Članki za dušo

Posted on 10. marca, 2020 by Administrator

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

14.958 Responses to Članki za dušo

← Older Comments
Newer Comments →
  1. Miro says:
    18. marca, 2024 at 13:22

    NE OBSOJAJMO GREŠNIKOV, KER SMO SAMI GREŠNIKI

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 8,1-11)

    Tisti čas je šel Jezus na Oljsko goro. Zjutraj je zopet prišel v tempelj in vse ljudstvo je prihajalo k njemu; in sedel je ter jih učil. Kar pripeljejo pismouki in farizeji ženo, zasačeno pri prešuštvovanju, jo postavijo v sredo in mu rečejo: »Učenik, ta žena je bila zasačena v prešuštvovanju. V postavi nam Mojzes ukazuje take kamnati, kaj pa ti praviš?« To so govorili, ker so ga skušali, da bi ga mogli tožiti. Jezus pa se je pripognil in je s prstom pisal po tleh.

    Ko ga pa niso nehali vpraševati, se je vzravnal in jim rekel; »Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.« In spet se je pripognil in pisal po tleh. Ko so pa to slišali, so drug za drugim odhajali ven, počenši od najstarejših – in ostal je sam in žena v sredi. Jezus se je vzravnal in ji rekel: »Žena, kje so? Te ni nobeden obsodil?« Ona je rekla: »Nobeden, Gospod.« In Jezus je rekel: »Tudi jaz te ne bom obsodil. Pojdi in odslej ne greši več!«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Pridi in poglej, Ervin Mozetič)

    JEZUSU PRIPELJEJO ŽENO ZASAČENO V PREŠUŠTVOVANJU

    Evangeljska zgodba o prešuštni ženi je lep primer, kakšne so naše reakcije na grehe drugih. Mnogi ljudje obsojajo, ker želijo na ta način skriti svoje lastne grehe in tako pokazati, kdo je tisti velik grešnik, ki si zasluži strogo kazen.

    Jezus nas v tem postnem času vabi, da pogled preusmerimo vase. Vedno, kadar nas zanaša, da bi se primerjali z drugimi, se nad njimi zgražali in s tem opravičevali sebe, se moramo ustaviti ob sebi in se vprašati, ali začutimo čudovito moč odpuščanja, ki ga Bog podarja? On se ne zgraža nad grešno ženo. Skloni se k njej. Želi ji biti blizu, da bi je ne bilo strah. Hoče ji dati vedeti, da je ne obsoja in jo vabi, da se grehu odpove.

    V teh dneh bomo pristopali k zakramentu sprave. Skušajmo iti globlje. Farizeji in pismouki so poznali grehe in se jih izogibali, a ostali so pri primerjanju z drugimi, pri zgražanju in obsojanju. Niso se ustavili ob tem, kako dober je Oče in zato niso našli miru in veselja. Naj bo zakrament sprave povabilo:

    – da obrodimo sad preprostosti, iskrenosti in sočutja;

    – da zaživimo veselje in svobodo ljubljenih sinov in hčera;

    – da začutimo lepoto Božjega odpuščanja in se Boga zato še bolj oklenemo.

    Naj bo post res povabilo k veselju, k novemu odnosu z Bogom in ljudmi.

    Kako zelo me zanima Jezusov pogled, njegove oči v trenutku, ko je judom povedal, naj tisti brez greha prvi vrže kamen. Zakaj? Zato ker smo te Jezusove besede že tolikokrat slišali, pa nas zgleda nič ne ganejo. Še kar opravljamo, obrekujemo, obsojamo in mečemo razno kamenje v druge, ki se nam ne zdijo po naših merilih in zaradi tega veliki grešniki.

    Ti judje pa so odvrgli kamenje. Torej so morali nekaj videti, nekaj doživeti, česar samo besede, pa še te površno prebrane, ne morejo izraziti. Videli so Jezusovo obličje, Njegove oči, zazrli so se v Božje oči in kamenje je padlo iz njihovih rok.

    Tudi nas Jezusove besede največkrat ne ganejo. Bi radi odvrgli kamenje? Poskusimo začutiti s svojim srcem, kaj nam govorijo Jezusove oči in ne samo slišati z razumom, kaj nam govorijo njegova usta. Sočutje, ljubezen, usmiljenje z ženo, pa globoko razočaranje nad judi, ki so tako popačili božjo pravičnost. Če bi to uspeli videti v božjih očeh, bi odvrgli kamenje tudi mi.

    Povzeto po: https://portal.pridi.com/2024/03/17/18-marec-jezusu-pripeljejo-zeno-zasaceno-v-presustvovanju/

    Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!

    Odgovori
  2. Miro says:
    17. marca, 2024 at 18:13

    NADVSE BODIMO POZORNI NA BOŽJO BESEDO,
    KI NAS ODREŠUJE! KAJ NAM SPOROČA DANES?

    BOŽJA BESEDA ZA DANES na: https://hozana.si/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
  3. Miro says:
    17. marca, 2024 at 17:54

    PAPEŽ FRANČIŠEK: TO KAR PODARIMO IN ODPUSTIMO V NAS RAZŽARI BOŽJO SLAVO

    »DRAGI BRATJE IN SESTRE, DOBER DAN! DANES, NA PETO POSTNO NEDELJO, KO SE ŽE
    PRIBLIŽUJEMO VELIKEMU TEDNU, NAM JEZUS V EVANGELIJU (prim. Jn 12,20-33) PRAVI
    NEKAJ ZELO POMEMBNEGA: DA BOMO NA KRIŽU VIDELI NJEGOVO IN OČETOVO SLAVO
    (prim. vv. 23.28)«.

    S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred opoldansko molitvijo Angel Gospodov z okna
    apostolske palače na Trgu sv. Petra na današnjo 5. postno nedeljo.

    Celoten nagovor svetega očeta na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-03/papez-to-kar-podarimo-in-odpustimo-v-nas-razzari-bozjo-slavo.html

    Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!

    Odgovori
    • Miro says:
      17. marca, 2024 at 17:59

      Papež Frančišek: »Devica Marija, ki je z vero hodila za Jezusom v uri Trpljenja,
      naj nam pomaga, da bomo živi odsevi Jezusove ljubezni.«

      MOLIMO

      K MARIJI V PREIZKUŠNJI

      O, Marija,
      na naši poti vedno siješ
      kot znamenje odrešenja in upanja.
      Zdravje bolnikov, zaupamo se tebi,
      ki si pod križem sodoživljala
      Jezusovo bolečino in ostala trdna v veri.
      Ti, zdravje tvojega ljudstva,
      veš, kaj potrebujemo.
      Prepričani smo, da boš poskrbela
      tako kot v Kani Galilejski,
      da se bosta po tem času preizkušnje
      lahko vrnila veselje in praznovanje.
      Pomagaj nam, Mati Božje ljubezni,
      da bomo živeli po Božji volji
      in delali to, kar nam bo rekel Jezus,
      ki je nase vzel vse naše trpljenje
      in si je naložil naše bolečine,
      da bi nas po križu
      popeljal k slavi vstajenja. Amen.

      (prirejeno po molitvi papeža Frančiška,
      Družina)

      Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja,
      zaupamo vate!

      Odgovori
  4. Miro says:
    17. marca, 2024 at 13:33

    ČE SEME UMRE, OBRODI OBILEN SAD

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 12,20-33)

    Tisti čas je bilo med tistimi, ki so na praznik prišli počastit Boga, tudi nekaj Grkov. Ti so stopili k Filipu, ki je bil iz Betsájde v Galileji, in ga prosili: »Gospod, radi bi videli Jezusa.« Filip je šel in to povedal Andreju. Andrej in Filip pa sta stopila k Jezusu in mu to povedala. Jezus jima je odgovóril: »Prišla je ura, da se Sin človekov poveliča. Resnično, resnično, povem vam: Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane sámo; če pa umre, obrodi obilo sadu. Kdor ljubi svoje življenje, ga bo izgúbil; kdor pa sovraži svoje življenje na tem svetu, ga bo ohranil za večno življenje. Če kdo hoče meni služiti, naj hodi za menoj, in kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik. Če kdo meni služi, ga bo počástil Oče. Zdaj je moja duša vznemirjena. In kaj naj rečem? Oče, reši me iz te ure? Zavoljo tega sem vendar prišel v to uro. Oče, poveličaj svoje ime!« Tedaj je prišel glas iz nebes: »Poveličal sem ga in ga bom spet poveličal.« Množica, ki je stala zraven in to slišala, je govorila: »Zagrmelo je.« Drugi pa so govorili: »Angel mu je govóril.« Jezus je odgovóril in rekel: »Ta glas ni nastal zaradi mene, ampak zaradi vas. Zdaj je sodba nad tem svetom, zdaj bo vladar tega sveta izgnan, in ko bom povzdignjen z zemlje, bom vse pritegnil k sebi.« To pa je rekel, da je označil, kakšne smrti bo umrl.

    MISLI OB EVANGELJSKEM ODLOMKU

    »Sebe (Jezus) primerja z razpadajočim pšeničnim zrnom, ki bo prineslo vsem obilne sadove«, kakor se je slikovito izrazil sv. Atanazij, »le preko smrti in križa bo Kristus prinesel obilo sadov za vse čase«. Sv. Avguštin pa glede ljubezni do lastnega življenja pravi: »V človeku je namreč ljubezen do lastne duše, ki pa jo pogublja in sovraštvo, ki jo rešuje. Če si torej pretirano ljubil, si namreč sovražil, če pa si sovražil pretiranost, si ljubil.«

    Iz komentarja cerkvenih očetov (hozana.si)

    Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!

    Odgovori
  5. Miro says:
    16. marca, 2024 at 13:27

    NIKOLI NOBEN ČLOVEK NI TAKO GOVORIL

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 7,40-53)

    Ko so nekateri iz množice slišali Jezusove besede, so govorili: »On je zares prerok.« Drugi so rekli: »To je Kristus.« Nekateri pa so govorili: »Menda vendar Kristus ne pride iz Galileje? Ali ne pravi pismo, da pride Kristus iz Davidovega rodu in iz mesta Betlehem, kjer je bil David?« Nastal je torej zaradi njega med množico razpor. Nekateri izmed njih so ga hoteli prijeti, toda nihče ni stegnil rok po njem.

    Služabniki so se vrnili k velikim duhovnikom in farizejem in ti so jim rekli: »Zakaj ga niste privedli?« Služabniki so odgovorili: »Nikoli noben človek ni tako govoril.« Farizeji so jim odgovorili: »Ste se mar dali tudi vi preslepiti? Ali je mar vero vanj sprejel kdo izmed voditeljev ali izmed farizejev? A ta drhal, ki ne pozna postave, prekleti so!«

    Nikodem, ki je bil prej prišel k njemu in je bil eden izmed njih, jim je rekel: »Ali mar naša postava koga sodi, če ga prej ne zasliši in ne pozve, kaj dela?« Odgovorili so mu: »Kaj si tudi ti iz Galileje? Preišči in spoznaj, da iz Galileje noben prerok ne vstane.« In odšli so vsak na svoj dom.

    MISEL OB EVANGELJSKEM ODLOMKU

    Na prazniku Jezus vabi, naj pridejo k njemu, da jim bo dal živo vodo Božje milosti. Jezni nasprotniki pošljejo služabnike, da bi ga prijeli, ti pa mu prisluhnejo in se vrnejo brez njega. Prisluhnil bom Jezusu v vsem, kar mi govori. Ne bom si delal podobe, kakšen naj bi bil zame. Gospod, daj mi svojega Duha, da bom prečistil svoj odnos do tebe in izpolnil, kar želiš. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
  6. Miro says:
    15. marca, 2024 at 14:41

    ALI SO MORDA RES VODITELJI SPOZNALI, DA JE ON KRISTUS?

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 7,1-2.10.25-30)

    Tisti čas je Jezus hodil po Galileji; po Judeji namreč ni hotel hoditi, ker so ga Judje hoteli umoriti. Bil pa je blizu judovski šotorski praznik. Ko pa so bili njegovi bratje odšli na praznik, je šel tudi sam, ne očitno, ampak bolj na skrivaj.

    Govorili so tedaj nekateri izmed Jeruzalemčanov: »Ali ni ta tisti, ki ga hočejo umoriti? In glejte, očitno govori, pa mu nič ne rečejo. Ali so morda res voditelji spoznali, da je on Kristus? Toda o tem vemo, od kod je, o Kristusu pa nihče ne bo vedel, od kod je, kadar pride.« Zaklical je torej Jezus, ko je učil v templju: »Mene poznate in tudi veste, od kod sem! In vendar nisem prišel sam od sebe, ampak biva v resnici tisti, ki me je poslal, in tega vi ne poznate. Jaz ga poznam, ker sem od njega in me je on poslal.«

    Hoteli so ga torej prijeti, a nihče ni stegnil rok po njem, ker še ni bila prišla njegova ura.

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Ob poslušanju tega evangeljskega odlomka smo povabljeni, da tudi mi obnovimo našo odločitev za Kristusa in s tem tudi za Cerkev. V preteklosti ni bilo čutiti tako močne potrebe po tej osebni odločitvi, ker nas je izročilo skupaj z navadami samo uvajalo v krščansko življenje, danes pa ni več tako. Vse to je dobrina in napredek, a prinaša tudi odgovornost. To pomeni, da je potrebno izbrati in se odločiti. Najslabše bi bilo, če ne bi sprejeli, da drugi izberejo za nas, sami se pa tudi ne bi odločili.

    »Kristus je vzljubil Cerkev. In ti?« Pogosto danes slišimo ponavljati in spraševati in dvomiti kakor v Kristusovem času: »Kristus da, Cerkev ne.« Pridemo do kristjanov brez Cerkve.

    Eden izmed temeljnih razlogov za nesporazum je skoraj vedno v tem, da pod besedo »Cerkev« ljudje razumejo »papeža, škofe in duhovnike«, se pravi hierarhijo. Prav te imajo ljudje v mislih, ko govorijo: »Cerkev dela napake tu in tam; zakaj je Cerkev rekla? Zakaj je Cerkev naredila?« K ustvarjanju te miselnosti je v preteklosti pripomogla tudi sama hierarhija, a jo je treba absolutno preseči. Cerkev niso le »papež, škofje in duhovniki«, kot naša država niso le njeni voditelji. Cerkev je »Božje ljudstvo«, se pravi vsi krščeni.

    Če to razumemo, se spremeni naš način gledanja na Cerkev in na Jezusa.

    Med drugim bodimo pozorni, da ne bomo lahkomiselno kazali s prstom na »madeže in gube« Cerkve, ker ji jih zadajamo tudi mi sami! Prepričan sem, da bi Cerkev imela eno gubo manj, če bi jaz v svojem življenju storil en greh manj.

    Ni rečeno, da moramo v Cerkvi vsi in vedno molčati, potrebno pa je paziti, s kakšnim duhom človek govori.

    Ne čakajmo torej svoje smrti, da bi se »vrnili« v Cerkev in k Jezusu; če je le mogoče, se vrnimo še živi, z lastnimi nogami. Žalostno je gledati, koliko tistih, ki so živeli v popolni brezbrižnosti, se vrača v Cerkev samo zato, da bi prejeli tako imenovan »poslednji pozdrav«. S tem si lahko rešijo zunanji videz, ne rešijo pa duše.

    Ob koncu se spomnimo vprašanja, ki smo si ga zastavili na začetku: »Kristus je vzljubil Cerkev. In ti?«

    Povzeto po: https://portal.pridi.com/2024/03/14/15-marec-ali-so-morda-res-voditelji-spoznali-da-je-on-kristus/

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkve, ki obsega vesoljni svet, zaupamo vate!

    Odgovori
    • Miro says:
      15. marca, 2024 at 14:45

      Danes se spominjamo

      SVETI LONGIN: JEZUSU PREBODEL STRAN PA SVETNIK?

      RIMSKEGA VOJAKA, KI JE JEZUSU NA KRIŽU S SULICO PREBODEL STRAN (Jn 19,34),
      SO V SREDNJEM VEKU POIMENOVALI SV. LONGIN. PO KRŠČANSKEM IZROČILU SE
      JE TEDAJ, KO JE NJEGOVE BOLNE OČI OZDRAVILA KRISTUSOVA KRI, SPREOBRNIL
      IN POSTAL KRISTJAN.

      Evangelist Matej ga imenuje stotnik (Mt 27,54), ki je stražil Jezusa razpetega na križu, ko se
      je zemlja stresla … On je pod križem izjavil, da je bil Jezus resnično Božji Sin. Po krščanskem
      izročilu je Longin sprejel krščansko vero in postal škof v Kapadokiji.

      https://portal.pridi.com/dogodek/sv-longin-jezusu-prebodel-stran-pa-svetnik/2024-03-15/

      Odgovori
  7. Miro says:
    14. marca, 2024 at 11:29

    PREISKUJETE PISMA, KER MISLITE, DA IMATE V NJIH VEČNO ŽIVLJENJE, A PRAV TA SO, KI PRIČUJEJO O MENI IN VI NOČETE PRITI K MENI, DA BI IMELI ŽIVLJENJE

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 5,31-47)

    Tisti čas je rekel Jezus Judom: »Če jaz pričujem o sebi, moje pričevanje ni pravo; drug je, kateri pričuje o meni, in vem, da je pričevanje, ki ga daje o meni, pravo. Poslali ste k Janezu Krstniku in pričeval je za resnico; toda jaz ne sprejemam pričevanje od človeka, ampak pripovedujem to zaradi tega, da bi se vi zveličali. On je bil svetilka, ki gori in sveti, vi pa ste se hoteli nekaj časa veseliti ob njegovi luči. Jaz pa imam večje pričevanje, kakor je Janezovo; dela namreč, ki mi jih je dal moj Oče, da jih izvršim, prav ta dela, ki jih izvršujem, pričujejo o meni, da me je poslal Oče. Tudi Oče, ki me je poslal, je pričal o meni. Nikoli niste slišali njegovega glasu, niste videli njegove postave in tudi njegove besede nimate, da bi prebivala v vas, ker vi ne verujete tistemu, ki ga je on poslal.

    Preiskujete pisma, ker mislite, da imate v njih večno življenje, a prav ta so, ki pričujejo o meni in vi nočete priti k meni, da bi imeli življenje. Slave ne sprejemam od ljudi, ali poznam vas, da nimate v sebi Božje ljubezni. Jaz sem prišel v imenu svojega Očeta in me nočete sprejeti; če pride kdo drug v lastnem imenu, ga boste sprejeli.

    Kako bi mogli verovati vi, ki sprejemate čast drug od drugega in ne iščete časti, ki jo daje edini Bog? Ne mislite, da vas bom jaz tožil pri Očetu, vaš tožitelj je Mojzes, v katerega vi zaupate. Zakaj ko bi vi verjeli Mojzesu, bi verjeli meni, o meni je namreč on pisal. Če pa njegovemu pismu ne verjamete, kako boste verjeli mojim besedam?«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Pridi in poglej, Ervin Mozetič)

    NOVI MOJZES

    Jezus nam z neštetimi dejanji pomaga, da bi verovali vanj. Najprej spregovori o Janezu Krstniku, o Svetem pismu, ki govori o njem, še posebej po Mojzesu. Predvsem pa naglaša, da po vsej stari zavezi Bog Oče pričuje o njem. Janeza je poslal Bog, Sveto pismo je navdihnil Bog. Najmočnejše pa Oče pričuje po vsem kar je delal Jezus. Dela, ki jih je Oče naročil Jezusu, pričujejo o Jezusu, da ga je Oče poslal. Vse kar dela Jezus dela skupaj z Očetom. Oče mu da opraviti svoje delo. S tem, da ga izvrši Jezus kaže, da je Božji sin.

    Svetopisemsko in Mojzesovo pričevanje o Jezusu pokaže besedilo, ki govori o Judovski neveri. »Ne mislite, da vas bom jaz tožil pri Očetu, vaš tožitelj je Mojzes, v katerega vi zaupate.«

    Mojzes je podoba Jezusa, ki Boga prosi naj to trmasto ljudstvo reši. Sveto pismo vnaprej govori o skrivnosti Jezusa Kristusa. Po grehu ljudstva v puščavi Bog pove Mojzesu, da bo ljudstvo uničil, njemu pa obljubi, da bo iz njega naredil velik narod. Mojzes Božje ponudbe ne sprejme in pravi naj skupaj z ljudstvom pokonča tudi njega. Popolnoma je postal solidaren z ljudmi in tako dosegel njihovo odrešenje.

    V Kristusu se vse kar je pokazano po Mojzesu dejansko tudi uresniči na nepričakovan način. V Kristusovi smrti Bog uniči ljudstvo (Kristusova smrt je uničenje starega sveta in starega človeka, kakor pravi sv. Pavel). Njegova smrt pa ne uniči, ampak obudi od mrtvih vse uničene, nas, ki nas utrudita strah in beg pred Dobrim Bogom Očetom.

    Jezus je novi Mojzes, ki sprejeme smrt skupaj z ljudstvom in za ljudstvo. Hkrati pa je novi Mojzes iz katerega bo nastala velik narod, sinov in hčera nebeškega Očeta. Z vstajenjem se prav to uresniči in se še vedno uresničuje. Tako Sveto pismo pričuje o Jezusovem trpljenju in vstajenju, ki ga ni bilo mogoče predvideti. Ko pa v luči velikonočne skrivnosti znova beremo staro zavezo, pa občudujemo njeno napoved in slutnjo. V Kristusu se uresničita smrt in življenje, v njem je greh uničen in se začne novo življenje v katerega nas rodi po Cerkvi, svojem telesu v sedanjem času.

    Današnji evangelij je zame ena sama preprosta spodbuda, da moramo vztrajati! Vztrajajmo kot učenci v molitvi, razmišljanju in iskanju, da bo Gospod odpiral naš um! Ker pa smo priče, smo tudi mi povabljeni, da molimo za drugega, da bo Gospod tudi našim bližnjim odpiral razum. Zaupajmo in vztrajajmo!

    Povzeto po: https://portal.pridi.com/2024/03/13/14-marec-novi-mojzes/

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

    Odgovori
  8. janez says:
    13. marca, 2024 at 18:07

    Papež Frančišek: Bog nam odpušča pod pogojem, da tudi mi odpustimo drugim

    Bog je velik. Žal sem jaz grešil
    »Odlomek iz Knjige preroka Daniela (glej Dan 3,25.34-43) nam pripoveduje o Azariju, ki je bil vržen v ogenj, ker ni hotel zatajiti Gospoda. A Azarija se ne pritožuje pred Bogom zaradi prejete kazni, ne graja ga in se ne sklicuje na njegovo zvestobo. Nadaljuje z izpovedovanjem Božje veličine in gre do izvora zla ter pravi: ‘Ti si nas vedno rešil, a žal smo grešili.’ Azarija obtoži sebe in svoje ljudstvo. Obtožba nas samih je prvi korak k odpuščanju: Obtožiti sami sebe je del krščanske modrosti. Ne obtožiti drugih. Sami sebe. Jaz sem grešil. In ko pristopimo k zakramentu pokore, imejmo v mislih tole: ‘Veliki Bog nam je dal mnogo stvari. A žal sem jaz grešil, jaz sem užalil Gospoda in prosim odrešenja.’

    Gospodu je všeč skrušeno srce
    Neka gospa je pri spovedi na dolgo govorila o grehih tašče, da bi na ta način opravičila samo sebe, dokler ji duhovnik ni rekel, da je dovolj in naj sedaj prizna še svoje grehe. To je Gospodu všeč, kajti Gospod sprejme skrušeno srce, kajti – kakor pri Azariju – ‘ni razočaranja za tiste, ki zaupajo vate’. Skrušeno srce, ki Gospodu pove resnico: ‘To sem storil, Gospod. Grešil sem zoper tebe.’ Gospod mu zapre usta, kakor oče svojemu izgubljenemu sinu, ne pusti mu govoriti. Njegova ljubezen ga prekrije. Vse odpusti.

    Bog odpušča pod pogojem, da odpustimo
    Naj nas ne bo sram povedati svojih grehov, kajti Gospod nas opravičuje, ne samo enkrat, ampak vselej. A obstaja pogoj. Božje odpuščanje pride v nas z vso močjo pod pogojem, da mi odpustimo drugim. In to ni lahko. Zamera si namreč naredi gnezdo v našem srcu in tako vedno ostaja grenkoba. Velikokrat nosimo s sabo seznam stvari, ki so nam bile storjene: ‘Ta mi je naredil to, storil mi je tisto, storil mi je tole …’

    Ne pustimo se vkleniti hudemu duhu sovraštva
    Ne pustimo se vkleniti hudemu duhu sovraštva, kajti sovraštvo zasužnjuje. To sta dve stvari, ki nam bosta pomagali razumeti pot odpuščanja: ‘Ti si velik Gospod, a žal sem grešil’ in ‘Ja, odpuščam ti, sedemdesetkrat sedemkrat, pod pogojem, da ti odpustiš drugim’.

    (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 6.3.2018)

    Odgovori
  9. Miro says:
    13. marca, 2024 at 17:21

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 5,17-30)

    Tisti čas je Jezus rekel Judom: »Moj Oče dela doslej, tudi jaz delam.« Zaradi tega so ga Judje še bolj želeli umoriti, ker ni samo sobote kršil, ampak tudi Boga imenoval svojega Očeta in se delal enakega Bogu. Jezus se je torej oglasil in jim govoril: »Resnično, resnično, povem vam: Sin ne more delati sam od sebe ničesar razen, kar vidi, da dela Oče; kar koli namreč dela on, dela enako tudi Sin. Oče namreč ljubi Sina in mu kaže vse, kar sam dela; in še večja dela ko ta mu bo pokazal, da se boste čudili. Kakor namreč Oče obuja mrtve in oživlja, tako tudi Sin oživlja, katere hoče. Kajti Oče tudi ne sodi nikogar, temveč je vso sodbo dal Sinu, da bi vsi častili Sina, kakor častijo Očeta; kdor ne časti Sina, ne časti Očeta, ki ga je poslal.

    Resnično, resnično, povem vam: Kdor posluša mojo besedo in veruje njemu, ki me je poslal, ima večno življenje in ne pride v sodbo, ampak je prestopil iz smrti v življenje. Resnično, resnično, povem vam: Pride ura in je že zdaj, ko bodo mrtvi slišali glas Božjega Sina in kateri ga bodo slišali, bodo živeli. Kajti kakor ima Oče življenje sam v sebi, tako je dal tudi Sinu, da ima življenje sam v sebi. In dal mu je oblast, da sodi, ker je Sin človekov. Ne čudite se temu; kajti pride ura, v kateri bodo vsi, ki so v grobeh, zaslišali njegov glas: in kateri so delali dobro, bodo vstali k življenju, kateri pa so delali hudo, bodo vstali k obsodbi. Jaz ničesar ne morem delati sam od sebe: kakor slišim, tako sodim; in moja sodba je pravična, ker ne iščem svoje volje, ampak, voljo tistega, ki me je poslal.

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Pridi in poglej, Ervin Mozetič)

    MRTVI BODO SLIŠALI GLAS BOŽJEGA SINA

    Evangelij nam pokaže prvo razsežnost skrivnosti Jezusa samega: njegovo edinost z Očetom. Le zato, ker je globoko združen z Očetom, je Jezus zaveza za ljudstvo. Jezus je Sin, popolnoma združen z Očetom, Sin, ki gleda, kaj dela Oče in dela skupaj z njim. »Oče namreč ljubi Sina in mu kaže vse, kar sam dela; in še večja dela ko ta mu bo pokazal, da se boste čudili.« Jezus ni prišel izvrševat svoje volje, ampak Očetovo. Za to ga je Oče poslal. On je živa podoba Očeta. Ni podoba, ki jo v knjigi lahko dorišemo, ampak je živa in dejavna podoba. »Moj Oče dela doslej, tudi jaz delam.« Vse Očetovo delovanje je zaupano Sinu. On oživlja in poživlja. Oče ima življenje v sebi in je tudi Sinu dal, da ima življenje v sebi.

    Globoka edinost med Očetom in Sinom v celoti služi našemu odrešenju. Jezus postane solidaren z nami. Prišel je, da nam razkrije Očetovo ljubezen. To je druga razsežnost zaveze o kateri govori današnji evangelij. Jezusova beseda nam sporoča Očetovo besedo in podarja njegovo življenje. Pride ura in je že zdaj, ko bodo mrtvi slišali glas Božjega Sina in kateri ga bodo poslušali, bodo živeli. Mrtvi so ljudje, ki živijo v grehu in v sebi nimajo Božjega življenja. Nimajo sreče, da bi ljubili Boga in brate. Jezusova Beseda, ki razodeva Očetovo ljubezen jih kliče v resnično življenje, in jim ga podarja.

    Prerok Izaija opisuje Kristusovo poslanstvo pastirja, ki z veliko ljubeznijo vodi ljudi k izviru življenja. On vse ljudi vodi k Bogu. Na tak način Gospod tolaži svoje ljudstvo in skrbi za bedne. Le preko Jezusa smo lahko zares povezani z Bogom. Božje volje ne moremo spoznati brez Jezusa. V Jezusu znova odkrijemo in najdemo Očeta in hkrati svoje brate in sestre. Drugih v resnici ne moremo imeti zares radi, razen v Jezusu, ki je premagal smrt in naš strah pred njo. Ostanimo v Jezusu in njegovi Besedi. V njem zajemamo ljubezen do Očeta in bratov.

    Skratka, povezanost Očeta in Jezusa je bila tolikšna, da je bilo delo enega tudi delo drugega. Jezus mi zaupa dovolj, da me pokliče v enak odnos zaupnosti. Opomni me, da karkoli delam, delam z Njim, ter karkoli storim drugim, storim njemu.

    Povzeto po: https://portal.pridi.com/2024/03/12/13-marec-mrtvi-bodo-slisali-glas-bozjega-sina/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
  10. Miro says:
    13. marca, 2024 at 13:28

    Z odprtim srcem berimo in premišljujmo BOŽJO BESEDO,
    o kateri je zapisano, da je rastla in se širila (prim. Apd 12,24),
    kar se seveda dogaja tudi v sedanjem času – tukaj in zdaj!

    BOŽJA BESEDA ZA DANES na: https://hozana.si/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
← Older Comments
Newer Comments →

Dodaj odgovor za Miro Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja