo nič več zoper nas.
    (Albert Veliki)

    Vse vesolje ni vredno nič
    v primerjavi s tem Bogom – mojim! –
    v votlini, kjer se je hotel roditi,
    in v norosti ljubezni svete evharistije.
    (Jožefmarija Escrivá de Balaguer

    Če bi ljudje poznali vrednost evharistije,
    bi morala dostop do cerkva
    urejati policija!
    (Terezija iz Lisieuxa)

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  80. Janez says:

    RESNIČNA BOŽJA LJUBEZEN
    Poglejte, kako velik mož je, tako pomemben in tako vpliven in vendar nosi v sebi globoko in živo vero, resnično Božji ljubezen, ki se kaže v njegovih delih. Kar me je zares presenetilo je način, kako ravna s svojimi zaposlenimi. Nekoč sem obiskala njegovo tovarno v Bombayu, kjer zaposluje skoraj 3000 delavcev. Med njimi je začel s programom, s katerim so vsi prispevali nekaj, da smo nahranili ljudi v Asha Danu. Tja sem šla, da bi se zahvalila in na svoje presenečenje ugotovila, da je zaposlenih veliko invalidov. Prav zares me je tudi presenetilo, da je skoraj vse delavce poznal po imenu in je ob obhodu po tovarni, za vsakega našel kako besedo ali pohvalo. Ko sva se ustavila pri praznem delovnem mestu je povprašal, kako in kaj je z zaposleno. Ko je izvedel, da je nedavno umrla, je bil vznemirjen, ker mu nihče ni povedal. Bila je neka invalidka, ki jo je, kot je bilo videti, kar dobro poznal. Vidite sestre, tako velik človek, pa se mu vseeno ni zdelo za malo pozanimati se za ime posameznika in z nežno ljubeznijo opaziti, kdo manjka. To jaz imenujem ljubezen. Tako velik svetovljan, pa vendar ne prevelik, da ga ne bi zanimalo in da ne bi izvedel. Ni uporabljal veliko besed, se je pa spoznal na svoje delo in več ko se je pogovarjal in obračal na delavce, bolj sem bila presenečena. Obzirnost se pojavi, ko gre za pravo ljubezen. Nikdar ne bodite tako zaposlene, da ne bi mislile na druge. Včasih smo preveč obremenjene s seboj, da bi imele čas nasmehniti se drugim.
    Sveta Mati Terezija

    PRINESITE KRISTUSOVO PRISOTNOST, KJERKOLI ŽE STE
    Pred nekaj časa so v Kalkuto v našo hišo prišli ravnatelji različnih osnovnih in srednjih šol ter so mi rekli: »Mati, mi bi pustili dela, ki jih počnemo v šolah in prišli delat z vami.« Odvrnila sem jim: »To je za vas hudičeva skušnjava, saj če vas hudič lahko odstavi, potem bo sposoben pokvariti vse mlade. Samo vi jim lahko zagotavljate Kristusovo prisotnost. Samo vi jim lahko prinesete Kristusovo svetlobo. Samo vi lahko za njih živite radost ljubezni. Samo vi jih lahko naučite, kaj je čistost, kaj je poslušnost, kaj je življenje ljubezni za drugega. Ostanite torej, kjer ste – vendar odprite šole našim ubogim, da revne četrti ne bodo več revne. Odprite bolnišnice, našim ubogim in ne bo nobene potrebe, da bi delali za nas. Me bomo k vam pripeljale ljudi.« Mislim, da smo se odlično razumeli, in jaz sem bila presrečna, saj so se mnoge šole odprle za naše otroke. Mnoge bolnišnice so poskrbele za naše bolne, in sem jim rekla: »Zaprla bom vse domove za umirajoče, če boste sprejeli naše umirajoče uboge v vašo bolnišnico. Zaprla bom vse šole, ki jih imamo za otroke iz revnih četrti, če jih boste vi sprejeli.« Tako sedaj mnogi duhovniki in redovnice sprejemajo naše otroke in skrbijo, da se naši otroci ne počutijo izključeni, saj so te šole plačljive, so šole za premožne… Zaradi tega smo jim dale malo denarja, 50 centov v vašem denarju oziroma 1 rupija v našem, da so lahko plačali šolnino ter tako sedeli skupaj z otroci, ki so plačali 100 rupij. Ti mali, [ki] so plačali samo eno, pa je to pravzaprav tudi bila šolnina, saj so nekaj le plačali. To je zato tako zelo lepo, ker je ustvarilo čudovite občutke med otroci. Otroci ne vedo, in se bodo počasi zavedli, da so to revni otroci, njihovi bratje, njihove sestre. In tu je čudovito deljenje med otroci – čudovito. In kako? Ker so sestre razumele, da bodo postale Kristusova svetloba, in da bodo, s tem, ko bodo pripeljale te otroke skupaj, delile radost ljubezni. To je način, kako se zdaj mnoge sposobnosti izenačujejo, zaradi tega medsebojnega stika med fanti in dekleti.
    Sveta Mati Terezija

    DELA LJUBEZNI IN DELA ZA MIR
    Da bi lahko molili za mir, moramo biti najprej sposobno poslušati, saj Bog govori v tišini srca in je to začetek molitve, ki je začetek miru. On govori, mi pa moramo imeti pogum, da poslušamo, moramo imeti čas, da slišimo Božjo besedo. In šele potem, iz polnosti naših src, lahko govorimo, lahko molimo molitev miru. Sad molitve je poglabljanje ljubezni, poglabljanje vere. Če verujemo, bomo lahko molili in sad vere je skovan iz ljubezni in sad ljubezni je služenje. Zato so dela ljubezni vedno dela miru, in da bi bili sposobni naša srca in naše roke dati na razpolago ljubečemu služenju, moramo poznati Boga, vedeti, da je Bog ljubezen, da nas ljubi, in da nas je On ustvaril – vsakega od nas, za večje stvari. Ustvaril nas je, da bi ljubili in bili ljubljeni in to je začetek molitve – vedeti, da me On ljubi, da sem bil ustvarjen za večje stvari. Kdor je torej moj brat, moja sestra, kje je obličje Boga, da ga lahko vidim, h kateremu molim? Moj brat, moja sestra so lačni, nagi, osamljeni, brezdomci, nezaželeni – oni so moji bratje in sestre, ker nam je to Kristus povedal. Da pa bi videli obličje Boga, morate imeti čisto srce,[1] srce polno ljubezni in srce imate lahko polno ljubezni samo, če je popolnoma čisto, čisto in svobodno. In dokler mi v naših srcih nismo sposobni slišati tega glasu, glasu Boga, ki govori v tišini naših src, ne bomo mogli moliti. Ne bomo mogli izraziti naše dejavne ljubezni – saj je vsako dejanje ljubezni naša molitev, ki prinaša mir. Zato danes nimamo miru, ker smo pozabili, da pripadamo drug drugemu. Da je ta moški, ta ženska, tisti otrok, moj brat ali moja sestra.
    Sveta Mati Terezija

    JEZUS NI PRIMERJAL SVOJE LJUBEZNI
    Jezus je tako ljubil svet in… Naredil Se je gobavca, to nesrečno prizadeto osebo na cesti je naredil Sebe, zato, da Ga lahko vi in jaz ljubimo, da lahko vi in jaz nasitimo Njegovo lakoto po ljubezni in zato je ob smrtni uri rekel, da bo vam in meni sojeno – ne po velikih stvareh, ki smo jih storili, ampak po tem, kakšni smo bili do ubogih: do lačnega, do moža, ki je pravkar vstopil skozi vrata, do osamljenega, do slepca, ki hodi dol po ulici, do osamljenih, do tako nezaželenega, neljubljenega prav tu, v naši družini. Morda imam starega očeta, betežno mati, morda bolnega otroka pa nimam časa. Tako sem zaposlena, nimam časa. Nimam časa, da bi podarila nasmeh. Moja pohabljena hči, moja invalidna žena, moj bolni mož, nimam časa in to je Jezus v prikriti bolečini. To je lačni Jezus prav v moji družini, moja sestra in mi nimamo časa. Nimamo časa niti, da bi se nasmehnili drugemu, pa nas Jezus vseeno ljubi z večno ljubeznijo. In Jezus je rekel: »Ljubite, kot sem vas jaz ljubil.« Ne, On ni primerjal Svoje ljubezni z nobeno drugo.
    Sveta Mati Terezija

    „Zaupaj v Gospoda z vsem svojim srcem,
    na svojo razumnost pa se ne zanašaj.
    Na vseh svojih poteh ga spoznavaj
    in on bo uravnaval tvoje steze“ (Preg 5–6).

    • Janez says:

      Zgornji primeri Matere Terezije v Indiji niso nobeno teoretsko filozofiranje, to je dejavna Vera v Jezusa in tista Vera, ki proizvaja dobra dela in zagotavlja služenje ubogim in bolnim ter pomoči potrebnim v Indiji. Hvala sveta Mati Terezija. Prosim Te prosi Mater Marijo za vse nas na zemlji, da nam izprosi pri Sinu Jezusu Božji Mir in Božjo Ljubezen do vseh nas. Veliko je dobrih primerov, ki naj opogumijo in navdušijo kristjane, da bomo ljubili Boga in pomagali ljudem.

    • Janez says:

      DELIVEC UPANJA
      Kot ljubimo Boga, moramo ljubiti uboge v njihovem trpljenju. Ljubezen do ubogih je presežek naše ljubezni do Boga. Uboge moramo najti, jim služiti. In ko smo jih našli, moramo poskrbeti za njih v naših srcih. Našim ljudem dolgujemo največjo hvaležnost, saj nam omogočajo, da se dotaknemo Kristusa. Uboge moramo ljubiti tako, kot ljubimo Njega. Hindujec je povedal materi: »Vem, kaj počnete v Nirmal Hridayu, poberete jih s cest in odpeljete v nebesa.« Duhovnik z Irske je rekel: »Nirmal Hriday je zakladnica nadškofije.« Bog nas je izbral in nam dal privilegij, da delamo z ubogimi. Razlika med nami in socialnimi službami je v tem, da jim me nudimo širokosrčno prostovoljno službo zaradi Božje ljubezni. Na začetku, ko je mati pričela z delom, je dobila vročino in se ji je v sanjah prikazal sveti Peter. Rekel ji je: »Ne, zate tu ni prostora. Nobenih revnih četrti ni v nebesih.« »V redu,« mu je odvrnila mati: »potem moram delat naprej. Bom pripeljala ljudi iz revnih četrti v nebesa.«
      Sveta Mati Terezija

      VERA NAS MORA ZDRUŽITI
      Vera je Božji dar in nam pomaga, da smo eno srce polno ljubezni. Bog je naš Oče – in mi smo njegovi otroci – mi smo vsi bratje in sestre. Ne razlikujmo se po rasi, barvi kože ali vere. Ne uporabljajmo vere zato, da bi nas razdvajala. V vseh svetih knjigah vidimo, kako nas Bog poziva k ljubezni. Karkoli storimo drugim, storimo Njemu, saj Bog je naš Oče. Vera je delo ljubezni – mora nas združevati, ne pa uničevati mir in edinost. Dela ljubezni so dela za mir – da bi ljubili, moramo poznati drug drugega. Če danes nimamo miru, je to zato, ker smo pozabili, da pripadamo drug drugemu – ta moški, ta ženska, ta otrok je moj brat, moja sestra. Ubogi morajo vedeti, da jih ljubimo, da so zaželeni. Oni sami ne morejo dati drugega kot ljubezen. Ukvarjamo se s tem, kako predati to sporočilo ljubezni in sočutja. Poskušamo prinesti mir na svet z našim delom. Ampak delo je Božji dar in dela ljubezni so dela miru. Če bi vsakdo lahko videl Božjo podobo v sosedu, mar mislite, bi še potrebovali puške in bombe? Vera je mišljena kot delo ljubezni. Zato nas ne bi smela deliti in uničevati miru in edinosti. Uporabljajmo vero tako, da nam bo pomagala postati eno srce, polno ljubezni v srcu Boga. Z ljubeznijo do bližnjega bomo izpolnili razlog za naš nastanek – ljubiti in biti ljubljeni. Moji bratje in sestre, prosimo Boga, naj nas napolni z mirom, ki ga lahko le On da. Mir ljudem dobre volje – ki želijo mir in so se pripravljeni žrtvovati za dobro delo in izvajati dela miru in ljubezni.
      Sveta Mati Terezija

  81. Janez says:

    Brez Ljubezni
    DOLŽNOST BREZ LJUBEZNI TE NAREDI HLADNEGA.
    ODGOVORNOST BREZ LJUBEZNI TE NAREDI BREZOBZIRNEGA.
    PRAVIČNOST BREZ LJUBEZNI TE NAREDI TRDEGA.
    PRIJAZNOST BREZ LJUBEZNI TE NAREDI NEISKRENEGA.
    MODROST BREZ LJUBEZNI TE NAREDI TRDOSRČNEGA.
    UREJENOST BREZ LJUBEZNI TE NAREDI MALENKOSTNEGA.
    POŠTENOST BREZ LJUBEZNI TE NAREDI DOMIŠLJAVEGA.
    VERA BREZ LJUBEZNI TE NAREDI PRENAPETEGA.
    ŽIVLJENJE BREZ LJUBEZNI JE NESMISELNO.
    ŽIVLJENJE V LJUBEZNI JE SREČA IN VESELJE!

    • Janez says:

      Ne boj se, ljubljeni(a) brat/sestra v Kristusu! Mir s teboj (Dan 10,19)!

      JAZ SEM, KI SEM (2 Mz 3, 14)
      Jaz sem GOSPOD, tvoj Bog (2 Mz 20,2).
      Jaz sem GOSPOD, ki sem vse naredil, ki sem sam razpel nebo, razprostrl zemljo – kdo je bil z menoj (Iz 44, 24)? Jaz sem naredil zemljo in ustvaril človeka na njej (Iz 45, 12).
      Nikar se ne boj in ne plaši (5 Mz 31,8)! Ne boj se in ne trepetaj(5 Mz 1,21)!
      Preden sem te upodobil v materinem telesu, sem te poznal; preden si prišel iz materinega naročja, sem te posvetil (Jer 1,5). Jaz, GOSPOD, sem te poklical po pravici in te prijel za roko, varujem te (Iz 42,6).
      Ne boj se, saj sem jaz s teboj, nikar se plaho ne oziraj, saj sem jaz tvoj Bog. Okrepil te bom in ti pomagal, podpiral te bom s svojo pravično desnico (Iz 41,10).
      Mar pozabi žena svojega otročiča in se ne usmili otroka svojega telesa? A tudi če bi one pozabile, jaz te ne pozabim (Iz 49,15).
      Z večno ljubeznijo te ljubim, zato ti tako dolgo izkazujem dobroto (Jer 31,3).
      Jaz sem, jaz sem tisti, ki izbrisujem tvoje prestopke zaradi sebe in se ne spominjam tvojih grehov (Iz 43,25). Kliči me in ti bom odgovoril; povedal ti bom velike in nedoumljive reči, ki jih nisi poznal (Jer 33, 3).
      Jaz sem Bog Močni! Hodi pred menoj in bodi popoln (1 Mz 17,1). Ne boj se.. Jaz sem tvoj ščit, tvoje plačilo bo zelo veliko (1 Mz 15,1). Zares te ne bom zapustil, dokler ne storim, kar sem obljubil (1 Mz 28,15).
      Saj sem jaz, GOSPOD, tvoj Bog, Sveti Izraelov, tvoj rešitelj (Iz 43,3). Jaz sem prvi in jaz sem poslednji, razen mene ni Boga (Iz 44,6).
      Jaz sem Gospod, tvoj Bog, ki te učim, kar ti koristi, ki te vodim po poti, po kateri moraš hoditi (Iz 48,17). Jaz sem, ki govorim s teboj (Jn 4,26).
      Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel tudi če umre (Jn 11,25). Jaz sem pot, resnica in življenje (Jn 14,6). Jaz sem luč sveta. Kdor hodi za menoj, ne bo hodil v temi, temveč bo imel luč življenja (Jn 8,12).
      Dal ti bom skrite zaklade, bogastva v skrivališčih, in spoznal boš, da sem jaz GOSPOD, ki sem te poklical po imenu (Iz 45,3).

      Ljubljeni/a brat moj, sestra v Kristusu ali me ljubiš (Jn 21,16)?

      Tvoj Bog (Joz 1,9).
      Povzeto po medmrežju fejstbog

      • Janez says:

        Gospod je ljubezen.
        Oče noče naših muk in trpi z vsakim Otrokom, ki zaide. Ponuja nam svojega Sina, da po Njem pridemo k Njemu. Jezus Kristus se iz Očetovega naročja izliva v svet. Kot reka nam prinaša tisto vodo, katere je Izvir prepoln – vodo življenja. Sam je Studenčnica, ker je eno s Studencem. Za nas se izliva, zaradi naše žeje, kajti Oče ve, da brez vode ne moremo na pot. Kako gotova in varna je pot, če sledimo Reki žive vode. Ob njej ni mogoče zaiti. Vodi nas, krepča, hladi in vzpodbuja, saj z njo okušamo to, po čemer hrepenimo. Res je pot proti toku težka; navkreber gre in marsikakšna ovira je na njej. Kako vabljive so ravnice, ki se nam ponujajo na desni in levi, koliko lažje je hoditi po njih. Nikar, sestra! Ne odstopaj, brat! Ne skrbi za rane, ki ti jih zadajajo ostri kamni, tu je On, da ti jih izpere in ohladi; ne boj se naporov, On ti bo dal moči. In ko gledam strugo, se ustrašim njenih strmih bregov in neravnega dna. Da, sveta Cerkev je tudi takšna. A le po njej se lahko izliva Jezus Kristus; nam v življenje. Oče tako hoče. Zgradili smo umetne prekope in kanale, po svoje preusmerili tok Reke; vse zato, da bi nam bilo lažje. On pa se še vedno izliva! Pijemo ga vsak ob svoji strugi in se slepimo, da je “naša” Voda najbolj bistra in osvežujoča. Reka pa tiho teče dalje.Tebi in meni v življenje. O, da ne bi nikdar pustili bratov, ki umirajo od žeje, samih v njihovi bolečini. Mi vemo za Reko, v kateri je dovolj vode za vse. Kakor so naju nekoč starši pripeljali na breg in rekli: “Poglej, to je Jezus Kristus!”, tako delajva tudi midva, dragi prijatelj. In ko bova srečala blodečega v puščavi, mu ponudiva največ kar imava: Jezusa Kristusa – vodo življenja.

        Povzeto po medmrežju fejstbog

  82. Janez says:

    Ne boj se, ljubljeni(a) brat/sestra v Kristusu! Mir s teboj (Dan 10,19)!
    JAZ SEM, KI SEM (2 Mz 3, 14)
    Jaz sem GOSPOD, tvoj Bog (2 Mz 20,2).
    Jaz sem GOSPOD, ki sem vse naredil, ki sem sam razpel nebo, razprostrl zemljo – kdo je bil z menoj (Iz 44, 24)?
    Jaz sem naredil zemljo in ustvaril človeka na njej (Iz 45, 12).
    Nikar se ne boj in ne plaši (5 Mz 31,8)! Ne boj se in ne trepetaj(5 Mz 1,21)!
    Preden sem te upodobil v materinem telesu, sem te poznal; preden si prišel iz materinega naročja, sem te posvetil (Jer 1,5).
    Jaz, GOSPOD, sem te poklical po pravici in te prijel za roko, varujem te (Iz 42,6).
    Ne boj se, saj sem jaz s teboj, nikar se plaho ne oziraj, saj sem jaz tvoj Bog. Okrepil te bom in ti pomagal, podpiral te bom s svojo pravično desnico (Iz 41,10).
    Mar pozabi žena svojega otročiča in se ne usmili otroka svojega telesa? A tudi če bi one pozabile, jaz te ne pozabim (Iz 49,15).
    Z večno ljubeznijo te ljubim, zato ti tako dolgo izkazujem dobroto (Jer 31,3).
    Jaz sem, jaz sem tisti, ki izbrisujem tvoje prestopke zaradi sebe in se ne spominjam tvojih grehov (Iz 43,25).
    Kliči me in ti bom odgovoril; povedal ti bom velike in nedoumljive reči, ki jih nisi poznal (Jer 33, 3).
    Jaz sem Bog Močni! Hodi pred menoj in bodi popoln (1 Mz 17,1). Ne boj se.
    Jaz sem tvoj ščit, tvoje plačilo bo zelo veliko (1 Mz 15,1).
    Zares te ne bom zapustil, dokler ne storim, kar sem obljubil (1 Mz 28,15).
    Saj sem jaz, GOSPOD, tvoj Bog, Sveti Izraelov, tvoj rešitelj (Iz 43,3).
    Jaz sem prvi in jaz sem poslednji, razen mene ni Boga (Iz 44,6).
    Jaz sem Gospod, tvoj Bog, ki te učim, kar ti koristi, ki te vodim po poti, po kateri moraš hoditi (Iz 48,17).
    Jaz sem, ki govorim s teboj (Jn 4,26).
    Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel tudi če umre (Jn 11,25).
    Jaz sem pot, resnica in življenje (Jn 14,6). Jaz sem luč sveta.
    Kdor hodi za menoj, ne bo hodil v temi, temveč bo imel luč življenja (Jn 8,12).
    Dal ti bom skrite zaklade, bogastva v skrivališčih, in spoznal boš, da sem jaz GOSPOD, ki sem te poklical po imenu (Iz 45,3).
    Ljubljeni/a brat moj, sestra v Kristusu ali me ljubiš (Jn 21,16)?

    Tvoj Bog (Joz 1,9).
    http://www.fejstbog.si/index.php/molimo-te/184-ne-boj-se

    Brez Ljubezni – V RAZMISLEK
    DOLŽNOST BREZ LJUBEZNI TE NAREDI HLADNEGA.
    ODGOVORNOST BREZ LJUBEZNI TE NAREDI BREZOBZIRNEGA.
    PRAVIČNOST BREZ LJUBEZNI TE NAREDI TRDEGA.
    PRIJAZNOST BREZ LJUBEZNI TE NAREDI NEISKRENEGA.
    MODROST BREZ LJUBEZNI TE NAREDI TRDOSRČNEGA.
    UREJENOST BREZ LJUBEZNI TE NAREDI MALENKOSTNEGA.
    POŠTENOST BREZ LJUBEZNI TE NAREDI DOMIŠLJAVEGA.
    VERA BREZ LJUBEZNI TE NAREDI PRENAPETEGA.
    ŽIVLJENJE BREZ LJUBEZNI JE NESMISELNO.
    ŽIVLJENJE V LJUBEZNI JE SREČA IN VESELJE!

    http://www.fejstbog.si/index.php/molimo-te/252-brez-ljubezni

    Spolnjevanje Božje Volje je Ljubezen. Brez Ljubezni gre vse narobe. Življenje v Ljubezni pa je sreča in veselje!

  83. hvala says:

    Duhovnik karizmatik EMILIEN TARDIF, V SVOJI KNJIGI JEZUS ME JE POKLICAL ZA SVOJO PRIČO, opisuje med drugim tudi naslednje: “GREH JE V SVOJEM TEMELJU POMANJKANJE VERE V BOGA; TO POMENI VEČJE ZAUPANJE VASE (v svoje sposobnosti, v svoje misli, v svojo varnost itd……. ) KAKOR V BOGA. ČLOVEK , KI BOLJ KOT BOŽJEMU VODSTVU ZAUPA SVOJIM LASTNIM SREDSTVOM ZA URESNIČENJE SAMEGA SEBE, SEGA PO PREPOVEDANEM SADU V RAJU. GREH ŠKODUJE ČLOVEKU IN NE BOGU (Preg 8,36; Jer 26,19).
    “MAR MENE DRAŽIJO , GOVORI GOSPOD, ALI NE SAMI SEBE, DA SE OSRAMOTE?” (Jer7,19).

    POPOLNO OZDRAVLJENJE JE V NAŠI OSVOBODITVI OD VEZI GREHA, KI NAS SILI, DA DELAMO ZLO, KI GA NOČEMO IN NAS OVIRA, DA BI DELALI DOBRO, KI GA HOČEMO (Rim 7,19).

    BOG NAS TAKO LJUBI, DA NAM PREPOVE GREH, KER NOČE, DA BI BILI SUŽNJI IN KER VIDI ŠKODO, KI NAM BO JO POVZROČIL.
    BOG NAM NE ODPUSTI SAMO NAŠIH GREHOV, AMPAK NAM DA MOČ, DA BI NE GREŠILI VEČ. OBENEM PA SPREMENI NAŠE SRCE, DA BI ŽELELI IN DELALI KAR ON ZAPOVEDUJE. SVETI DUH NAMREČ PREOBLIKUJE NAŠE BITJE, DA TO ZAČUTI KOT NOTRANJO NUJNOST.

    Oče Tardif je napisal v tej knjigi razne molite. LETA 1984 PRAVI SMO SLAVILI EVHARISTIJO ZA TELESNO ZDRAVJE BOLNIKOV, KI BODO BRALI TO KNJIGO. NAJ SE V VERI PRIDRUŽIJO TEJ MOLITVI IN POLOŽIJO SVOJE ŽIVLJENJE V JEZUSOVE ROKE.

    MOLITEV ZA PREDANOST:

    OČE IZROČAM SE V TVOJE ROKE, STORI Z MENOJ , KAR HOČEŠ,
    SLAVIM TE.
    PRIPRAVLJEN SEM NA VSE.
    SPREJMEM VSE, DA BI SE URESNIČILA V MENI IN V VSEH STVAREH TVOJA VOLJA.
    NIČESAR DRUGEGA NE ŽELIM OČE.
    ZAUPAM TI SVOJO DUŠO, Z VSO LJUBEZNIJO, KI SEM JO ZMOŽEN,
    TI JO DAJEM,
    ZAKAJ LJUBIM TE.
    HOČEM SE TI PREDATI, HOČEM SE IZROČITI V TVOJE ROKE
    BREZ PRIDRŽKA, POPOLNOMA.
    NESKONČNO ZAUPAM VATE, SAJ SI MOJ OČE.

    Oče Tardif še reče: “TAKI PREDAJI, KI JO SPREMLJA SLAVLJENJE, SLEDE TELESNA IN NOTRANJA OZDRAVLJENJA, KI SI JIH NITI PREDSTAVLJATI NE MOREMO.

    NAJVEČJO PREDANOST IN VERO VSEBUJE SLAVILNA MOLITEV, NE PROSILNA. GOSPODA MORAMO SLAVITI VEDNO IN POVSOD.

  84. Janez says:

    MOLITEV ZA VERO V BOGA
    Gospod, verujem, hočem verovati vate. Gospod, prosim daj mi milost, da bo moja vera popolna, brez pridržkov, da bo prešinjala vse moje mišljenje, moj način presojanja Božjih in Človeških stvari. Gospod daj prosim, da bo moja vera svobodna, da bo imela moj osebni pristanek in bo sprejemala odpovedi in dolžnosti, ki jih prinaša s seboj ter bo izražala mojo celotno osebno odločitev. Gospod Bog prosim daj mi milost in navdih, da bo moja vera zanesljiva, zanesljiva tako po skladnosti zunanjih dokazov in po notranjem pričevanju Svetega Duha; zanesljiva po svoji pomirjevalni Luči, po naši Ljubezni do vseh ljudi, po svojih umirjenih sklepih, po svoji spokojni in skromni prilagoditvi.
    Gospod prosim daj, da bo moja vera trdna, da se ne bo ustrašila nasprotujočih si vprašanj, katerih je polno naše Luči in Božjega Miru željno Življenje.; daj prosim, da se ne bo ustrašila nasprotovanja ljudi, ki o njej razpravljajo, jo napadajo, zametujejo, zanikajo, temveč se bo utrdila po notranji moči Tvoje Božje Resnice. Gospod daj prosim, da bo moja vera vesela in bo prinašala mir in radost v mojo dušo, jo usposabljala za pogovor z Bogom in ljudmi. Tako bo iz Svetega in svetnega pogovora z Bogom izžarevala našo notranjo umirjeno spokojnost in blaženost. Gospod Bog prosim daj, da bo moja vera dejavna, da bo to vera z našimi molitvami in dobrimi deli. Naj daje ljubezni do drugih nagibe, da se bo po Božji Milosti vedno krepila in širila, tako da se bo razrastla v pravo prijateljstvo s Teboj in Te pri svojem delu, trpljenju in pričakovanu dokončnega razodetja neprestano iskala, o Tebi pričala in krepila upanje.
    Gospod Bog prosim, daj da bo moja vera ponižna in se ne bo domišljala, da temelji na izkustvu mojega Človeškega mišljenja in čustvovanja, temveč da se bo prepuščala pričevanju Svetega Duha in ne bo imela boljšega poroštva kakor v učljivosti do izročila Svetega Pisma, Svete Katoliške Cerkve in njene Učiteljske službe. Amen.
    Kristjan Moli: Molitev po Pavlu VI.

  85. hvala says:

    KAKO SE JEZUSU POPOLNOMA IZROČITI

    JEZUSU SE POPOLNOMA IZROČIMO S PREPROSTIMI, PONIŽNIMI BESEDAMI, KOT SVOJEMU NAJBOLJŠEMU PRIJATELJU.
    JEZUS NE POTREBUJE UČENIH FILOZOFSKIH BESED OD NAS , NE KAŠNIH MODRIH FILOZOFIJ ČLOVEŠKIH, SAJ JE ON SAM POPOLNA MODROST, POPOLNI UČITELJ, ZNA VSE JEZIKE. PREPROSTO REČEMO : “GLEJ IZROČAM TI SVOJE ŽIVLJENJE V CELOTI (celota je duša, duh in telo), POGOVARJAJTE SE Z NJIM, POVEJTE MU TEŽAVE, PROBLEME, SLABOSTI, GOVORITE MU PONIŽNO, Z ZAUPANJEM IN RESNICO, SKRATKA ZAUPAJTE MU VSE V CELOTI_PRETEKLOST, SEDANJOST IN PRIHODNOST PREPUSTITE NJEGOVEMU USMILJENJU. /to si tudi zabeležite v zvezek).

    JEZUS JE POVEDAL SVETNICI FAVSTIINI KOWALSKI KAKO ZELO GA BOLI, ČE MU ČLOVEK NE ZAUPA (berite v Dnevniku Favstine Kowalske. Če hočete zvedeti, kaj ji je naročal oz. kaj nam naroča ,potem je potrebno to vedeti, zato je potrebno to prebrati in upoštevati.). NI DOSTI SAMO NEKAJ PREBRATI, BOŽJI BESEDI MORAMO POPOLNOMA ZAUPATI IN TAKO TUDI ŽIVETI, ČE NE NI TO ŽIVA VERA. JE PA RES, DA JE TO TEŽKO, POSEBNO ŠE NA ZAČETKU NA POTI SPREOBRNJENJA IN PREOBRAŽANJA NAŠEGA UMA. ZATO PA JE POTREBNO NEPRESTANO MOLITI, PROSITI IN SE BOGU ZAHVALJEVATI IN GA SLAVITI, KOT JE REKEL SVETI PAVEL.

    KER JEZUS VE, DA JE TEŽKO, NAM JE POSLAL VSAKODNEVNO POMOČ SVETEGA DUHA TOLAŽNIKA, KI NAS OPOGUMLJA, POMAGA, LAHKO BI REKLI, NAS PRIME V ROKE, DA NE PADEMO.

    KO IZROČIMO ŽIVLJENJE V CELOTI BOGU, ON SKRBI ZA NAS, PO NAČRTU, KI GA IMA ZA VSAKEGA ČLOVEKA POSEBEJ. GOSPOD NE USTVARJA LJUDI, KOT TEKOČI TRAK PROIZVODE, AMPAK JE VSAKEGA NAREDIL UNIKATNO, ZA VSAKEGA IMA TUDI NAČRT. KO SE IZROČIMO JEZUSU, SE MORAMO PODREDITI NJEGOVEMU VODENJU ŽIVLJENJA IN ZADEV, SKRATKA VSE BO PO NJEGOVO. TO JE, POPOLNOMA MU JE TREBA ZAUPATI, PA NAJ SE NAM ŠE TAKO ZDI NELOGIČNO ALI PA NERAZUMLJIVO. VEDNO SI DAJMO PRED OČI, DA MI SMO LJUDJE, GLEDAMO S ČLOVEŠKEGA VIDIKA, BOG PA Z BOŽJEGA. ZATO GA PROSIMO, DA NAM PODELI MILOST, DA BOMO GLEDALI Z BOŽJIMI OČMI IN POSLUŠALI Z BOŽJIMI UŠESI.

    ZATO JE NAJBOLJE, KADAR NAM BO ZELO TEŽKO, DA REČEMO JEZUSU, VEŠ JAZ TEGA NE RAZUMEM, NE DOJEMAM, AMPAK VERJAMEM TEBI, PROSIM POMAGAJ MOJI NEVERI, OKREPI ME, PROSIM POMOČ, ZAUPAM TI ODREŠENIK. !.
    To je zelo lepa molitev, Gospod jo ima rad.

    JEZUS NI REKEL ZAUPAJ MI, POTEM PA DELAJ PO SVOJIH NAČRTIH IN SVOJIH ZAMISLIH. REKEL JE ZAUPAJ MI V CELOTI, JAZ SEM TVOJ BOG, NE BOJ SE.

    VELIKOKRAT SE BO LAHKO ZGODILO, DA BO GOSPOD IZPELJAL SVOJ NAČRT REŠITVE ZA NAS KI PA BO LAHKO POPOLNOMA DRUGAČEN OD NAŠEGA NAČRTA IN NAŠE ZAMISLI REŠITVE, OD NAŠEGA PRIČAKOVANJA. NE SKRBITE, SAMO ZAUPAJTE MU IN VERUJTE.

    V SVETEM PISMU JE BOG REKEL PO PREROKIH, KDOR ŽELI GOSPODU SLUŽITI, NAJ PRIPRAVI SVOJO DUŠO NA PREIZKUŠNJE.
    V ZAČETKU POTI V NOVO ŽIVLJENJE (JEZUS PRAVI: “GLEJ VSE DELAM NOVO”), NAS LAHKO VELIKOKRAT PRIME, DA BI OPUSTILI MOLITVE, OBISK SVETE MAŠE, ZAKRAMENTOV ITD….KER TAKO NI IN NI VIDNEGA USPEHA.

    NIKOLI TEGA NE NAREDITE, PA NAJ BO ŠE TAKO HUDO, TO PRIDE, POTREBNO JE MOLITI TUDI, DA VAM BO GOSPOD DAL MOČ, DA VZDRŽITE. NE BOJTE SE SAMO ZAUPAJTE MU IN DELAJTE, KAR ON ZAHTEVA IN KAR UČI.

    Božje usmiljenje, ki si višje od nebes, vate zaupamo!

    • Janez says:

      Papež Frančišek: MARIJA, ZVEZDA NOVE EVANGELIZACIJE
      Devica in mati Marija, Sveti Duh te je vodil,
      da si v globini svoje ponižne vere sprejela Besedo življenja
      in se povsem darovala Bogu.
      Pomagaj nam izreči našo privolitev
      v nujnosti, ki je silnejša kakor kdajkoli,
      da bomo oznanjali Jezusovo blagovest.
      Ti si, napolnjena s Kristusovo navzočnostjo,
      prinesla veselje Janezu Krstniku,
      da je zavriskal v naročju svoje matere.
      Ti si, prepolna veselja, zapela hvalnico čudovitih Božjih del.
      Stanovitno si vztrajala pod križem v neomajni veri
      in sprejela veselo tolažbo vstajenja.
      Zbrala si učence
      v pričakovanju Svetega Duha,
      da je mogla nastati misijonarska Cerkev.
      Izprosi nam novo vnemo Vstalega,
      da bomo vsem prinašali evangelij življenja,
      ki premaga smrt.
      Daj nam sveto drznost za iskanje novih poti,
      da bo do vseh prišel dar lepote,
      ki nikoli ne ugasne.
      Ti, Devica poslušajočega srca in premišljevanja,
      mati ljubezni, nevesta večne svatbe,
      posreduj za Cerkev, katere najčistejša podoba si,
      da se ne bo nikoli zapirala ali opešala
      v svoji gorečnosti pri graditvi Božjega kraljestva.
      Zvezda nove evangelizacije,
      pomagaj nam, da bomo svetili
      v pričevanju občestva,
      služenja, izpovedujoče in velikodušne vere,
      pravičnosti in ljubezni do ubogih, da bo veselje iz evangelija
      prispelo do koncev zemlje in da nobeno obrobje ne bo brez njegove svetlobe.
      Mati živega evangelija, vir veselja za male, prosi za nas.

      Amen. Aleluja!
      Papež Frančišek: Iz apostolske spodbude papeža Frančiška Veselje evangelija.

      Rad imaš tistega, ki ga brezpogojno ljubiš, mu zaupaš, verjameš vanj, ki te ima spejme takega kot si in ki ti pomaga, da premagaš križe in težave z njegovo pomočjo; ne tistega ki se ga bojiš in ki je maščevalen. Bog človeku pomaga, mu vse odpusti in ga neskončni ljubi ter se veseli vsakega izgubljrnrga Sina, ki krene nazaj k Očetu. Tega človek sam ne zmore, to lahko po Milosti prejmemo le od Boga. Bog je Ljubezen. Bog je naš Oče, ki nas potrpežljivo in ljubeče čaka na Obalah Večnosti, da odrinemo in hodimo k Njemu po Jezusovi Poti Odrešenja. Različne Poti vodijo k Bogu. Bog namreč različni govori in nagovori izbrane ljudi in jih nvdihne ter vodi po Jezusovi Poti Odrešenja. Ko govorimo o Bogu, Veri, Odrešenju, Ljubezni, Odpuščanju je prav, da upoštevamo Veselje Evangelija, Luč Jezusa Odrešenika, Božjo Milost in Božji Mir, ki nam ga da le Jezus, ko spoljujemo Božjo Voljo in živimo po Evangeliju. Da spodbudimo ljudi, da opustijo dosedanja pota, ampak da gredo v upanju, veselju in radosti, polnih src nazaj k Jezusu Odrešeniku. Da se spreobrnejo in postanejo boljši ljudje in boljše kristjani. Ne moreš biti dober kristjan, če nisi dober človek, moliš, veruješ in spolnjuješ Evangelij! Ora et labora! In prosimo in molimo Boga, Mater Marijo in Svetega Jožefa za priprošnjo k Jezusu, da bodo vse naše prošnje slišane in uslišane.

      »Ne bodo prišli k Meni tisti, ki mi pravijo Gospod, Gospod, ampak tisti, ki spolnjujejo Božjo Voljo«, pravi Jezus. Vztrajati moramo v dobroti in usmiljenju ter služiti z veseljem ubogim, kot Mati Terezija in številni drugi misijonarji in svetniki, ne glede na vse križe, težave in ovire, na katere so naleteli! Poplačani bomo za vse, kar smo storili in ali smo živeli po Božjih postavah, saj Bog vse vidi in vse ve. Pustimo farizeje in dvoličneže, da delajo kakor delajo, vsi bomo dobili svoje plačilo! Vsakdo bo odgovarjal Bogu, kako je izkoristil prejete Božje Talente in koliko je Ljubil, pomagal, odpustil, koliko dobrega je naredil iz vere v Jezusa in Evangelij. Janez

    • Janez says:

      PRINAŠATI BOGA
      Mislila sem, da je to taka majhna stvar, pa smo vseeno pogosto spregledali tiste majhne stvari. Pred časom so sestre našle zelo, zelo nesrečno osebo, v enem tistih stanovanj samotarjev v bližini Rima, kjer sicer sestre delujejo, vendar ga še nikdar niso videle, zdi se mi, nekaj takega. Kakorkoli, oprale so mu oblačila, počistile sobo, mu pripravile toplo vodo in podobno, vse so postorile. Pripravile so mu tudi nekaj hrane, on pa ni spregovoril niti besede. Dva dni kasneje, potem ko so ga sestre začele obiskovati dvakrat dnevno, je spregovoril: »Sestre, v moje življenje ste prinesle Boga, pripeljite še očeta.« Sestre so šle in pripeljale duhovnika, ki ga je spovedal, prvič po šestih letih. Naslednje jutro je umrl. To je nekaj tako čudovitega; to sočutje sester, ki so v življenje tega moža, ki je za toliko let pozabil, kaj je Božja ljubezen, kaj je ljubezen do bližnjega, kaj pomeni, biti ljubljen, prinesle Boga. Pozabil je, ker je bilo njegovo srce zaklenjeno in ta nežna, sočutna, preprosta, krotka dela teh mladih sester – vaših otrok – so se ga dotaknila, mu v življenje prinesla Boga in kar me je najbolj prevzelo, dostojanstvo, veličino duhovniškega poslanstva. Da je potreboval duhovnika, da se je povezal z Bogom. Mislim, da se tega vsi učimo od naše Gospe – od sočutja naše Gospe. In da bi vi in jaz uporabili, kar nam je Bog naklonil, za kar nas je ustvaril, on nas je ustvaril za večje stvari: ljubiti in biti ljubljeni, da imamo globoko sočutje za svet, kakor ga je imela ona, ki je svetu dala Jezusa. Ljudje niso lačni nas, lačni so Boga, lačni so Jezusa, evharistije.
      Sveta Mati Terezija

      V ZDA so mi rekli v Utahu mormonski verniki, ki so bli sprva malo nestrpni do mene katoličana, nato pa bratsko ljubeči in strpni: “Bog nam vernikom govori v različnih jezikih. Vsakemu na drugačen način. In ni le ene Poti, ki vodi k Bogu, jih je več; vsi pa imamo Biblijo in Evangelij; res pa obstajajo razlike med nami; tako kot je več različnih ljudi in Božjih nagovorov ljudi in pričevanj Božjih apostolov; pomembno je, da Bog z Milostjo in Dobroto nagovori in navdihne vernika in mu da vodstvo ter mu pokaže Pot k Bogu Odrešeniku Jezusu, da se kristjan odzove na povabilo Boga in zaživi kot kristjan po Evangeliju. Da živi pravično i spolnjuje Božjo Voljo. Da Ljubi in Odpušča. Da pomaga in služi drugim ljudem, ki so ubogi in bolni. Da je dober vernik in dober človek. Itak pa bomo morali biti vsi bolj strpni in ljubeči do razlik med verstvi in ljudmi ter spodbujati Ekumenizem, kjer se lahko več naučimo eden od drugega. In prispevamo k boljšemu svetu in širjenju krščanstva z dobrimi zgledi vernikov in oznanjanjem Evangelija ljudem. Preveč je nestrpnosti, vojn, katastrof,nasprotovanj, sovraštva…..in Bog je tam kjer se ljudje Ljubijo. Janez

  86. Janez says:

    Večja kot je naša ljubezen do Boga in drugih ljudi, večja je vrednost našega trpljenja. Bolj čista in brez grehov ko je naša duša, večja je tedaj vrednost darovanega trpljenja. Bolj vdano in potrpežljivo kot ga nosimo, lažje ga bomo prenašali, saj nas bo Mati Božja ko jo prosimo, nesla preko najtežjih delov in ovir te poti. Vrednost ima prav vsako trpljenje, tako fizično, duševno in duhovno, ne glede na njegovo jakost, količino, pa tudi delo ‒ vse, kar je sprejeto in darovano z ljubeznijo. Trpljenje pa lahko vdano sprejema le duhovno vztrajen in močan človek, zato si je treba za to prizadevati. Trpeči človek, ki sprejme trpljenje, lahko to preobrazi v zdravilno moč za svojo dušo in kot krščanski svetilnik sije ljudem okoli sebe, da se lahko orientirajo in najdejo v sebi moč za nadaljevanje svojega življenja. Sprejemanje trpljenja in zdravljenje ran, pa lahko izhaja le iz notranje moči, potrpežljivosti, vdanosti v Božjo Voljo, iz najglobljih kamric dobrega srca, od tam, kjer se skriva tisto, kar nam je vsem položeno v dušo in srce. Človek, ukoreninjen v Kristusu, je bolj odprt za sprejemanje trpljenja. V trpljenju človek odkrije neslutene notranje sposobnosti ‒ tako nam pričajo tisti, ki so trpeli. Če so trpljenje osmišljali, je bil ta doprinos lahko ploden za človekov socialni, osebni in duhovni razvoj, prek njih pa tudi za tiste, s katerimi so stopali v občestvo oziroma so se z njimi srečevali. Višje stopnje osmišljanja trpljenja se odražajo v spravi za grehe, za poravnavo z Bogom, ko se človeško trpljenje zedini s Kristusovim in se s tem prispeva delež za spravo med Bogom in človekom, ki ga je za odrešitev sveta daroval naš Odrešenik, Jezus Kristus. V Božjih očeh pa so vredna tudi drobna trpljenja, ki jih občutimo vsi, kot nam so naložena glede na našo sposobnost prenašanja križa. Brez križa ni trpljenja in odrešitve ljudi.

  87. Janez says:

    Moja molitev za odpuščanje, osvoboditev od negativnih misli ter za okrepitev samopodobe
    MOJA MOLITEV ZA ODPUŠČANJE, OSVOBODITEV OD NEGATIVNIH MISLI TER ZA OKREPITEV SAMPODOBE
    Moje nekdanje predstojnike, sodelavce v službi in nekatere druge ljudi drugod, kjer sem delal veliko let, ko sem zadnja leta kot odslužen čakal na stranskem tiru na upokojitev in sem od njih doživljal razne pritiske, poniževanja in druge negativen stvari, sem popolnoma predal Bogu. Tega izkoriščevalskega odnosa do delavcev s strani delodajalcev in stresa ter mobinga na delovnih mestih je danes preveč, kar negativno vpliva na zdravstveno in duhovno/telesno zdravje delavcev in drugih ljudi, pravijo zdravniki. Zavedam sem tega, in vse to sem moral prebresti, pri čemer si mi vseskozi izdatno pomagal Gospod. Hvala. Ni važno, kaj sem dobrega zastonj naredil v življenju za druge ljudi, koliko sem žrtvoval zastonj svojega časa, da bi to koristilo ljudem, ko sem izgoreval in nesebično daroval, vse kar sem zatonj od tebe prejel po podjetjih in drugod. V molitvi in služenju drugim sem našel tisto Pot, ki sem jo začutil, da je prava, pri čemer vem, da več Poti Vodi k Bogu. Npr. Jezuit Anthony De Mello to opisuje v v Saddhana ali Pot k Bogu. Nisem delal za denar, vesel sem bil isker v Človeških Očeh in tihe Hvaležnosti, ki mi je pomenila več, kot vsa bogastva sveta milijonarjev. Nisem rabil ničesar in služil sem naprej. Mnogi ljudje so pač nehvaležni in to je v naši sebični naravi, zato je prav, da smo mi misijonarji Ljubezni, tisti apostoli, ki prinašamo Sonce Ljubezni v zatohle in temne doline in dajemo tiho zgled krščanstva. Pa vseeno moraš biti dober naprej iin vztrajati v Dobroti, tako kot Mati Terezija v Kalkuti. Vedno, takoj, z vso Ljubeznijo, Usmiljenostjo in Dobroto do Boga in do Bližnjih. In ko daš mnogo, dobiš pa ni, tedaj si našel vse. On je ustvaril različne ljudi in on v svoji milost in dobroti še naprej podpira njihovo delo in obstoj. Vendar nihče ni le dober in nihče ni le slab. Kdo bi razumel božjo Voljo, le On ve zakaj je temu tako! Do njih, ki so se vrsto let do mene grdo obnašali, sem danes strpen, odpuščajoč, ljubeč in dobrohoten ter izžarevam v duši spokojnost in mir. Gledam jih umirjeno s časovno distanco in strpno dobrodušnostjo. Samo ubogi grešni in ranljivi ljudje so tako kot jaz. Želim jim Dati tihi zgled, tako kot ga sam uzrem v Materi Tereziji, Ignaciju Knobleharju, Pedru Opeki, Frideriku Baragi, dr. Alojziju Šuštarju in drugih, ki so že zaspali v Upanju na Vstajenje in Zveličanje. Vem, da sem tudi jaz otrok Boga, ki me ljubi in skrbi zame, za takšnega z napakami in pomanjkljivostmi, kakršen pač sem, z vsemi grehi in pomanjkljivostmi. Vem, da je prav da trpim in potrpim vse preizkušnje, da bi bil dober in še boljši človek na osnovi prekalitve in ojeklenitve volje, da vztrajam in grem naprej na Poti h Kristusu. Ko se v mojem umu in notranjosti pojavi kakšna bolečina, negotovost ali negativna misel povezana z jezo, zamero, strahom, samoosvobajanjem, jo takoj nadomestim z mislijo na Boga v meni. Vem, da z Njegovo Milostjo in Pomočjo učinkovito nadziram svoje misli in čustva, saj sem del Neskončnega Duha. Molim, premislim, darujem Bogu vse skrbi in preizkušnje in se mu odkrito spovem, kar me teži ter ga prosim Odpuščanja. Moje misli in čustva so sedaj umirjene, ubrane in konsktruktivne ter ne razmišljajo več o nastalih negativnostih. V moj um vstopajo samo čustva in misli skozi cedilo Njegove neskončne dobrote in navzočnosti. Prinašajo mi svetlobo, bodrilne misli, harmonijo, zdravje in notranji mir. Če bi se spet začel počutiti negativno, z občutki, da sem bil odrinjen, ponižan in razžaljen, pa vem, da se bom takoj ustavil in si odločno rekel: » Poveličujem Božansko v sebi. Sem Njegov Otrok in Eno z Bogom svojim Stvarnikom. Biti Eno z Bogom pomeni biti v milostni Večini, ko nikoli nisi sam. In če je Vsemogočni Bog na moji strani, le kdo je lahko proti meni?
    Postal sem po njegovi milosti in dobroti gospodar vseh misli, občutkov, čustev in odzivov. Ni drugega kot On – od jutranje zarje do večernega svita. In v Njem smo tudi mi njegovi otroci, ki gremo na zemeljski poti proti Obali večnosti.
    Božja Ljubezen napolnjuje mojo dušo. Sem v skrivnem kotičku Njega. Dobrota in usmiljenje me odslej spremljata sleherni dan mojega življenja, kajti za vedno prebivam v Njegovem varstvu in sem srečen, miren in spokojen. Odpustil sem in pozabil in v duši sem lahak in spokojen.
    V Njem namreč premorem vse, ki mi daje vso Moč, Pogum in Energijo, da grem korak po korak smelo v novo tretje Življenjsko obdobje.« Ta molitev je moja čudežna preobrazba uma in srca, za katero verjamem, da mi prinaša odpuščanje, osvoboditev od negativnh misli ter okrepitev moje samopodobe. Nemirno je moje srce Gospod Bog, vse dotlej, dokler ne počije in dokler se ne umiri v Tebi. Hvala Ti Gospod za vse Milosti in Dobroto, za vse neštete drobne radosti, da Te čutim ob Sebi in v Sebi. Da se zavedam, da je Spolnjevanje Božje Volje LJUBEZEN in DOBROTA. Janez

    • Janez says:

      Odpuščanje
      Odpuščanje osvobaja. Ko nekomu nekaj odpustimo, se osvobodimo vezi z njim. Zamera je neprijetno čustveno stanje, še posebej, če je usmerjena proti najbližjim, saj človeku jemlje energijo in bistveno zmanjšuje kvaliteto življenja.

      Lahko oprostim, a pozabiti ne morem
      Nekateri menijo: “Lahko pozabim, kaj mi je storil/-a, vendar odpustiti ne morem.”Ob tem se sprašujem, zakaj je v nas, ljudeh, tako vse zakomplicirano, da vse, česar se dotaknemo, nekako postane zastrupljeno in nič več ne deluje. Ali smo res tako zelo negativni v dojemanju okolja ali smo le izjemno sebični in vidimo samo sebe in lastne potrebe in želje?

      Mogoče pa delujemo vedno tako, da sebe branimo in ščitimo in pri tem nas ne zanima, kako se počutijo drugi ljudje, ki nas obkrožajo.Poskusimo na tej točki prelomiti običajno in dosedanje obvladovanje svojih misli in občutkov ter si recimo, da smo lahko pozitivni in konstruktivni. Gre? V resnici gre za globoko korelacijo, ki se je lahko zavedamo šele, ko smo sami v situaciji in izkusimo, kako je nekomu odpustiti neko dejanje ali besedo, s katero nas je prizadel in neskončno užalil, hkrati pa imamo to osebo radi.

      Torej moramo nekaj narediti, da si olajšamo težke in boleče občutke, hkrati pa s tem sprostimo nakopičeno energijo jeze in zamere. Ko odpustimo partnerju, da nas je prizadel, se s tem sami v veliki meri osvobodimo negativnih silnic, ki nas vežejo na neko dejanje ali verbalni napad, s tem pa si olajšamo percepcijo, da na enako situacijo pogledamo z drugega zornega kota. Z odpuščanjem drugemu sebi naredimo uslugo in lažje zadihamo, saj nismo več obremenjeni s prejšnjo težko izkušnjo ali bolečino. Oprostimo lahko takrat, ko vemo in ko razumemo, zakaj se nam je nekaj bolečega zgodilo, zakaj se počutimo kot žrtev okoliščin, vendar ko zmoremo pogledati čez to oviro, lahko sočloveku oprostimo za bolečino ali prizadetost, ki smo jo doživeli.

      Oprostiti sami sebi
      V življenju se srečamo tudi z okoliščinami, ko pridemo do tega, da si moramo za neka dejanja oprostiti tudi sami. S tem lahko sebi naredimo veliko uslugo in si kreiramo prostor, v katerem lažje preživimo. A sebi je tako težko oprostiti, sploh če smo si sami dovolili, da so drugi z nami ravnali kot s smetjo, kot z nekom, ki ni vreden biti bitje, če smo bili deležni poniževanja, zapostavljanja ali zasmehovanja, pa smo zbrali moč in se končno uprli. Če smo lahko zbrali pogum in presekali situacijo, v kateri smo se počutili zlorabljene, potem je prav, da najdemo tudi notranjo moč in sami sebi oprostimo, ker smo dovolili drugim, da hodijo po nas. Ko odpustimo, pustimo bolečini, da odide od nas, se odvežemo od težav in frustracij ter s tem pridobimo svojo svobodo in notranji mir. Odpuščanje pomeni, da sebe odvežemo od dogodka ali posledice, ki nas je prizadela, in bolečine ne nosimo več s seboj in je ne tlačimo v svojo notranjost, temveč gremo z razbremenjeno in dvignjeno glavo naprej v novo življenje.

      Odpustiti je težko je pa potrebno za lažje življenje
      A tisti, ki to zmore narediti iz srca, si naredi veliko uslugo. Ko odpustimo, se lahko počutimo olajšane, srečne, a se pri tem običajno zavedamo, da prizadetosti ne bomo mogli kar pozabiti. Zato so ti trije pojmi: odpuščanje, oproščanje in pozabljanje tesno povezani. Morda je izhod v tem, da se rajši iskreno, z vso močjo in konstruktivno posvetimo pozitivnim in ljubečim vsebinam življenja, ne pa da pasivno glodamo bolečino in trpimo, ne da bi dosegli spravo in odpuščanje tako, da bi mi dali za to pobudo. Kajti s tem bomo pomagali sebi in koristili bližnjim s konkretnimi dejanji. In ko smo dejavni, izhlapijo negativne misli in odprejo se nova vrata, ko nenadoma uzremo nove priložnosti in nove rešitve, ki jih doslej nismo videli.

      ŠEST KORAKOV K ODPUŠČANJU SAMEMU SEBI (Dr. Joan Borysenko: Čudežna preobrazba)
      1. Prevzemite odgovornost za to, kar ste narobe storili.
      2. Priznanje krivde in/ali žalitve drugega/ napake, kar ste pač naredili narobe.
      3. Odstranitev bridke potrtosti iz sebe, da spet dobimo samozaupanje in pogum za naprej.
      4. Opravičite se in prosite odpuščanja osebo, ki ste jo ranili in/ali prizadeli.
      5. Prosite Boga pomoči z molitvijo ali prebiranjem psalmov (vodnik k odpuščanju in tolažbi). Modrost »Tudi to bo minilo« uporabimo, ko je notranja bolečina res velika.
      6. Kaj smo se naučili? Ko koga prizadenemo, ko to priznamo in gremo skozi stopnje odpuščanja samemu sebi, se o sebi nekaj novega naučimo, zato je to dragoceni nauk za duhovno rast in boljše ravnanje v prihodnje.

      ŠEST KORAKOV K ODPUŠČANJU DRUGIM (Dr. Joan Borysenko: Čudežna preobrazba)
      1. Prevzemite odgovornost za tisto, česar se oklepate, na čemer vztrajate in ste prizadeti vi in nekdo drugi.
      2. Izpovejte svojo zgodbo nevtralni osebi, ki vas bo poslušal.
      3. Poiščite dobre plati zase in za drugo osebo.
      4. Premislite ali je treba kaj konkretnega storiti za spravo in odpuščanje npr. s sporazumevanjem in pogovorom.
      5. Poiščimo za pomoč Boga, saj je odpuščanje dar milosti, da nam pomaga odpustiti, da nas osvobodi naše jeze in prizadetosti.
      6. Kaj smo se naučili? Ko koga prizadenemo, ko to priznamo in gremo skozi stopnje odpuščanja samemu sebi, se o sebi nekaj novega naučimo, zato je to dragoceni nauk za duhovno rast in boljše ravnanje v prihodnje.

      Smo del velikega, živega vesoljstva. Smo Otroci Boga, našega Očeta, ki ljubi enako vse Ljudi. Če mislimo, da lahko prizadenemo drugega človeka ali drugo živo bitje, ne da bi prizadeli sebe, se žalostno motimo. Ko smo odprti in razsvetljeni in ko res vidimo ne le opazimo stvari okrog nas, ko slišimo ptičje petje, žuborenje potočka, vidimo ljudi okrog nas, vidimo gozd, travnike in planine v daljavi, sonce ki sveti in rožo v vazi poleg nas, ki nam jo je prinesel sosedov otrok, si lahko rečeno: »To sem jaz, to je del mene«. Povezani smo z vsemi stvarmi in če pošiljamo pozitivno energijo, smo osredotočeni na vse to, pošiljamo ljubeznive vibracije okrog sebe, smo srečni. Bog je Ljubite se med seboj! Prosimo Boga za pomoč v molitvi, da bomo odpustili sebi in drugim! Osvobodimo se traum in bolečin v duši in zaživimo sproščeno! Janez

  88. hvala says:

    IZROČENOST BOGU PROTI POSKUSOM NADZIRANJA

    Lik Davida, ki beži, kakor ga opisujeta poglavji v drugi Samuelovi knjigi, nam bo pomagal vstopiti v to, kaj pomeni postaviti se v položaj NEGOTOVOSTI IN IZROČENOSTI BOGU . DAVID JE V IZGNANSTVU IN V TEM NJEGOVEM PONIŽANJU, KO GA PREGANJA LASTNI SIN, SE V PRVI VRSTI RAZKRIVA PONIŽNOST KRALJA. UMAKNE SE NAZAJ SAMO TOLIKO KOLIKOR JE POTREBNO. POZNA UMIKANJA V BOGU, ZNA DATI PROSTOR BOGU.
    TUDI JEZUS SE V KRITIČNEM TRENUTKU, KO SE JE BLIŽALA NJEGOVA “URA”NI KAZAL V JAVNOSTI, NOČI JE PREŽIVLJAL V BETANIJI. SVOJO SVOBODO JE PODVRGEL SLUŽBI BOŽJIH NAČRTOV.

    POSKUSI, DA BI NADZIRALI IN OBVLADOVALI NAŠO PREDANOST POSLANSTVU, KI NAM GA JE DAL BOG , PREVZAMEJO SČASOMA OBLIKO MAGIJE (spomnimo se Savla, ki se je šel posvetovat k vedeževalki).

    ČE HOČEMO NADZOROVATI NAŠO IZROČITEV, SE IZGUBI NEŽNOST SINOVSKEGA ODNOSA.

    ČISTO ZAUPANJE V BOGA ŽIVIMO TEDAJ, KO SE SPUSTIMO-KAKOR V JEZUSOVEM PRIMERU-NA DNO PORAZA (KI JE VEČ KOT POMANJKANJE MOŽNOSTI ZA IZHOD, ZA REŠITEV; KI JE POZITIVNA POTRDITEV , DA IZHODA NI VEČ, DA SE JE STVAR KONČALA).
    JEZUS JE S SRAMOTO LINČA IZGUBIL VSAKO ČLOVEŠKO MOŽNOST REŠITVE: TO JE NJEGOV PORAZ,
    IN DO TE TOČKE JE LAHKO PRIŠEL ZATO, KER JE BILO ZANJ KOT VSE DRUGO POMEMBNO TO, DA USTREZA TIPU OSEBE , KOT JO JE OČE ŽELEL ZANJ; IZPOLNJEVATI OČETOVO VOLJO : “MOJA HRANA JE , DA URESNIČIM VOLJO TISTEGA, KI ME JE POSLAL, IN DOKONČAM NJEGOVO DELO (JN 4,34). prepis iz knjige Odprt Um, Verujoče srce–papež Frančišek).

    JEZUSU IZROČIMO SVOJE ŽIVLJENJE IN GA PROSIMO, DA NAJ NAS OSVOBODI NADZORA NAD SVOJIM ŽIVLJENJEM.
    Ljudje, ki živijo dolgo časa v strahu, v različnih strahovih, poskušajo rešiti situacije in zadeve v življenju z svojim nadzorom nad temi situacijami, s svojimi rešitvami. Človek, ki ga Gospod osvobodi nadzora nad življenjem je prejel Gospodov čudoviti dar, dotaknilo se ga BOŽJE USMILJENJE, s človeškimi besedami težko opišemo veličino tega Božjega dotika, tega čudovitega Božjega daru .

    SVETEMU DUHU SE MORAMO PUSTITI VODITI K POLNI SVOBODI, MORAMO SE NAUČITI BITI MU POKORNI. GOSPODU MORAMO POTRPEŽLJIVO IZROČATI SVOJO UPORNOST, SVOJE TRDO SRCE, SVOJE SAMOVOLJNE ODLOČITVE, KI NAS NOTRANJE HROMIJO IN ZAPIRAJO DELOVANJE SVETEGA DUHA. VSE ŽIVLJENJE SE UČIMO BITI POKORNI V NAVADNIH REČEH IN PRAV TAKO SE LAHKO Z BOŽJO MILOSTJO VSAK DAN UČIMO BITI POKORNI SVETEMU DUHU (Vojtec Kodet, devetdnenica k Svetemu Duhu).

    PRIDI SVETI DUH, DUH TOLAŽNIK, DUH , KI OŽIVLJAŠ, RAZSVETLI NAS!

  89. Hvala says:

    VSE IZROČITI BOGU, PROTI POSKUSOM NADZIRANJA

    Lik Davida, ki beži , kakor ga opisujeta poglavja v drugi Samuelovi knjigi, nam bo pomagal vstopiti v to , kaj pomeni postaviti se v položaj NEGOTOVOSTI IN IZROČENOSTI BOGU. David je v izgnanstvu in v tem njegovem ponižanju, ko ga preganja lastni sin, se v prvi vrsti razkriva ponižnost Kralja. Njegovo gospostvo pride še bolj do izraza v sveti naravi bega, izhoda v sprevodu, v miru, s srcem, IZROČENIM BOŽJIM NAČRTOM; UJETNIKI ODPELJANI V BABILON (prim Ps 14,7 77,61).

    Izgnanstvo ni beg. Je spokorniška in liturgična pot, v kateri se kaže iskrena privrženost zvestih služabnikov in dostojanstvo Kralja, ki ne priganja. Po drugi strani je njegovo izgnanstvo umirjeno, pozna umikanja v Bogu, zna dati prostor BOGU.

    Tudi JEZUS se v kritičnem trenutku, ko se je bližala njegova “ura”, ni kazal v javnosti, noči je preživljal v Betaniji. SVOJO SVOBODO JE PODVRGEL SLUŽBI BOŽJIH NAČRTOV. NI SE UPIRAL TISTEMU , KAR JE BOG ŽELEL, NI PA IZGUBIL TISTEGA , KAR JE ON SAM IMENOVAL “MODROST”IN KAR NI NIČ DRUGEGA KOT DATI NA RAZPOLAGO SREDSTVA V TOLIKŠNI MERI, KOLIKOR ŽELI BOG….IN PUSTITI DELOVATI BOGU.

    Na poti je David preklet (2 Sam 16,5-14). A ne pusti, da bi ga položaj-med kamenjem in psovkami-potolkel. Veruje, da ga je Bog ljubil in da ga še vedno ljubi. Ne pritožuje se. Ne pomiluje se zaradi svoje preizkušnje, največ kar stori, je to, da BOGU pokaže stanje, da bi ga ozdravil. Savlov primer je bil drugačen: KOLIKOR BOLJ HOČE NADZIRATI BOŽJE NAČRTE, MANJ MU USPEVA . Enako se zgodi Davidu ob drugi priložnosti; ob štetju ljudstva (prim 2 Sam 24). TO STORI V DUHU ŽELJE PO NADZIRANJU…IN POZABI, “DA BI SE “DOTAKNITI LJUDSTVA” MORALO BITI SVETO DEJANJE.

    POSKUSI, DA BI NADZIRALI IN OBVLADOVALI NAŠO PREDANOST POSLANSTVU, KI NAM GA JE DAL BOG PREVZAMEJO SČASOMA OBLIKO MAGIJE (spomnimo se Savla, ki se je šel posvetovat k vedeževalki.)
    ko hočemo nadzorovati našo izročitev, se izgubi nežnost sinovskega odnosa.

    ČISTO ZAUPANJE V BOGA ŽIVIMO TEDAJ, KO SE SPUSTIMO-KAKOR V JEZUSOVEM PRIMERU-NA DNO PORAZA (KI JE VEČ KOT POMANJKANJE MOŽNOSTI ZA IZHOD, ZA REŠITEV; KI JE POZITIVNA POTRDITEV, DA IZHODA NI VEČ, DA SE JE STVAR KONČALA).
    JEZUS JE S SRAMOTO JAVNEGA LINČA IZGUBIL VSAKO ČLOVEŠKO MOŽNOST REŠITVE: TO JE NJEGOV PORAZ. IN DO TE TOČKE JE LAHKO PRIŠEL ZATO, KER JE BILO ZANJ BOLJ KOT VSE DRUGO POMEMBNO TO, DA USTREZA TIPU OSEBE, KOT JE OČE ŽELEL ZANJ; IZPOLNJEVATI TOREJ OČETOVO VOLJO; MOJA HRANA JE , DA URESNIČIM VOLJO TISTEGA , KI ME JE POSLAL, IN DOKONČAM NJEGOVO DELO. (Jn 4,34).

    Dejstvo poraza dobro razkrije Jezusovo “meso”. V Getsemaniju je JEZUS instinktivno pričakoval, da se bo morda izognil možnosti poraza. SAMO GOTOVOST GLEDE OČETOVE LJUBEZNI MU JE OMOGOČILA, DA JE BIL SPOSOBEN PREMAGATI STRAH PRED TEM.
    Veliki JEZUSOV PORAZ glede človeškega prijateljstva predstavljajo njegovi učenci;, med njimi Juda kot najgloblji poraz: NI ZNAL RAZBRATI USMILJENJA V UČITELJEVIH OČEH.
    PRAV NA KRIŽU JEZUS DOKONČNO SPREJME PORAZ IN ZLO; IN JU OBJAME V PRESEŽNOST ( prepis iz knjige, Odprt um, verujoče srce- JORGE MARIO BERGOGLIO -Papež Frančišek).

    Izročimo se Gospodu in ga prosimo, da nas osvobodi nadzora nad svojim življenjem. Človek, ki je dolga leta živel v strahu, ali z raznimi strahovi, se oklepa nadzora nad življenjem. Hoče rešiti zadeve s svojim delom, s svojim ravnanjem in svojim nadzorovanjem. Prosimo SVETEGA DUHA, DA NAS VODI V SVOBODO BOŽJIH OTROK.

    SVETEMU DUHU SE MORAMO PUSTITI VODITI K POLNI SVOBODI, MORAMO SE NAUČITI BITI MU POKORNI.
    GOSPODU MORAMO POTRPEŽLJIVO IZROČATI SVOJO UPORNOST, SVOJE TRDO SRCE, SVOJE SAMOVOLJNE ODLOČITVE, KI NAS HROMIJO IN ZAPIRAJO DELOVANJE SVETEGA DUHA . VSE ŽIVLJENJE SE UČIMO BITI POKORNI V NAVADNIH REČEH IN PRAV TAKO SE LAHKO Z BOŽJO MILOSTJO VSAK DAN UČIMO BITI POKORNI SVETEMU DUHU. (Vojtech Kodet-devetdnevnica k Svetemu Duhu).

    Če človek doživi osvoboditev nadzora nad svojim življenjem z Božjo milostjo , je doživel čudovito BOŽJE USMILJENJE, Božji dar, težko je opisati s človeškimi besedami TO BOŽJE USMILJENJE.( Moje razmišljanje)

    PRIDI SVETI DUH, DUH , KI OŽIVLJAŠ , DUH TOLAŽNIK, RAZSVETLI NAS!

  90. Miro says:

    ČE DELIMO MED SEBOJ NEBEŠKI KRUH, KAKO BI MED SEBOJ NE DELILI ZEMELJSKEGA?

    Naj nas premišljevanje globokih misli o Evharistiji (povzete so iz knjige Kruh, ki daje življenje, Wilhelm Mühs) spodbudi in vname v hotenju, da bomo nebeški kruh, katerega prejemamo pri svetem obhajilu, z veseljem delili z bližnjimi!

    Ko boš imel Boga v srcu,
    boš imel v posesti Gosta,
    ki ti ne bo več dal počitka.
    (Paul Claudel)

    Srečati Jezusa in biti z njim združeni
    je dolžnost kristjanov,
    ki naj jo uresničujejo tako,
    da se udeležujejo zakramenta
    Kristusove daritve ali
    zakramenta miloščine ubogim.
    (Avrelij Avguštin iz Hipona)

    Če delimo med seboj nebeški kruh,
    kako bi med seboj ne delili zemeljskega?
    (Didache)

    Jesti to jed in piti to pijačo
    pomeni ostati v Kristusu.
    (Avrelij Avguštin iz Hipona)

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  91. Janez says:

    Lepe Božične in Novletne praznike; Tanti auguri di bon Natale e di bon Anno Nuovo

    Ko prižgejo božične se luči,
    vsak v srcu si nekaj zaželi.
    Naj Božič bo prijazen,
    naj bodo prijazni v njem ljudje,
    naj misli bodo iskrene in veselo naj Vaše bo srce.
    Naj bo plodno in zanimivo Novo leto, ki prihaja,
    naj nam zdravja in veselja obilo podarja,
    prinese uspehov, naj Vam zvrhano vrečo,
    skupaj z ljubeznijo ustvari naj srečo.
    Toplini vsa vrata naj Božič odpre,
    naj srečno obdobje se za Vas spet začne.
    In leto prihodnje naj vedrine in zdravja vam da,
    sreča, ljubezen do bljižnjih pa naj bo v čaši brez dna!
    Nasmeh naj prinese vam toplino in iskre v oči,
    naj ogenj v srcih zaneti in prižge upanja, dobrote svetle luči,
    odhaja to leto, ki tiho ga čas že odganja,
    in prav je, da vsak o sreči zdaj sanja.
    Naj sanje postanejo jutri resnica,
    veselje pa širno, visoko na nebu naj plava kot ptica.
    Ljubezni in zdravja želim vam, naj cvetijo in bogato obrodijo nam polja,
    in vsakogar spremlja prešerna naj volja.
    Ko se prižgejo praznične luči sredi zasnežene mrzle zime,
    naj prijateljstvo ogreje Vam dlani in želje naj vzpnejo se iz srca v višine.
    Vse kar je slabo, z Novim letom naj zbledi in izgine!
    Vse kar je dobro, naj za zmeraj ostane!
    Vse kar je dobro, naj raste in cveti!
    Naj v miru in ljubezni sreča nežno Vas objame!
    In Božič, Novo leto res veselo, z upanjem z drugimi ljudmi praznujte,
    globoko v svojih srcih se radujte,
    saj lepšega Božiča ni,
    če Jezus v naših srcih se rodi!

    Poeta Giovanni
    Non nobis solum nati sumus (nismo rojeni samo za sebe).

  92. Janez says:

    GOSPOD JE MOJA ZVEZDA VODNICA
    Gospod, Ti si pesem mojega srca, ki jo radostno zapojem,
    ko srečujem na Poti Življenja razne ljudi
    in jih potiho z nasmehom pozdravljam in blagoslavljam.
    Gospod Ti si ogenj strasti, ki me greje in spodbuja, da vztrajam v Dobroti;
    Ti si krila, ki ponesejo me v Duhu preko vseh meja;
    Ti si pot Življenja in Modrosti, ki vodi me do Ljudi na vse štiri strani neba.
    Ti si želja, ki (z)morem jo iskreno zaprositi in v Tvojo čast izpolniti;
    Ti si moje veselje Miru in Odrešenja v Duši, ki dano mi ga je po Tvoji Milosti užiti;
    Ti si tisti veseli Trenutek dneva, ki ne želim ga pozabiti;
    Ti si zaklad, ki dano mi v srcu ga je nositi.
    Ti Si po Evangeliju in Veri moja Pot, moj navdih,
    tebi namenjen pesmi moje vsak je stih …

    Janez AKA Dichter Hansi

  93. Miro says:

    PAPEŽ FRANČIŠEK O EVHARISTIČNI MOLITVI IN TREH DRŽAH JEZUSOVIH UČENCEV!

    Kaj je evharistična molitev? Kaj prosimo pri evharistični molitvi? Se sveta maša plača? Katere tri drže nas uči gojiti evharistična molitev? Odgovore na ta in druga vprašanja je odlično podal sveti oče Frančišek, in sicer pri katehezi 7. marca lani. Tako kot vse njegove kateheze si tudi ta zasluži, da jo večkrat premišljemo in udejanjamo v krščanskem življenju ljubezni do Boga in bližnjega.

    http://www.archivioradiovaticana.va/storico/2018/03/07/pape%C5%BE_pri_katehezi_o_evharisti%C4%8Dni_molitvi_kot_sredi%C5%A1%C4%8Du_ma%C5%A1e/sl-1365877

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkve, ki obsega vesoljni svet, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

  94. Janez says:

    HVALA TI GOSPOD ZA USLIŠANO PROŠNJO IN OZDRAVITEV
    Gospod, hvala TI za uslišano prošnjo in ozdravitev.
    Verujem, da Ti hočeš, da živimo naprej po Tvoji veliki Milosti.
    To je bila Tvoja Volja, ki si naš dragi Ljubljeni Oče,
    saj si iz Ljubezni do vseh Ljudi na Zemlji obudil Sina po Smrti na križu,
    da bi živel in z Vstajenjem odrešil trpeče ljudi na Svetu in tudi vse nas.
    Tvoja je tudi Volja, da bi živeli naprej in Te Slavili Oče.
    Gospod prosim Te poživi našo vero,
    osvobodi nas strahu, nezaupanja, tesnobe pred tem kaj bo z nami,
    če zbolimo ali zademo v težave.
    Daj nam prosim spoznati in vzljubiti Tvojo Voljo,
    Daj nam prosim navdih in moč, da bomo verjeli ob težavah v čudež ozdravitve tako,
    da Te bomo molili in Te goreče prosili iz vsega srca:
    »Gospod ne moja, ampak Tvoja Volja naj se zgodi.
    Usmili se nas in nas ozdravi na duši in na telesu«.

    GOSPOD PROSIMO NAJ BO NAŠE ŽIVLJENJE NEKAJ VEČ
    Gospod prosimo Te, naj bo naše življenje nekaj več,
    kot le mrzlično zaporedje rutinskih življenjskih dogodkov,
    saj v sebi globoko hrepenimo po urejenosti, smotrnosti, smislu in polnosti ter dobroti v življenju,
    kar si nam kot razne talente daroval ob rojstvu Oče za to,
    da bi predvsem služili drugim in ne skrbeli le zase
    in da bi izkoristili talente tako, da jih bomo pomnožili z dobroto za druge;
    po tem hrepenimo po smislu, polnosti in cilju življenja, da gremo po Poti k Tebi,
    saj v sebi hočemo, da bi s Tvojo pomočjo naredili iz našega življenja nekaj več.
    Gospod prosimo Te,
    naj bo naše življenje več kot neurejen kup nekih naših misli, želja, strasti in nekih pričakovanj,
    saj v sebi hrepenimo po izvršenih dobrih delih, ustvarjalnosti, strpnosti, dobroti, ljubezni in odrešenju za druge in ne le zase,
    ki nam jih kot talente ob rojstvu milostno daruješ Ti Oče,
    da bi bili v življenju dobri ljudje in dobri kristjani v Svetu,
    saj v sebi hočemo, da bi s Tvojo pomočjo naredili iz našega življenja nekaj več.
    Gospod prosimo Te,
    naj bo naše življenje nekaj več,
    predvsem naj bo odkrivanje smisla življenja, ki je v dobroti, odpuščanju, ljubezni in strpnosti,
    ko Te iščemo in hrepenimo po Tebi ter Te prosimo za vodstvo Svetega Duha zato,
    da bi prišli vsi skupaj k Tebi, ki nam daješ vse, kar smo in kar imamo,
    saj v sebi hočemo, da bi s Tvojo pomočjo in vlagoslovom naredili iz našega življenja nekaj več.

    Prirejeno in dopolnjeno po Prihajam k Tebi, molitve in premišljevanja, kapucini 1995. Že objavljeno.

  95. Janez says:

    VERUJEM, GOSPOD
    1. Vsi ljudje hrepenimo, romamo, žejni Boga, obličje Njega iščemo. Pokaži, Sin, Očeta nam, neba in zemlje Stvarnika. S svetniki skupaj hodimo in prosimo Te, o Gospod: povečaj v srcu vero nam, da naša pot ne bo zaman.
    2. Zdaj romamo v zaupanju, ljubezni kruha lačni smo. Z lučjo božiča hraniš nas, Ti zvezda jutranja za nas. Z Marijo skupaj hodimo in prosimo Te, o Gospod: povečaj v srcu vero nam, da naša pot ne bo zaman.
    3. Glej, romamo utrujeni, v odprtem srcu z ranami. V puščavi, kjer Te iščemo, ozdravlja Tvoja roka nas. Z ubogim skupaj hodimo in prosimo Te, o Gospod: povečaj v srcu vero nam, da naša pot ne bo zaman.
    4. Naj romamo, noseč svoj križ, sledimo po stopinjah Ti. Ti vstajaš na veliko noč, življenje naše si in moč. S ponižnim skupaj hodimo in prosimo Te, o Gospod: povečaj v srcu vero nam, da naša pot ne bo zaman.
    5. Mi romamo, poklicani z navdihi novih binkošti. Ti daješ dih nam in Duha, ustvarjaš svet prihodnosti. S kristjani skupaj hodimo in prosimo Te, o Gospod: povečaj v srcu vero nam, da naša pot ne bo zaman.
    6. Le romajmo v hvaležnosti za vsak dan, ki ga daješ nam Gospod. Nas vodiš na življenja pot k studencu, ki je naš Gospod. Jezus nam daje kruh od katerega ne bomo nikoli lačni. Z vsem stvarstvom skupaj hodimo in prosimo Te, o Gospod: povečaj v srcu vero nam, da naša pot ne bo zaman.

    http://sskz.rkc.si/sskz_old/images/pdf/zivamolitev.pdf

  96. hvala says:

    RAZGLAŠANJE ZA NENEHNO ZMAGO (Prince Derek -knjiga Blagoslov ali prekletstvo sami lahko izberete

    Derek pravi kako REDNO RAZGLAŠANJE BOŽJE BESEDE , ZAHVALJEVANJE IN SLAVLJENJE , KO DELUJEJO SKUPAJ, V NAŠA ŽIVLJENJA SPROSTIJO OBLJUBLJENE BOŽJE BLAGOSLOVE.

    Derek pravi; ” Skupaj z Ruth , Bog naju je vodil, da ustanoviva osrednjo “banko ” citatov SVETEGA PISMA, KI SVA SE JIH NAUČILA NA PAMET IN JIH UPORABLJAVA V NAJINEM ČASU MOLITVE ALI KADARKOLI SE ZNAJDEVA V DUHOVNEM BOJU. GOVORIVA OGROMNEMU NEVIDNEMU SVETU DUHOVNIH BITIJ: NAJPREJ BOGU OČETU, SINU IN SVETEMU DUHU, POTEM VSEM DUHOVNIM BITJEM, KI MOLIJO BOGA IN MU SLUŽIJO IN SO BILA DOLOČENA ZA “DUHOVE, KI OPRAVLJAJO SLUŽBO IN SO POSLANI, DA STREŽEJO ZARADI TISTIH, KI BODO DEDIČI ODREŠENJA” (Hebrejcem 1,14).

    KORISTNO JE POSLUŠATI DRUGE , KO GOVORIJO BOŽJO BESEDO, TODA ŠE BOLJ UČINKOVITO JE , KADAR JO POSLUŠAMO IZ SVOJIH UST.
    KONČNO SE S SKUPNIM , ENOTNIM RAZGLAŠANJEM SPROSTI NADNARAVNA MOČ.

    JEZUS PRAVI: “RESNIČNO POVEM VAM TUDI: ČE STA DVA IZMED VAS NA ZEMLJI SOGLASNA V KATEREKOLI PROŠNJI, JU BO USLIŠAL MOJ OČE, KI JE V NEBESIH…”(Matej 18,19).

    Božjo Besedo je potrebno razglašati: KO NAS IZ NAŠE PRETEKLOSTI ZASLEDUJEJO PRITISKI GREHA , KRIVDE ALI OBČUTKA NEVREDNOSTI RAZGLAŠAMO:
    -“JAZ SEM V KRISTUSU IN ZATO SEM NOVO STVARJENJE. VSE STARE STVARI SO MINILE. V MOJEM ŽIVLJENJU JE VSE NASTALO NOVO IN VSE JE OD BOGA”(Temelji na 2. pismu Korinčanom 5,17-18).

    Kadar preteklost spet pritiska na nas, si moramo pred oči postaviti sliko , ki nam jo JANEZ DAJE V RAZODETJU 21,5:

    -“TISTI, KI JE SEDEL NA PRESTOLU, PA JE REKEL; GLEJ , VSE DELAM NOVO!” REKEL JE TUDI; ZAPIŠI, KAJTI TE BESEDE SO ZANESLJIVE IN RESNIČNE!”

    GOSPOD Z SVOJIMI BESEDAMI STORI NATANČNO TO, KAR REČE.

    Prince Derek tudi pravi: Morda bo nekdo vprašal; “KAJ PA NEKDO, KI GOVORI IN DELA VSE PRAV, OBLJUBLJENIH REZULTATOV PA ŠE VEDNO NI?”

    Odgovor lahko najdemo v Mojzesovih besedah v 5. Mojzesovi knjigi 29,28.:”SKRIVNE REČI PRIPADAJO GOSPODU, NAŠEMU BOGU , KAR PA JE RAZODETO , JE NA VEKE ZA NAS IN NAŠE SINOVE, DA BI IZPOLNJEVALI VSE BESEDE TE POSTAVE.”
    Razlog, zakaj nekateri ljudje ne sprejmejo nekega dela obljubljenih blagoslovov, pogosto spada v kategorijo “SKRIVNIH REČI”.
    Nesmiselno je poskušati BOGU izmakniti njegove skrivnosti, pa tudi nespoštljivo je. ČE BOG ZADRŽUJE ODGOVOR, JE BOLJ POMEMBNO, DA MU ZAUPAMO , KAKOR DA RAZUMEMO.

    Po drugi strani nas Mojzesove besede SPOMINJAJO NA NAŠO ODGOVORNOST, DA KOT BOŽJI LJUDJE VERJAMEMO IN RAZGLAŠAMO, KAR JE BOG JASNO RAZODEL V SVOJI BESEDI, TER SE RAVNAMO PO TEM. NE SMEMO SI DOPUSTITI, DA BI NAS NAŠA SKRB ZA SKRIVNE REČI ZADRŽALA, DA NE BI VERJELI IN UBOGALI TEGA, KAR NAM JE RAZODETO.

    Ko smo soočeni s pretežko nalogo razglašamo: “VSE ZMOREM V NJEM, KI ME KREPČA OD ZNOTRAJ” (Temelji na Filipljanom 4,13).

    Ko imamo premalo moči razglašamo: “BOŽJA MOČ JE DOPOLNJENA V MOJI SLABOSTI. KO SE SLABOTEN, SEM ZATO MOČAN”( Temelji na 2. Korinčanom 12, 9-10).

    Ko verujemo BOGU za izpolnitev finančnih potreb razglašamo:”BOG PA NAS MORE PRESEŽNO OBDARITI Z VSAKRŠNO MILOSTJO, TAKO DA IMAMO V VSEM VEDNO VSEGA DOVOLJ ZASE IN ŠE NAM OBILNO OSTANE ZA VSAKRŠNO DOBRO DELO” (Temelji na 2. Korinčanom 9,8).

    Ko nas napade strah razglašamo: “BOG MI NI DAL DUHA BOJEČNOSTI, TEMVEČ DUHA MOČI, LJUBEZNI IN TREZNEGA, UMIRJENEGA RAZUMA” (temelji na 2. pismu Timoteju 1,7). V IMENU JEZUSA SE PODREJAM BOGU, UPIRAM PA DUHU STRAHU. ZATO MORA POBEGNITI OD MENE”(temelji na Jakobovem pismu 4,7).

    ZGORNJI CITATI PREDSTAVLJAJO LE NEKAJ PRIMEROV RAZGLAŠANJA. MOŽNA SO NEŠTETA SVETOPISEMSKA RAZGLAŠANJA.
    TODA VSAK OD NAS SE MORA ZANAŠATI NA SVETEGA DUHA, DA NAS VODI K TISTIM, KI BODO USTREZALI PRAV NAŠIM OKOLIŠČINAM.

    IZBIRANJE IN IZGOVARJANJE PRIMERNIH RAZGLAŠANJ NA TEMELJU SVETEGA PISMA PRINAŠA ZELO POMEMBEN REZULTAT. TAKO NAMREČ SPREJEMAMO IN UPORABLJAMO BOŽJO BESEDO DEJAVNO (AKTIVNO) IN NE PASIVNO.
    NAMESTO DA BI CITAT LE PREBRALI IN POTEM ŠLI SVOJO POT, PREHODIMO TRI ZAPOREDNE STOPNJE.

    1. PROSIMO SVETEGA DUHA, NAJ NAS USMERI K CITATOM, KI SO ZA NAS POSEBNO PRIMERNI.

    2. DOBRO JIH UTRDIMO V SVOJEM UMU.

    3. Z RAZGLAŠANJEM SPROSTIMO NJIHOVO MOČ, V TISTA PODROČJA SVOJEGA ŽIVLJENJA, KJER JIH POTREBUJEMO.

    MORDA STE EDEN OD TISTIH MNOGIH KRISTJANOV DANES, KI OBČUTIJO POTREBO, DA “VZAMEJO MEČ DUHA”.

    Na koncu dodajam še pomembno opozorilo. Ne stavite svoje vere v razglašanje ali katerokoli drugo metodo ali postopek!
    VERJETI MORAMO V BOGA SAMEGA-NE V KOGARKOLI ALI KARKOLI DRUGEGA. NAŠE RAZGLAŠANJE JE ZGOLJ UČINKOVIT NAČIN IZRAŽANJA NAŠE VERE V BOGA.

    ZDAJ PA , KO USMERITE SVOJ POGLED K DEŽELI BOŽJIH BLAGOSLOV, SPREJMITE OPOMIN, KI GA JE JOZUE PREJEL TRIKRAT ;
    “BODI KREPAK IN ODLOČEN” (prepis iz zgoraj citirane knjige).

  97. Miro says:

    SVETA EVHARISTIJA – APOTEOZA BESEDE, VSEH BESED, IN POVZETEK SKRIVNOSTI!

    Pred nedoumljivimi skrivnostmi svete Evharistije človekova znanost onemi, ohromi, odpove … Ni drugega načina kot strmeti in občudovati v tišini, v notranjem molku, ne da bi kaj videli, slišali, otipali …, torej trdno verovati v Tisto, kar se človeku po Božji milosti skriva za zastorom, saj ne bi mogel prenesti veličastnega sijaja svete Evharistije!

    V molitvi se priporočimo Svetemu Duhu in se skrbno poglabljajmo v duhovni vodnjak misli o Evharistiji – Kruhu, ki daje življenje (zbral Wilhelm Mühs). Po Božji milosti se nam lahko v duhovnem življenju odprejo nova, neslutena duhovna obzorja.

    – Evharistija je vrhunec
    in krona vseh zakramentov.
    (Dionizij Areopagit)

    – Evharistija je glavni zakrament
    in vsi drugi so kakor
    njegova izpeljava in “posnemanje”.
    (Inos Biffi)

    – Evharistija je apoteoza besede,
    vseh besed, in povzetek skrivnosti.
    (Jesús Castellano Cervera)

    – Nov je kralj pri tem obedu,
    novo Jagnje v novem redu
    mesto starega nam dal.
    (Pesem slednica “Hvali, Sion”)

    – Evharistija vsebuje pomen,
    bolečino in blaženost našega bivanja.
    (Karl Rahner)

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neomejeno v zakramentu krsta in pokore, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizčrpni vir čudežev, zaupamo vate!

  98. Janez says:

    Verujem, da nikoli nismo sami, ker je Bog vedno z nami

    Verujem, da nisem nikoli sam brez Njega, ki sem Njegov Otrok.
    Bog je vedno ob meni, saj je moj Stvarnik in moj Dobri Oče.
    Vse Stvarstvo je ustvaril in tudi Človeštvo in mene iz Ljubezni.
    Dostikrat na Poti nehote zaidem, ko me pokličejo razne sirene Mamonov na stranpoti.
    Trudim se, da se ne bi odzval z egoizmom in materializmom mišljenja in ravnanja.
    Verujem, da ne morem nikoli zaiti in daleč odtavati od Njega tako,
    da se ne bi mogel spet kot Izgubljeni Sin spet vrniti k Očetu na pravo Pot.
    Verujem, da mi je Bog namenil Življenje in ne Smrt,
    Verujem, da mi je Bog namenil upanje, odrešenje, veselje in ne potrtost.
    In Verujem tudi, da je ob Meni Zdaj in Vekomaj, saj me ima rad.
    Zato pojdi pogumno naprej Otrok, prepusti se Njemu in veruj,
    da Te vodi po Poti Odrešenja milostno naprej, ker Te brezpogojno Ljubi.
    Oče je tisti Nekdo, ki Te vedno čaka, da prideš k Njemu, čeprav včasih zaideš.
    Jaz sem Tvoj Oče in Gospod, ki ima vse, kar sem Ustvaril v svojih rokah.
    Kadar boš, moj Otrok v Težavah, Ti bom priskočil na pomoč.
    Vsak Trenutek bo zate nekaj Lepega in Odrešujočega
    in prežet boš ves z Mojo Ljubeznijo.
    Amen

    Prirejeno in dopolnjeno po Prihajam k Tebi, molitve in premišljevanja, kapucini 1995. Že objavljeno.

  99. Janez says:

    Vedi, da si prejel samega Sebe od Boga, ki Te vedno ljubi
    Sedaj je trenutek, da sprejmeš Sebe od Boga, ki Te vedno ljubi.
    Sprijazni se sam s Seboj, saj Ti je On vse podaril, ko Te je Ustvaril.
    On Ti zaupa prav takšnega, kakršen si in ne dela v Očetovski skrbi nobenih krivičnih razlik.
    Vse je premišljeno; ustvaril Te je enkratnega in drugačnega od drugih zato,
    da z Ljubeznijo in z Dobroto izpolniš svoje Življenje na Svetu
    in narediš za druge in zase vse tisto, kar Ti je milostno namenil kot svojemu Otroku.
    Imaš svobodno Voljo, da sprejmeš, kar Ti je Bog namenil ali da greš svojo Pot in da lahko zaideš.
    Kljub temu, Te kot Oče vedno vabi k Sebi in čaka, da si mu v Veselje ali da se vrneš nazaj k Njemu.
    Sedaj je končno nastopil trenutek, da končno sprejmeš in vzljubiš samega sebe
    in da dosežeš svojo osebno zrelostno identiteto tako,
    da živiš po Evangeliju zase in za druge kot dober človek in dober kristjan.
    Vedi, da si v Njegovih Očeh vedno enkraten, dragocen in neponovljiv ljubljeni Božji Otrok.
    Nikoli ni Nihče bil Ti in nikoli ne bo nihče to, kar si Ti.
    Ti si posebna radost za Očeta, Si dopolnilno bogastvo sveta,
    kjer so poleg Tebe tudi druge Njegove različne stvaritve, ki nas obkrožajo.
    Brez Tebe bi bil Svet revnejši in drugačen, manj topel in ljubezniv;
    s Teboj pa je lahko boljši, če boš strpen, ljubezniv in dober do sebe in drugih.
    Bodi to kar si in ne beži pred seboj tako, da bi bil drugačen kot Si bil ustvarjen;
    če bežiš pred samim Seboj boš namreč osiromašil Sebe in Svet,
    ker to nisi Ti, ki ga je namenoma v svoji Milosti daroval Bog Stvarstvu.
    Zdaj je trenutek za srečanje samega Sebe s Seboj tako,
    da si, živiš in delaš ter občutiš Sebe in Druge Ljudi
    ter da doživiš osebno preobrazbo svoje Osebnosti.
    In to tako, da boš delal dobro in izpolnjeval Njegovo Voljo
    ter slovesno obljubil in uresničeval svojo Dobroto in Ljubezen vsem,
    saj si vse zastonj prejel od Njega.
    Če Ti ne bo uspelo z lastnimi močmi, kliči in prosi z molitvijo Očeta,
    da ti pomaga in Blagoslovi vse Tvoje napore in delo v skrbi za druge,
    da utrne znoj iz Tvojega delovnega čela in Te spodbudi, da nadaljuješ Njegov Načrt.
    Kadar se Ljudje Ljubijo se vzajemno osrečujejo,
    prihajajo eden k drugemu in si pomagajo ter so srečni.
    Veliko se pogovarjajo in se veselijo novega dne ter se med seboj razumejo.
    Dovolj je že prijazen nasmeh, mir, ubranost, dobra volja, človečnost, skrb za druge in radost.
    Ko je tako, je vedno Božje kraljestvo med Nami vsemi in Njegov Blagoslov.
    In kjer sta zbrana dva ali trije v Njegovem Imenu, je On sredi med Nami.
    On je naše Vse, naša radost, upanje in sreča, ki se sveti v Njegovi Očetovski Ljubezni.

    Prirejeno in doponjeno po Prihajam k Tebi, Molitve in premišljevanja, kapucini 1995. Že objavljeno.

  100. Miro says:

    LJUDEM TEGA SVETA V DUHOVNEM POGLEDU Z NIČEMER NI MOGOČE USTREČI – NE USTREZA JIM NITI SVOBODNI DUH VESELJA NITI STROGI DUH ODPOVEDI – PA VENDAR JE BOŽJA MODROST OPRAVIČENA PO SVOJIH DELIH!

    BOŽJA BESEDA: S kom naj primerjam ta rod? Podoben je otrokom, ki sedijo po trgih in kličejo drugim: ›Piskali smo vam, pa niste plesali; peli smo žalostinko, pa se niste tolkli po prsih.‹ Prišel je namreč Janez, ki ni jedel in ne pil, pa pravijo: ›Demona ima.‹ Prišel je Sin človekov, ki jé in pije, pa pravijo: ›Glej, požrešnež je in pijanec, prijatelj cestninarjev in grešnikov;‹ in modrost je bila opravičena po svojih delih« (Mt 11,16-19).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+11%2C16-19&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Jezus je kritičen do sodobnikov, ki ne prepoznajo Božjega delovanja pri Janezu in pri njem. To sta dva načina in dve poti, ena z odpovedjo, druga z usmiljenjem. Jezus me vabi, da bi premagal počasnost in neodločenost ter se z vsem srcem odprl svojemu poslanstvu. Gospod, hvala za tvojo svobodo, v kateri morem v tvojem slogu hoditi po poti resnice in ljubezni (iz knjige Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Slavimo Gospoda, zahvaljujmo se mu in ga prosimo: Slava tebi, Jezus, Ti si neizmerna Božja modrost, v vsej polnosti opravičena s Tvojimi veličastnimi deli odrešenja! Hvala za vse, kar si za nas in naše odrešenje storil s svojim učlovečenjem, s svetim življenjem, z ozdravljanjem bolnih in trpečih, s trpljenjem na križu, s smrtjo in vstajenjem od mrtvih. Podeli nam veliko milost, da bomo pred Teboj plesali, ko nam bo Božja beseda piskala; ko pa nam bo pela žalostinko, nam pomagaj, da se bomo skesano trkali po prsih in začeli znova – z veseljem in ljubeznijo v Tvoji moči!

    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja