Članki za dušo

Posted on 10. marca, 2020 by Administrator

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

13.632 Responses to Članki za dušo

← Older Comments
Newer Comments →
  1. Miro says:
    27. marca, 2024 at 15:13

    KATEHEZA O POTRPEŽLJIVOSTI: »BISTVENI VITAMIN« KRISTJANA

    SVETI OČE JE KATEHEZO MED SPLOŠNO AVDIENCO 27. MARCA 2024, KI JE ZARADI DEŽJA POTEKALA V DVORANI PAVLA VI., POSVETIL KREPOSTI POTRPEŽLJIVOSTI.

    Ta izhaja iz ljubezni, s katero je Kristus odgovoril na trpljenje, zato smo po papeževih besedah tudi kristjani poklicani k potrpežljivosti. Da bi mogli v njej rasti, je sveti oče povabil, naj zlasti v teh dneh priprave na veliko noč zremo Križanega in se učimo od Njega.

    SVETOPISEMSKI ODLOMEK: 1 Kor 13,4a-5b.7

    Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva je ljubezen […] ne da se razdražiti, ne misli hudega […] vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane.

    Celotna kateheza svetega očeta na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-03/kateheza-o-potrpezljivosti-bistveni-vitamin-kristjana.html

    Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!

    Odgovori
  2. Miro says:
    27. marca, 2024 at 14:52

    SIN ČLOVEKOV GRE, KAKOR JE PISANO

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 26,14-25)

    Tedaj je šel eden izmed dvanajsterih, ki se je imenoval Juda Iškarijot, k velikim duhovnikom in rekel: »Kaj mi hočete dati in jaz vam Jezusa izdam?« Ti pa so mu določili trideset srebrnikov, in odslej je iskal prilike, da bi ga izdal. Prvi dan opresnikov so pristopili učenci k Jezusu in rekli: »Kje hočeš, da ti pripravimo velikonočno jagnje?« Rekel je: »Pojdite v mesto k temu in temu in mu recite: ›Učenik pravi: Moj čas je blizu, pri tebi hočem obhajati veliko noč s svojimi učenci.‹« Učenci so storili, kakor jim je bil Jezus naročil, in so pripravili velikonočno jagnje.

    Ko se je pa zvečerilo, je bil z dvanajsterimi pri mizi in je med jedjo rekel: »Resnično, povem vam: Eden izmed vas me bo izdal.« Silno so se užalostili in so začeli drug za drugim vpraševati: »Gospod, ali sem jaz?« Odgovoril je: »Kateri je z menoj pomočil roko v skledo, ta me bo izdal. Sin človekov sicer gre, kakor je o njem pisano, toda gorje tistemu človeku, ki bo Sina človekovega izdal, bolje bi bilo zanj, ko bi se ne bil rodil.« Spregovoril je izdajalec Juda ter rekel: »Učenik, ali sem jaz?« Reče mu: »Ti si.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Pridi in poglej, Ervin Mozetič)

    ZADNJI BOJ – JUDA IN JEZUS

    Kaj se dejansko dogaja v zadnjih dneh Jezusovega življenja? Gre za Jezusov zadnji boj s skušnjavami na eni strani, na drugi pa za popolnoma proste roke skušnjavcu, ki je Judu in velikim duhovnikom obljubil ‘vsa kraljestva sveta’, če bodo ‘vzeli zgodovino v svoje roke’. Skušnjave torej, ki so pomenile začetek Jezusovega javnega delovanja, pomenijo tudi sklep tega istega delovanja. Hudič nikoli ne počiva. Ves čas preži na nas in nam ponuja vse, kar si želimo, če le podležemo skušnjavi samovolje, pomembnost in sebičnosti.

    Juda se je torej odločil, da bo naredil tisto, kar mu ugaja, kar mu je lažje in kar mu bo prineslo zaslužek. Dovolj ima čakanja na pomembno službo. V Jezusovi družbi je vedno manj upanja, da pride do nje. Torej je najbolje, da vzame stvari v svoje roke. Veliki duhovniki so siti kritik s strani Jezusa. Jemljejo jim ugled in moč, če se ga znebijo, bo življenje spet stopilo v svoje tire, lahko bodo upravljali s podrejenim jim ljudstvom. Tako najdejo lažnive priče in naredijo zaključni scenarij. Pravzaprav se ne zavedajo, da je ta scenarij naredil hudič, z mislijo na zmago, Bog pa ga je sprejel, v odrešenje vseh.

    Če torej poenostavimo pogled na sklep Jezusovega delovanja, gre za Jezusov jasen negativen odgovor na hudičeve skušnjave po samovolji, pomembnosti in sebičnosti. Kakor na eni strani duhovniki poskrbijo, da bo vse ‘po njihovo’, se Jezus popolnoma izroči v Očetove roke; kakor veliki duhovniki hlepijo po vzvodih oblasti, da bi zavarovali svojo veljavo, se Jezus odpove vsemu svojemu dostojanstvu, tako daleč, da zanj veljajo besede preroka: Ni imel ne podobe, ne lepote; in kakor na eni strani duhovniki naredijo vse zase, celo morijo za lastno korist, Jezus na drugi strani svoje življenje da za vse nas.

    Jezusov zadnji boj je poziv k naši radikalnosti v odgovoru na neprestane skušnjave. Pomislimo torej v teh dneh:

    – Ali res iščemo vsak dan božjo voljo ali prisegamo na svoj prav?

    – Ali iščemo, kar je resnično, dobro in lepo, ali pa le svojo veljavo in pomembnost?

    – Ali očiščujemo tempelj svojega srca vsake sebičnosti, da bi bili sposobni umirati zase, ali na naših oltarjih žrtvujemo bližnje?

    Naj bo Jezusov zadnji boj, tudi naš neprestani boj, da izpolnimo Očetovo voljo, ne tekmujemo z drugimi za svojo ceno in preprosto ne živimo zase, ampak za druge.

    Povzeto po: https://portal.pridi.com/2024/03/25/27-marec-zadnji-boj-juda-in-jezus/

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

    Odgovori
  3. Miro says:
    26. marca, 2024 at 15:03

    RESNIČNO, RESNIČNO, POVEM VAM: EDEN IZMED VAS ME BO IZDAL

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 13,21-33.36-38)

    Tisti čas, ko je bil Jezus pri mizi s svojimi učenci, se je zgrozil v duši in je zatrdil: »Resnično, resnično, povem vam: eden izmed vas me bo izdal.« Učenci so se spogledali, ker niso vedeli, o kom govori. Slonel pa je pri mizi na Jezusovih prsih njegov učenec, ki ga je Jezus ljubil. Njemu torej pomigne Simon Peter in mu reče: »Vprašaj, kdo je tisti, o katerem govori.« Ta se skloni na Jezusove prsi in mu reče: »Gospod, kdo je?« Jezus odgovori: »Tisti je, kateremu bom pomočil grižljaj in mu ga dal.« Pomoči torej grižljaj in ga da Judu, sinu Simona Iškarijota. Po grižljaju – tedaj je šel satan vanj. Jezus mu pravi: »Kar misliš storiti, stori brž.«

    Nobeden od teh, ki so bili pri mizi, pa ni spoznal, zakaj mu je to rekel. Ker je namreč Juda imel denarnico, so nekateri menili, da mu Jezus naroča: »Nakupi, česar nam je treba za praznik,« ali naj da kaj ubogim. Oni je torej grižljaj vzel in takoj odšel. Bila pa je noč.

    Ko je odšel, je Jezus rekel: »Zdaj je Sin človekov proslavljen in Bog je proslavljen v njem. Če je Bog proslavljen v njem, ga bo tudi Bog v sebi proslavil: in proslavil ga bo kmalu. Otročiči, še malo časa bom med vami. Iskali me boste in, kakor sem rekel Judom, tudi zdaj vam pravim: Kamor jaz grem, vi ne morete priti.«

    Simon Peter mu reče: »Gospod, kam greš?« Jezus mu odgovori: »Kamor grem, zdaj ne moreš iti za menoj, pojdeš pa pozneje.« Peter mu reče: »Zakaj bi ne mogel zdaj iti za teboj? Življenje dam zate.« Jezus odgovori: »Življenje daš zame? Resnično, resnično povem ti: Ne bo petelin zapel, dokler me trikrat ne zatajiš.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Pridi in poglej, Ervin Mozetič)

    EDEN OD VAS ME BO IZDAL

    Koliko bolečine je v tem stavku! Eden od prijateljev, eden od tistih, ki je toliko lepega preživel ob Jezusu. Jezus ga je izbral za svojega učenca, ga ljubil, ga ščitil pred napadi pismoukov in farizejev. Sedaj pa je ravno on tisti, ki bo šel k njim, da ga »proda«.

    V srce Juda se je počasi prikradla miselnost tega sveta, miselnost denarja, dobička; vse to ga je dan za dnem bolj oddaljevalo od Jezusa – do izdajstva.

    Jezus je učencem zelo jasno povedal, da ne morejo služiti dvema gospodoma: denarju in Bogu. Juda je izbral denar. To se je zgodilo tik pred veliko nočjo, ko so se Judje spominjali čudežne rešitve iz sužnosti, ko so v krogu družine pripravili za večerjo jagnje. To večerjo je Jezus pripravil tudi za svoje učence.

    Res je bil Juda tisti, ki je Jezusa »prodal«, toda tudi Jezus se ni branil. Lahko bi obračunal z izdajalcem in mu preprečil ta korak, saj je vedel, kaj dozoreva v njegovem srcu. Jezus si želi ljubezni, želi si spreobrnjenja grešnika, ne pa njegovega uničenja.

    Jezusovo trpljenje ni končano. Juda ni daleč od nas. Vsak od nas je povabljen, da pogleda svoje izdaje in zatajitve. Če sprejmemo Jezusov križ in se vsak dan podamo skupaj z njim na pot proti Kalvariji, potem je manj možnosti, da ga izdamo, pademo v logiko tega sveta in logiko greha.

    Zdi se, da se Jezusovo poslanstvo z učenci neuspešno zaključuje. Toda Jezus se ne prepušča tej globoki grozi. Bog ga razsvetli. Jezus gleda globine dogajanja in ne ostaja na površju. Tudi v najbolj groznih človeških dejanjih vidi Božje delovanje, ki vse preobraža: najgloblje ponižanje je priložnost za največje poveličanje (razodetje Božje ljubezni). V trenutku, ko Jezus sprejme vsa ponižanja, se uresniči odrešenje sveta. Božja Očetovska slava se dopolni. Božje odrešenje doseže vse meje sveta.

    Kakšna velika tolažba je to za nas. Gospod Jezus nam s svojim trpljenjem omogoča v vseh preizkušnjah in stiskah prepoznati Božje delovanje. Z njim lahko vsako težavo sprejmemo kot priložnost za poveličevanje Boga.

    Povzeto po: https://portal.pridi.com/2024/03/25/26-marec-eden-od-vas-me-bo-izdal/

    Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!

    Odgovori
  4. Miro says:
    26. marca, 2024 at 9:46

    KAJ NAM GOVORI VELIKI TEDEN?

    TEMELJNA RESNICA NAŠE VERE JE KRISTUSOVO VSTAJENJE OD MRTVIH, KI GA VSAKO LETO SLOVESNO PODOŽIVLJAMO NA VELIKO NOČ. TA NAJPOMEMBNEJŠI DOGODEK V ZGODOVINI NAŠEGA PLANETA SE JE ZGODIL V OBJEMU NOČI, RAZODEL PA SE JE V JUTRU »PRVEGA DNEVA V TEDNU« – NA VELIKONOČNO NEDELJO.

    Pred tem pa se pred našimi duhovnimi očmi odvija drama Jezusovega trpljenja in smrti, ki se konča z zmagoslavnim vstajenjem. Za verne ljudi je to dogajanje, ki ga spremljamo v velikem ali svetem tednu – od cvetne nedelje do velike noči – šola življenja, v kateri se učimo modrosti, ki jo izpoveduje naša velikonočna pesem: »Le pomni, pomni to skrivnost: čez Golgoto gre pot v radost.«

    Velikonočne praznike, najpomembnejše dneve v bogoslužju Cerkve, spremljajo bogate ljudske navade in šege (lepo jih je upodobil slikar Maksim Gaspari). V tem svetem času je nekdaj vsak slovenski dom postal svetišče.

    O pomenu velikonočnih praznikov, od cvetne nedelje do velike noči, več na:
    https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/priloga/6502-kaj-nam-govori-veliki-teden

    Odgovori
  5. Miro says:
    25. marca, 2024 at 18:33

    JUDA SE PRITOŽUJE NAD VREDNOSTJO DARU, JEZUS PA VIDI V TEM DAR ZA NJEGOV POKOP

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 12,1-11)

    Šest dni pred veliko nočjo je prišel Jezus v Betanijo, kjer je bival Lazar, ki ga je Jezus obudil od mrtvih. Napravili so mu tam gostijo in Marta je stregla, Lazar pa je bil eden izmed tistih, ki so bili z njim pri mizi. Marija je vzela funt dragocenega olja iz pristne narde in je mazilila Jezusu noge ter mu jih brisala s svojimi lasmi, in hiša se je napolnila z vonjem olja. Rekel je tedaj eden izmed njegovih učencev, Juda Iškarijot, ki ga je pozneje izdal: »Zakaj se to olje ni prodalo za tristo denarjev in razdalo ubogim?« Tega pa ni rekel, kakor da bi ga skrbeli ubogi, ampak ker je bil tat in je imel denarnico ter je izmikal, kar se je vanjo devalo. Jezus je rekel: »Pusti jo, prihranila ga je za moj pogrebni dan. Uboge imate namreč vedno med seboj, mene pa nimate vedno.«

    Velika množica Judov je zvedela, da je tam, in prišli so ne le zaradi Jezusa, marveč da bi videli tudi Lazarja, ki ga je bil obudil od mrtvih. Sklenili pa so veliki duhovniki umoriti tudi Lazarja, ker je mnogo Judov zaradi njega odhajalo in verovalo v Jezusa.

    MISEL OB EVANGELJSKEM ODLOMKU

    Šest dni pred pasho Lazarjeva sestra mazili Jezusu noge. Juda se pritožuje nad vrednostjo daru, Jezus pa vidi v tem dar za njegov pokop. Tako kot Marija bom skušal podariti Jezusu čim več ljubezni v darovanju bližnjim. Gospod, pokaži mi veličino svojega daru, da ne bom skoparil s pozornostjo do tebe in bratov. (Luč besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

    Odgovori
  6. Miro says:
    24. marca, 2024 at 16:28

    PAPEŽ FRANČIŠEK: PROSIM NE POZABIMO NA MUČENO UKRAJINO

    Pred molitvijo Angel Gospodov in sklepom svete maše na Trgu sv. Petra na cvetno nedeljo je sveti oče izrazil svojo bližino skupnosti San Josè de Apartado v Kolumbiji, zagotovil svojo molitev za žrtve terorističnega napada v Moskvi, se zahvalil mestu Sanremo za palmove liste in pozval naj ne pozabimo na mučeno Ukrajino, Gazo in druge predele, kjer je vojna.

    Nagovor svetega očeta na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-03/papez-francisek-prosim-ne-pozabimo-na-muceno-ukrajino.html

    Marija, Kraljica miru, prosi za nas!

    Odgovori
    • Miro says:
      24. marca, 2024 at 16:31

      MOLIMO ZA MIR

      Gospod Jezus Kristus,
      Ti si resnični Kralj miru.
      V Tebi samem lahko najdemo svobodo.
      Prosim, osvobodi naš svet konfliktov.
      Prinesi enotnost v nemirne narode.
      Naj tvoj časten mir kraljuje v vsakem srcu.
      Razkrij vso temo in zlo.
      Varuj dostojanstvo vsakega človeškega življenja.
      Zamenjaj sovraštvo s svojo ljubeznijo.
      Podaj modrost svetovnim voditeljem.
      Osvobodi jih sebičnih ambicij.
      Odpravi vsako nasilje in vojno.

      Slavna Devica Marija, Sveti nadangel Mihael,
      vsi angeli in svetniki: prosite za mir.
      Prosite za enotnost med narodi.
      Prosite za enotnost med vsemi ljudmi.
      Prosite za najbolj ranljive.
      Prosite za tiste, ki trpijo.
      Prosite za prestrašene.
      Prosite za tiste, ki jih najbolj potrebujejo.
      Prosite za nas vse.

      Jezus, Sin živega Boga, usmili se nas.
      Jezus, usliši naše molitve.
      Jezus, vate zaupam!

      Amen.

      (molitev za mir, portal.pridi.com)

      Marija, Kraljica miru, prosi za nas!

      Odgovori
  7. Miro says:
    24. marca, 2024 at 9:05

    CVETNA NEDELJA, JE NEDELJA PRED VELIKO NOČJO. S CVETNO NEDELJO SE ZAČNE NEPOSREDNA PRIPRAVA NA VELIKO NOČ, KI JE NAJVEČJI PRAZNIK V KRŠČANSTVU, IN UVAJA DNEVE VELIKEGA TEDNA.

    Prvi dan velikega tedna je cvetna nedelja ali oljčna nedelja, ko bogoslužje poudarja Jezusov slovesni vhod v mesto Jeruzalem.

    Sveti Evangelij slikovito prikazuje prihod našega Gospoda Jezusa v Jeruzalem. Cvetna nedelja ali oljčna nedelja je dan, ko se tega spominjamo.

    Kristus je najprej obudil Lazarja od mrtvih. Ljudske množice so prihajale, da bi videle Jezusa Kristusa in Lazarja. Mnogi so zatem odpotovali v Jeruzalem na Judovski praznik Pashe. Pasha je spomin na osvoboditev iz egiptovskega suženjstva.

    Hitro se je razvedelo, da je Jezus Kristus na poti v Jeruzalem. Množica je bila navdušena nad Kristusom.

    Prihajali so oljčnimi vejami in cvetjem in pozdravljali Jezusa Kristusa: „Hozana na višavah, blagoslovljen je kralj judovski, ki prihaja v imenu Gospoda.“

    Apostoli so Jezusu pripeljali oslico, da bi Kristus zmagoslavno prijahal na njej v mesto. V tem trenutku se slišijo vzkliki veselja in petje množice, ki razglašuje Jezusa Kristusa za Kralja.

    Mnogi prisotni so bili prepričani, da bo Jezus Kristus osvobodil Jude rimskega suženjstva in sebe razglasil za zemeljskega kralja.

    Jezus Kristus se je v nekem trenutku klicev dobrodošlice zaustavil in gledajoč Jeruzalem, zajokal nad tem mestom.

    Z prihodom Jezusa Kristusa v Jeruzalem, na cvetno nedeljo, se v resnici začenja uresničenje Jezusovega kraljestva. Vendar to ni, zemeljsko kraljestvo z oboroženo vojsko, policijo in državnim uradništvom, temveč kraljestvo ljubezni in miru, katero bo zavladalo v srcih ljudi, mož, žena in otrok.

    Jezus Kristus je bil razglašen za kralja, vendar ne tako, kot svet običajno razumeva kraljestvo.

    Do današnjega dne in za zmeraj, je Jezus Kristus kralj. Njegovo kraljestvo je tudi tukaj med nami.

    Ker je On kralj in kralj je nebes in zemlje do dokončanja odrešenjske zgodovine, potem smo mi njegovi podaniki. Ta odnos pa ima za nas posebne obveze.

    Kot kristjani, se spodobi, da spoštujemo našega Kralja, ker on od nas najprej zahteva poslušnost naših src, se mu obračamo z ljubeznijo in spoštovanjem do Njegovega nauka. To je da imamo radi drugi druge. Kakor tudi sebe.

    Kot kraljevi podaniki, Ga poslušajmo, saj nam je dal zakone in zapovedi, ki so napisani v Svetem Evangeliju.

    Kolikor bomo Jezusa Kristusa ljubili, ga poslušali, toliko bolj nam bo to ljubezen vračal in poslušal naše prošnje.

    Ostali zvesti Jezusu Kristusu, nam ne bo ničesar manjkalo.

    Jezus Kristus, ni prišel v Jeruzalem, da bi bil razglašen za kralja zemeljskega kraljestva, temveč da za nas trpi, umre in s svojim vstajenjem premaga smrt, da nas odkupi pri svojem Očetu.

    Cvetna nedelja je praznik, ki ga moramo gledati v povezavi na Veliki petek in Kristusovo vstajenje.

    OBREDI CVETNE NEDELJE, zlasti procesija, zelenje in branje evangeljskega poročila o Jezusovem trpljenju, imajo svoj izvor v bogoslužnih navadah jeruzalemske Cerkve, ki so poznane že iz 4. stoletja.

    Po vzorcu tamkajšnje liturgije so urejeni tudi sedanji obredi, ki so bili prenovljeni po drugem vatikanskem koncilu.

    Obred se začenja z blagoslovom zelenja pred cerkvijo, ki ga nato v procesiji med petjem slavilnih pesmi nesemo v cerkev. Zelenje (oljčne vejice in različne vrste butar) verniki izbirajo in povezujejo po posebnih krajevnih navadah in ga blagoslovljenega nesejo domov.

    Cvetna nedelja, je tudi dan, ko mnoge krščanske skupnosti na slovenskem tekmujejo, kdo bo naredil večjo ali lepšo butaro

    V cerkvi je nato med mašo slovesno branje ali petje pasijona (odlomka iz evangelija, ki poroča o Jezusovem trpljenju od zadnje večerje do snemanja s križa in pokopa v grob – prim. Mt 26,14–75; 27,1–66; Mr 14,10–15,47; Lk 22,1–23,56).

    Povzeto po: https://www.kapitelj.com/cvetna_nedelja.html

    Odgovori
    • Miro says:
      24. marca, 2024 at 9:11

      BLAGOSLOVLJEN, KI PRIHAJA V GOSPODOVEM IMENU

      IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 14,1-15,47)

      Bilo je dva dni pred veliko nočjo in praznikom opresnikov. Véliki duhovniki in pismouki so iskali način, kako bi Jezusa z zvijačo prijeli in usmrtili. Govorili pa so: »Samo na praznik ne, da ne bo nemira med ljudstvom.«

      Ko je bil v Betaniji, v hiši Simona Gobavca, in je sedél pri mizi, je prišla žena z alabastrno posodico dragocenega dišavnega olja iz pristne narde. Strla je posodico in ga izlila na njegovo glavo. Nekateri pa so bili nejevoljni in so govorili med seboj: »Čemú ta potrata olja? Saj bi ga lahko prodali za več kot tristo denarijev in denar dali ubogim!« In jezili so se nanjo. Jezus pa jim je rekel: »Pustite jo! Kaj ji delate težave? Dobro delo mi je storila. Uboge imate namreč vedno med seboj, in kadar hočete, jim lahko dobro storite, mene pa nimate vedno. Kar je mogla, je storila: vnaprej mi je pomazilila telo za pogreb. Resnično, povem vam: Kjer koli po svetu bo oznanjen evangelij, bodo pripovedovali tudi to, kar je ona storila, njej v spomin.«

      Tedaj je Juda Iškarijot, eden izmed dvanajstérih, šel k vélikim duhovnikom, da bi jim ga izdal. Ko so za to slišali, so se razveselili in obljubili, da mu bodo dali denar. Iskal je torej način, kako bi jim ga ob priložnosti izdal.

      Prvi dan opresnikov, ko so žrtvovali velikonočno jagnje, so mu rekli njegovi učenci: »Kam hočeš, da gremo in ti pripravimo, da boš jedel velikonočno jagnje?« Tedaj je poslal dva izmed učencev in jima rekel: »Pojdita v mesto in naproti vama bo prišel moški, ki bo nosil vrč vode. Pojdita za njim in tam, kjer bo vstopil, recita hišnemu gospodarju: ›Učitelj pravi: Kje je moj prostor, kjer bi jedel velikonočno jagnje s svojimi učenci?‹ In pokazal vama bo v nadstropju veliko jedilnico, pripravljeno in urejeno; tam nam pripravita.« Učenca sta odšla. Prišla sta v mesto in našla, kakor jima je povedal, in sta pripravila velikonočno jagnje.

      Ko se je zvečerilo, je prišel z dvanajstérimi. In ko so sedeli pri mizi in jedli, je Jezus rekel: »Resnično, povem vam: Eden izmed vas, tisti, ki z menoj jé, me bo izdal.« Prevzela jih je žalost in drug za drugim so mu govorili: »Saj nisem jaz?« On pa jim je rekel: »Eden izmed dvanajstérih je, tisti, ki z menoj pomaka v skledo. Sin človekov sicer odhaja, kakor je pisano o njem, toda gorje tistemu človeku, ki bo izdal Sina človekovega. Bolje bi bilo zanj, da se ne bi rodil.« Medtem ko so jedli, je vzel kruh, ga blagoslovil, razlômil, jim ga dal in rekel: »Vzemite, to je moje telo.« Nato je vzel kelih, se zahvalil, jim ga dal in vsi so pili iz njega. In rekel jim je: »To je moja kri zaveze, ki se preliva za mnoge. Resnično, povem vam: Ne bom več pil od sadu vinske trte do tistega dne, ko bom pil novega v Božjem kraljestvu.«

      In ko so odpeli hvalnico, so odšli proti Oljski gori. Jezus jim je rekel: »Vsi se boste pohujšali, kajti pisano je: ›Udaril bom pastirja in ovce se bodo razkropile.‹ Toda ko bom vstal, pojdem pred vami v Galilejo.« Peter pa mu je dejal: »Tudi če se bodo vsi pohujšali, jaz se ne bom.« Jezus mu je rekel: »Resnično, povem ti: Nocoj, to noč, preden bo petelin dvakrat zapel, me boš trikrat zatájil.« On pa je še bolj vneto govóril: »Tudi če bi bilo treba umreti s teboj, te nikakor ne bom zatájil.« Tako so govorili tudi vsi drugi.

      Prišli so na kraj z imenom Getsémani, in Jezus je rekel svojim učencem: »Sedíte tukaj, dokler bom môlil!« S seboj je vzel Petra, Jakoba in Janeza. Obšla ga je groza in je začel trepetati. Rekel jim je: »Moja duša je žalostna do smrti. Ostanite tukaj in čujte!« In šel je malo naprej, se vrgel na tla in môlil, da bi šla, če je mogoče, ta ura mimo njega. Govóril je: »Aba, Oče, tebi je vse mogoče! Daj, da gre ta kelih mimo mene, vendar ne, kar jaz hočem, ampak kar ti!« Nato je šel in ugotôvil, da spijo. Petru je rekel: »Simon, spiš? Nisi mogel eno uro ostati buden? Čujte in molíte, da ne pridete v skušnjavo! Duh je sicer voljan, a meso je slabotno.« Spet je odšel in môlil z istimi besedami. In ko se je vrnil, je spet odkril, da spijo. Njihove oči so bile težke in niso vedeli, kaj bi mu odgovorili. Prišel je tretjič in jim rekel: »Še vedno spite in počivate? Dovolj je! Ura je prišla. Zdaj je Sin človekov izročen v roke grešnikov. Vstanite, pojdimo! Glejte, tisti, ki me je izdal, se je približal.«

      In takoj, ko je še govóril, je prišel Juda, eden izmed dvanajstérih, in z njim množica ljudi z meči in koli. Poslali so jih véliki duhovniki, pismouki in starešine. Izdajalec jim je dal znamenje in rekel: »Kogar bom poljubil, tisti je. Primite ga in ga previdno odpeljite.« Ko je prišel, je takoj stopil k njemu, rekel: »Učitelj!« in ga poljubil. Oni pa so stegnili roke po njem in ga prijeli. Eden izmed tistih, ki so stali zraven, je izdrl meč, udaril po služabniku vélikega duhovnika in mu odsekal uho. Tedaj jim je Jezus dejal: »Kakor nad razbojnika ste prišli z meči in koli, da bi me prijeli. Dan na dan sem učil pri vas v templju in me niste prijeli. Toda naj se izpolnijo Pisma.« In vsi so ga zapustili in zbežali, neki mladenič pa je šel za njim. Ogrnjen je bil le z lanenim oblačilom. Zgrabili so ga, on pa je oblačilo pústil in gol pobegnil.

      Jezusa so odvedli k vélikemu duhovniku. Tam so se zbrali vsi véliki duhovniki, starešine in pismouki. Peter pa je šel od daleč za njim noter do palače vélikega duhovnika. Sedél je s služabniki vélikega duhovnika in se grel pri ognju. Véliki duhovniki in ves véliki zbor so iskali pričevanje proti Jezusu, da bi ga usmrtili, vendar ga niso mogli najti. Veliko jih je sicer proti njemu po krivem pričalo, toda njihova pričevanja se niso ujemala. Nato jih je nekaj nastopílo in takole lažnivo pričalo zoper njega: »Mi smo ga slišali, ko je rekel: ›Jaz bom podrl ta tempelj, ki je narejen z rokami, in v treh dneh sezidal drugega, ki ne bo narejen z rokami.‹« A tudi takó se njihovo pričevanje ni ujemalo.

      Tedaj je véliki duhovnik stopil v sredo in rekel Jezusu: »Nič ne odgovoriš? Kaj je to, kar tile pričajo zoper tebe?« On pa je mólčal in ni nič odgovóril. Véliki duhovnik ga je znova vprašal: »Si ti Kristus, Sin Blagoslovljenega?« Jezus mu je odvrnil: »Jaz sem. In videli boste Sina človekovega sedeti na desnici Moči in priti z oblaki neba.« Tedaj je véliki duhovnik pretrgal svoja oblačila in rekel: »Kaj potrebujemo še prič? Slišali ste bogokletje. Kaj se vam zdi?« Ti pa so ga vsi obsodili, da zasluži smrt. Nekateri so začeli pljuvati vanj, mu zakrivati obraz, ga tolči s pestmi in govoriti: »Prerokuj!« Tudi služabniki so ga udarjali.

      Ko je bil Peter spodaj na dvorišču, je prišla ena izmed dekel vélikega duhovnika. Ko je videla Petra, da se greje, si ga je ogledala in rekla: »Tudi ti si bil s tem Nazaréčanom, Jezusom.« On pa je tajil: »Ne vem in ne razumem, kaj praviš.« Nato je odšel ven proti preddverju in petelin je zapel. Ko ga je dekla videla, je spet začela govoriti okoli stoječim: »Ta je izmed njih.« On pa je spet tajil. Kmalu nato so ti, ki so stali zraven, Petru spet rekli: »Res si izmed njih, saj si vendar Galilejec.« On pa se je začel zaklinjati in prisegati: »Ne poznam tega človeka, o katerem govorite.« In takoj je petelin drugič zapel in Peter se je spomnil besede, ki mu jo je rekel Jezus: ›Preden bo petelin dvakrat zapel, me boš trikrat zatajil.‹ In začel je jokati.

      Takoj zjutraj so véliki duhovniki sklicali posvet s starešinami in pismouki, torej ves véliki zbor. Nato so Jezusa zvezali, ga odpeljali in izročili Pilatu. Pilat ga je vprašal: »Si ti judovski kralj?« Odgovóril mu je: »Ti praviš.« Véliki duhovniki so ga obtoževali veliko reči. Pilat ga je znova vprašal: »Nič ne odgovarjaš? Poglej, koliko reči te obtožujejo.« Jezus pa ni nič več odgovóril, tako da se je Pilat čudil. Ob prazniku pa jim je navadno izpústil enega jetnika, za katerega so prosili. S tistimi, ki so ob uporu zagrešili umor, je bil zaprt tudi nekdo, ki mu je bilo ime Baraba.

      Množica je tedaj prišla gor in začela prositi za tisto, kar jim je po navadi stóril. Pilat jim je odgovóril: »Hočete, da vam izpustim judovskega kralja?« Vedel je namreč, da so ga véliki duhovniki izdali iz zavisti. Véliki duhovniki pa so nahujskali množico, naj jim rajši izpusti Baraba. Pilat jim je znova odgovóril: »Kaj torej hočete, da storim z njim, ki ga imenujete judovski kralj?« In spet so zavpili: »Križaj ga!« Pilat jim je rekel: »Kaj je vendar hudega stóril?« Oni pa so še bolj zavpili: »Križaj ga!« Pilat je hotel množici ustreči in jim je izpústil Baraba, Jezusa pa dal bičati in ga izróčil, da bi bil križan.

      Vojaki so ga odpeljali na dvorišče palače, to je sodne hiše, in sklicali vso četo. Ogrnili so ga v škrlat, spletli krono iz trnja in mu jo nadeli. Začeli so ga pozdravljati: »Pozdravljen, judovski kralj!« Tolkli so ga po glavi s trstom, pljuvali vanj, poklekovali pred njim in se mu priklanjali do tal. Potem ko so ga zasmehovali, so mu slekli škrlat in ga oblekli v njegova oblačila. In peljali so ga ven, da bi ga križali.

      Prisilili so nekega mimoidočega, Simona iz Cirene, Aleksandrovega in Rufovega očeta, ki se je vračal s polja, da je nesel njegov križ. Pripeljali so ga na kraj, ki se imenuje Golgota, kar v prevodu pomeni Kraj lobanje. Dajali so mu vina, pomešanega z miro, vendar ga ni vzel. Križali so ga in si razdelili njegova oblačila, tako da so žrebali zanja, kaj naj bi kdo vzel. Bilă je tretja ura, ko so ga križali. Napis o njegovi krivdi se je glasil: ›Judovski kralj.‹ In z njim so križali dva razbojnika, enega na njegovi desnici in enega na njegovi levici.

      Tisti pa, ki so hodili mimo, so ga sramotili, zmajevali z glavami in govorili: »No, ti, ki podiraš tempelj in ga v treh dneh postaviš, stopi s križa in se tako reši.« Podobno so ga med seboj zasmehovali tudi véliki duhovniki s pismouki in so govorili: »Druge je rešil, sebe pa ne more rešiti. Kristus, Izraelov kralj, naj zdaj stopi s križa, da bomo videli in verovali.« Tudi onadva, ki sta bila križana z njim, sta ga sramotila.

      Ko je prišla šesta ura, se je stemnilo po vsej deželi do devete ure. Ob deveti uri pa je Jezus zavpil z močnim glasom: »Eloí, Eloí, lemá sabahtáni?« kar v prevodu pomeni: ›Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapústil?‹ Ko so nekateri, ki so stali zraven, to slišali, so govorili: »Glejte, Elija kliče!« Nekdo je pritekel in napójil gobo s kisom, jo nataknil na trs in mu ponujal piti z besedami: »Pustite, poglejmo, ali bo prišel Elija in ga snel.« Jezus pa je zaklical z močnim glasom in izdihnil.

      (Pokleknemo in ostanemo nekaj trenutkov v sveti tihoti.)

      In zagrinjalo v templju se je pretrgalo na dvoje od vrha do tal. Ko je stotnik, ki je stal nasproti Jezusu, videl, da je tako izdihnil, je rekel: »Resnično, ta človek je bil Božji Sin.« Bilo je tudi nekaj žená, ki so gledale od daleč; med njimi Marija Magdalena, Marija, mati Jakoba mlajšega in Jozéja, ter Salóma, ki so ga spremljale, ko je bil v Galileji, in mu stregle, in še veliko drugih, ki so prišle z njim v Jeruzalem.

      Že se je zvečerilo. Ker je bil dan pripravljanja, to je dan pred soboto, je Jožef iz Arimateje, ugleden član vélikega zbora, ki je tudi sam pričakoval Božje kraljestvo, pogumno stopil k Pilatu in prosil za Jezusovo telo. Pilat se je začudil, da je že mrtev. Poklical je k sebi stotnika in ga vprašal, ali je že dolgo, odkar je umrl. Ko je to od stotnika zvedel, je truplo podáril Jožefu. In Jožef je kupil kos platna, Jezusa snel, zavil v platno in ga polóžil v grob, ki je bil vsekan v skalo. Nato je zaválil kamen k vhodu v grob. Marija Magdalena in Marija, Jozéjeva mati, pa sta opazovali, kam ga je polóžil.

      Odgovori
      • Miro says:
        24. marca, 2024 at 9:13

        DVOJEN OKUS

        Na cvetno nedeljo nas navdaja nekako dvojen okus, sladek in grenek, vesel in boleč, kajti z njo obhajamo Gospoda, ki vstopa v Jeruzalem in mu njegovi učenci vzklikajo kot kralju; istočasno pa je v ospredju pripoved o njegovem trpljenju.

        Radostni kriki in kruta trdovratna zakrknjenost. Ta dvojna skrivnost vsako leto spremlja vstop v veliki teden.

        Jezus, ki je na tako slaven način vstopil v sveto mesto, ni nikakršen sanjač, ki širi blodnje. Je Odrešenik, s konkretno podobo služabnika, služabnika Boga in človeka, ki gre v trpljenje. Je veliki Trpin človeških bolečin.

        In ta Jezus, ki sprejme, da mu pojejo hozano, čeprav dobro ve, da ga čaka: ‘Križaj ga!’, od nas ne zahteva, da ga zremo samo na slikah ali fotografijah, ali na video posnetkih, ki krožijo po spletu. Ne! Navzoč je v številnih ljudeh, ki danes prenašajo trpljenje kakor On. Jezus je v njih, v vsakemu od njih. In s tem iznakaženim obličjem, s tem zdelanim glasom prosi, nas prosi, da ga pogledamo, prepoznamo, ljubimo.

        Drugega Jezusa ni. Isti je, ki je vstopil v Jeruzalem med mahanjem palmovih in oljčnih vej. Isti je, ki je bil prebit na križ in je umrl med razbojnikoma. Nimamo drugega Gospoda kot Njega, Jezusa, ponižnega Kralja pravičnosti, usmiljenja in miru.

        Jezus nam kaže, kako naj se soočamo s težkimi trenutki in najbolj zahrbtnimi skušnjavami. Tako, da v srcu ohranjamo mir, ki ni odmaknjenost, ni brezčutnost ali junaškost, ampak je zaupna prepustitev Očetu in njegovi volji po odrešenju, po življenju, po usmiljenju.

        Gospod je odgovoril tako, da je ostal zvest svoji poti, poti ponižnosti. Gospod se je resnično strinjal in veselil z ljudstvom, z mladimi, ki so vzklikali njegovo ime, ga pozdravljali kot Kralja in Odrešenika. Njegovo srce se je veselilo ob pogledu na navdušenje in praznovanje. Ponižnost ne pomeni zanikati stvarnosti, in Jezus je resnično Odrešenik, Kralj.

        Jezus pa ve, da mora zato, da bi dosegel resnično zmago, dati prostor Bogu; in zato, da bi dali prostor Bogu, obstaja le en način; izničenje samega sebe. Molčati, moliti, ponižati se. S križem se ni mogoče pogajati: ali ga sprejmeš ali zavrneš. In s svojim ponižanjem nam je Jezus želel odpreti pot vere in iti po njej pred nami.

        Prva, ki je šla za njim po tej poti, je bila gotovo njegova Mati, Marija, prva učenka. Marija je morala trpeti, da je hodila po poti vere in Božje volje. Da bi na težke in boleče dogodke v življenju odgovorili z vero, je potreben ‘poseben napor srca’ . V tem naporu vzide zora vstajenja.

        Ne sramujmo se, da bi pokazali svoje navdušenje za Jezusa, da bi vzklikali, da On živi, da je naše življenje. Hkrati pa se mu tudi ne bojmo slediti po poti križa.

        V trenutkih lastnega križa in velike stiske je potrebno molčati, imeti pogum molčati, če gre le za krotak molk in ne molk, poln mržnje. Potrebno je vztrajati v tišini, vztrajati, vendar pa z isto držo, kot jo je imel Jezus.

        Naš varen prostor je pod plaščem Marije. In medtem ko čakamo, da Gospod pride, z molitvijo, sebi in drugim dajmo razlog upanja. To nam bo pomagalo živeti življenje!

        Pridi in poglej, Ervin Mozetič

        https://portal.pridi.com/2024/03/23/24-marec-dvojen-okus/

        Odgovori
        • Hvala says:
          24. marca, 2024 at 10:37

          ZELO LEPO, REALNO NAPISANO: Molčati, moliti, ponižati se.

          Tudi iz svoje izkušnje-trpljenja povem in sem tudi že večkrat omenila, da ko je človeku najhujše, MOLČI, MOLI, PONIŽAJ SE. BOG VSE VIDI IN STOJI OB STRANI, TOLAŽI.

          TRPLJENJE LAHKO SPREJMEMO ALI ZAVRNEMO! PRAVIM, BOŽJA MODROST JE SPREJEMANJE KRIŽA, JE NAŠA REŠITEV.

          Joyce Meyer je rekla, da ljudje še svojih skrbi ne razumejo, dogajanja in trpljenja, kako bodo razumeli druge. SAMO BOG JE TISTI, KI V CELOTI RAZUME ČLOVEKA!

          POTREBNO JE ZATEKATI SE K BOGU, K MARIJI, MOLITI IN PREPUSTITI VSE BOŽJI PREVIDNOSTI, KOT JE TUKAJ NAPISANO.

          Ljudje lahko tolažimo z tudi z molkom, mislijo, besedami, s stiskom rok, molitvijo!

          ČUDOVITI ČLANEK!

          VEDNO JE POTREBNO GLEDATI DRŽO JEZUSA! Res je, ON JE NAŠ VZOR!

          Odgovori
          • Miro says:
            24. marca, 2024 at 13:38

            NAJ NAS V HOJI ZA JEZUSOM KRISTUSOM VEDNO
            POVEZUJE VZTRAJNA MOLITEV IN LJUBEZEN DO
            BLIŽNJIH, V MOČI ŽIVE BOŽJE BESEDE!

            POLEG ŽE NAVEDENEGA EVANGELJSKEGA ODLOMKA IN
            RAZMIŠLJANJA SE DANES POGLOBIMO ŠE V PSALM 22:

            Odpev: »MOJ BOG, MOJ BOG, ZAKAJ SI ME ZAPUSTIL?«

            Ps 22,8-9.17-18.19-20.23-24

            Vsi, ki me vidijo, me zasmehujejo,
            kremžijo ustnice, zmajujejo z glavo:
            »Prepústil se je Gospodu, naj ga reši,
            naj ga osvobodí, saj ima z njim veselje.«

            Odpev: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?«

            Tolpe psov so me obkrožíle,
            drhal hudobnežev me je obkolíla.
            Prebôdli so mi roke in noge,
            vse svoje kosti lahko preštejem.

            Odpev: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?«

            Oni pa me gledajo, pasejo oči na meni.
            Razdeljujejo si moja oblačila in za mojo suknjo žrebajo.
            Ti pa, Gospod, ne bodi daleč!
            Moja moč, hiti mi pomagat!

            Odpev: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?«

            Oznanjal bom tvoje ime svojim bratom,
            sredi zbora te bom hvalil.
            Tisti, ki se bojite Gospoda, hvalite ga,
            ves Jakobov zarod, častite ga!

            Odpev: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?«

          • Miro says:
            24. marca, 2024 at 14:09

            BOG JE POTRPEŽLJIV Z NAMI. BODIMO POTRPEŽLJIVI TUDI SAMI (Radio Ognjišče, 23.03.2024)

            »Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« v današnjem malem misijonskem nagovoru poudarja duhovnik MITJA MARKOVIČ, župnik v Šentjurju pri Celju.

            Njegovemu nagovoru lahko prisluhnete na: https://radio.ognjisce.si/sl/272/oddaje/37912/bog-je-potrpezljiv-z-nami-bodimo-potrpezljivi-tudi-sami.htm

  8. Miro says:
    23. marca, 2024 at 18:30

    BRAT ŠTEFAN KOŽUH ZADNJI DAN RADIJSKEGA MISIJONA ŠE O TEMI: PONIŽNOST – MATI CERKEV (Radio Ognjišče, 23.03.2024)

    ZADNJI OSREDNJI MISIJONSKI NAGOVOR 19. RADIJSKEGA MISIJONA JE BIL IZ ROMARSKEGA DOMA V ASSISIJU. KAPUCIN BRAT ŠTEFAN KOŽUH NAM JE SPREGOVORIL O TEM, KAKO ŽIVETI VSTAJENJSKO.

    https://radio.ognjisce.si/sl/272/novice/37916/brat-stefan-kozuh-zadnji-dan-radijskega-misijona-se-o-temi-poniznost-mati-cerkev.htm

    Odgovori
  9. Miro says:
    23. marca, 2024 at 12:04

    GLEJ, SPOČELA BOŠ IN RODILA SINA, KI MU DAJ IME JEZUS. TA BO VELIK IN SIN NAJVIŠJEGA

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 1,26-38)

    Tisti čas je bil angel Gabriel od Boga poslan v galilejsko mesto, ki se imenuje Nazaret, k devici, zaročeni z možem, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše, in devici je bilo ime Marija. Ko je prišel k njej, je rekel: »Pozdravljena, milosti polna, Gospod je s teboj!« Pri teh besedah se je prestrašila in je razmišljala, kaj naj pomeni ta pozdrav.

    Angel ji je rekel: »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu. Glej, spočela boš in rodila sina, ki mu daj ime Jezus. Ta bo velik in Sin Najvišjega; Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida, kraljeval bo Jakobovi hiši vekomaj in njegovemu kraljestvu ne bo konca.«

    Marija pa je rekla angelu: »Kako se bo to zgodilo, ko moža ne poznam?« Angel ji je odgovoril: »Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila, zato bo tudi Sveto, ki bo rojeno, Božji Sin. In glej, tvoja sorodnica Elizabeta je tudi spočela sina v svoji starosti; in to je šesti mesec njej, ki je nerodovitna; kajti pri Bogu ni nič nemogoče.«

    Marija je rekla: »Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi!« In angel je šel od nje.

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Pridi in poglej, Ervin Mozetič)

    GOSPODOVO OZNANJENJE

    Današnji praznik nas povabi k premišljevanju pripovedi o oznanjenju angela Mariji. Nadangel Gabrijel razodene Devici Gospodovo voljo, da bo postala mati njegovega edinorojenega Sina: ‘Glej, spočela boš in rodila sina, ki mu daj ime Jezus. Ta bo velik in se bo imenoval Sin Najvišjega’ (Lk 1.31-32). Zazrimo se v to preprosto dekle iz Nazareta v trenutku, ko je pripravljena Božjemu sporočilu reči ‘da’ in skušajmo doumeti dva bistvena vidika njene drže, ki je za nas zgled.

    Najprej njena vera, njena drža vere, ki je v poslušanju Božje Besede ter prepustiti se tej Besedi s popolno razpoložljivostjo razuma in srca. Marija je angelu odgovorila rekoč: ‘Glej, dekla sem Gospodova, zgôdi se mi po tvoji besedi!’ (v. 38). S svojim ‘tukaj sem’, polnim vere, Marija ne ve, na katere poti se bo podala, katere bolečine bo morala prenašati, s katerimi tveganji se soočiti. Zaveda pa se, da je Gospod tisti, ki jo prosi. Ona mu popolnoma zaupa in se izroči njegovi ljubezni. To je Marijina vera.

    Naslednji vidik Kristusove Matere je sposobnost prepoznati Božji čas. Marija je namreč tista, ki je omogočila učlovečenje Božjega Sina, ‘v skladu z razodetjem skrivnosti, ki je bila zamolčana skozi večne čase’. Učlovečenje Besede je omogočila ravno s svojim ponižnim in pogumnim ‘da’. Marija nas uči, kako prepoznati ugoden trenutek, ko Jezus pride v naše življenje in prosi za takojšen in velikodušen odgovor. Skrivnost Jezusovega rojstva, ki se je zgodovinsko zgodil pred več kot dva tisoč leti, se namreč udejanja kot duhoven dogodek v bogoslužju ‘danes’. Beseda, ki je dobila bivališče v Marijinem deviškem telesu, med obhajanjem praznika ponovno pride trkati na srce vsakega kristjana. Vsak od nas je poklican odgovoriti, kakor Marija, z osebnim in iskrenim ‘da’ in se popolnoma dati na razpolago Bogu in njegovemu usmiljenju, njegovi ljubezni. Kolikokrat Jezus pride v naše življenje, kolikokrat nam pošlje angela in kolikokrat se mi tega ne zavedamo, ker smo zaverovani vase, v svoje misli, zaposleni ter se ne zavemo, da je On prišel in trka na vrata našega srca, prosi za gostoljubnost, prosi za ‘da’, kakor za tisti Marijin.

    Ko mi v svojem srcu čutimo: ‘Želim biti boljši, boljša… Obžaloval sem to, kar sem storil..’, je ravno Gospod, ki trka in ti da to čutiti, torej to voljo biti boljši, hotenje biti drugim, Bogu bolj blizu… Če to čutiš, ustavi se! V tem je Gospod! Pojdi molit, morda k spovedi očistit malo to ‘godljo’. To ti bo dobro delo. Dobro si zapomni: če čutiš voljo po poboljšanju, potem je to On, ki trka. Ne dopusti, da gre mimo!

    Ob Mariji pa je tudi tiha navzočnost sv. Jožefa. Marijin in Jožefov zgled je za vse nas povabilo, da s popolno odprtostjo duše sprejmemo Jezusa, ki je iz ljubezni postal naš brat. Prihaja, da prinese na zemljo dar miru. Dragoceni dar je mir in Kristus je naš resnični mir. Kristus trka na naša srca, da nam podari mir, mir duše. Odprimo vrata Kristusu!

    Povzeto po: https://portal.pridi.com/2024/03/22/23-marec-gospodovo-oznanjenje/

    Odgovori
  10. janez says:
    23. marca, 2024 at 10:39

    MOLIMO BOGA, DA PRIDE K NAM BOŽJE KRALJESTVO
    Taizé: Kaj pomeni »sprejeti Božje kraljestvo kot otrok?
    Nekega dne so ljudje pripeljali otroke k Jezusu, da bi jih blagoslovil. Učenci so bili nezadovoljni. Jezus je postal nejevoljen in jim je rekel, naj pustijo otroke k njemu. Nato je rekel: »Kdor ne sprejme Božjega kraljestva kakor otrok, nikakor ne pride vanj« (Mr 10,13-16). Pomembno se je spomniti, da je pred tem Jezus istim učencem rekel: »Vam je dana skrivnost Božjega kraljestva« (Mr 4,11). Zaradi Božjega kraljestva so pustili vse in šli za Jezusom. Iščejo Božjo navzočnost, hočejo biti del njegovega kraljestva. Zdaj pa jih Jezus opozori, da si z zavračanjem otrok zapirajo edini vhod v Božje kraljestvo, kamor si tako zelo želijo. Toda kaj pomeni »sprejeti Božje kraljestvo kot otrok«?

    V splošnem si to razlagamo kot »sprejeti Božje kraljestvo, kakor ga sprejme otrok«. To se ujema z nekaterimi drugimi Jezusovimi besedami v Matejevem evangeliju: »Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo« (Mt 18,3). Otrok zaupa brez razmišljanja. Otroci ne morejo živeti, ne da bi zaupali ljudem okoli sebe. Njihovo zaupanje ni vrlina, je življenjska nuja. Najboljše, kar imamo za srečanje z Bogom, je naše otroško srce, ki se spontano odpre, ki si preprosto upa spraševati, ki hoče biti ljubljeno. Toda stavek bi lahko pomenil tudi »sprejeti Božje kraljestvo, kakor sprejmeš otroka«. Uporabljeni glagol »sprejeti« ponavadi pomeni »sprejeti nekoga«, kar je razvidno nekaj vrstic pozneje, ko Jezus govori o »sprejemanju otroka« (Mr 9,37). V tem primeru bi Jezus primerjal sprejemanje Božje navzočnosti s sprejemanjem otroka. Med Božjim kraljestvom in otrokom obstaja neka povezava.

    Sprejeti otroka pomeni sprejeti obljubo. Otrok raste in se razvija. Na enak način tudi Božje kraljestvo na zemlji ni nikoli zaključeno dejstvo, ampak bolj obljuba, dinamičen in nezaključen proces rasti. In otroci so nepredvidljivi. V evangeljski zgodbi pridejo, kadar pridejo, v nobenem primeru pa ne ob pravem času za učence. Toda Jezus vztraja, da jih morajo sprejeti, saj so tam. Na enak način moramo sprejeti Božjo navzočnost, ko se nam razkrije, ne glede na to, ali je trenutek pravi ali ne. Moramo igrati igro. Sprejeti Božje kraljestvo tako, kot sprejmemo otroka, pomeni ostati čuječi in moliti, da ga bomo lahko sprejeli, ko bo prišlo, vedno nepričakovano, ob primernem trenutku ali ne.

    Zakaj je bil Jezus tako pozoren do otrok?
    Nekega dne se je dvanajstero apostolov prerekalo o tem, kdo je največji (Mr 9,33-37). Jezus je uganil, o čem govorijo, in izrekel nekaj presenetljivih besed, ki so obrnile njihovo razmišljanje na glavo: »Če kdo hoče biti prvi, naj bo izmed vseh zadnji in vsem služabnik.« Nato je naredil nekaj v skladu s svojimi besedami. Odšel je iskat otroka. Je bil to zapuščen otrok na eni izmed ulic Kafarnáuma? Vzel je otroka, ga postavil na sredo med bodoče voditelje Cerkve in jim rekel: »Kdor sprejme enega takih otrok v mojem imenu, mene sprejme.« Jezus se je poistovetil z otrokom, ki ga je vzel v svoje naročje. Potrdil je, da ga »eden takih otrok« najbolje predstavlja in da je sprejetje takega otroka enakovredno sprejetju njega, Kristusa.

    Malo pred tem je Jezus izrekel težko razumljive oziroma zagonetne besede: »Sin človekov bo izročen v človeške roke« (Mr 9,31). »Sin človekov« je Jezus sam in istočasno vsi »sinovi človeka«, vsi ljudje. Jezusove besede lahko pomenijo, da »smo ljudje izročeni v oblast drug drugega«. Še posebej med aretacijo in krutim ravnanjem z Jezusom je znova postalo jasno, da ljudje z nemočnimi soljudmi ravnajo, kot se jim zdi. Zato ni presenetljivo, da se Jezus prepozna v otroku, ki ga je šel iskat, saj so otroci pogosto popolnoma predani v milost tistih, ki imajo moč nad njimi. Jezus je pokazal posebno skrb za otroke, ker je hotel, da bi bili njegovi nasledniki posebej pozorni do ubogih in nemočnih. Do konca časov bodo ti ljudje njegovi predstavniki na zemlji. Kar bo storjeno njim, bo storjeno njemu, Kristusu (Mt 25,40). »Najmanjši bratje«, ti, ki skoraj nič ne veljajo in se z njimi nekaznovano grdo ravna, ker nimajo ne moči ne prestiža, so pot, ki jo je treba prehoditi, da bi zaživeli v skupnosti s Kristusom.

    Če je Jezus postavil otroka med svoje učence, je to storil tudi zato, da bi oni sami postali majhni in se pomirili s tem. To jim razloži z besedami, ki sledijo: »Kdor vam da piti kozarec vode zaradi imena, ker ste Kristusovi – resnično, povem vam –, zagotovo ne bo izgubil svojega plačila.« (Mr 9,41) Ko bodo hodili po svetu in razglašali Božje kraljestvo, bodo tudi apostoli »izročeni v oblast drug drugega«. Nikoli ne bodo vnaprej vedeli, kako bodo sprejeti. Toda tudi za tiste, ki jih bodo sprejeli s preprostim kozarcem vode, brez da bi jih jemali zelo resno, bodo prinašalci Božje navzočnosti.

    Pismo iz Taizéja

    Merci frère Roger pour tout ce que tu nous as donné

    ADDENDUM Odlomki: Papež Frančišek o Božjem kraljestvu
    Jezusovo kraljestvo ni od tega sveta
    Jezus je najprej odgovoril, da njegovo kraljestvo »ni od tega sveta« (v. 36). Potem pa je potrdil: »Ti praviš: Kralj sem« (v. 37). Iz vsega Jezusovega življenja je razvidno, da On nima političnih ambicij. Spomnimo se, da je bila po pomnožitvi kruha množica navdušena nad čudežem in ga je hotela razglasiti za kralja, da bi vrgla rimsko oblast in vzpostavila izraelsko kraljestvo. Toda za Jezusa je kraljestvo nekaj drugega, ki se prav gotovo ne udejanji z uporom, nasiljem in močjo orožja. Zato se je sam umaknil na goro, da bi molil (prim. Jn 6,5-15). Sedaj, ko odgovarja Pilatu, mu da vedeti, da se njegovi učenci niso bojevali in ga branili. Pravi: »Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki bojevali, da ne bi bil izročen Judom, toda moje kraljestvo ni od tod.«

    Božje kraljestvo je utemeljeno na ljubezni
    Jezus hoče dati razumeti, da je nad politično oblastjo še ena druga veliko večja in se je ne doseže s človeškimi sredstvi. On je prišel na zemljo, da bi izvajal to oblast, ki je ljubezen in bi pričeval za resnico (prim. v. 37). Gre za božansko resnico, ki je dejansko osrednje sporočilo evangelija: »Bog je ljubezen« (1Jn 4,8) in hoče vzpostaviti na svetu svoje kraljestvo ljubezni, pravičnosti in miru. Jezus je kralj tega kraljestva, ki se razteza vse do konca časov. Zgodovina nas uči, da so kraljestva, utemeljena na moči orožja in goljufije, krhka in prej ali slej razpadejo. Toda Božje kraljestvo pa je utemeljeno na ljubezni ter se zakorenini v srce. Božje kraljestvo se zakorenini v srce in tistemu, ki ga sprejme, podeli mir, svobodo in polnost življenja. Vsi mi hočemo mir, vsi mi hočemo svobodo, vsi mi hočemo polnost. Kako se to stori? Pusti, da se Božja ljubezen, Božje kraljestvo, Jezusova ljubezen ukorenini v tvojem srcu in imel boš mir, imel boš svobodo in imel boš polnost. Toda ne smemo pozabiti, da Jezusovo kraljestvo ni od tega sveta. On bo lahko dal novi smisel našemu življenju, ki je včasih postavljeno na težko preizkušnjo tudi zaradi naših napak ter naših grehov, vendar samo pod pogojem, da ne sledimo logikam tega sveta in njegovim »kraljem«.

    Kaj je nebeško kraljestvo?
    Jezus se ne trudi, da bi to razložil. Oznanja ga od začetka svojega evangelija. ‘Nebeško kraljestvo je blizu.’ Tudi danes je blizu. Vendar ga nikoli naravnost ne pokaže, temveč posredno preko delovanja gospodarja, kralja, desetih devic… Preko prilik in primer nam pusti, da ga zaslutimo. Pokaže pa na učinke, da je nebeško kraljestvo sposobno spremeniti svet; kot kvas, ki je skrit v testu, kot majhno in ponižno gorčično seme, ki pa postane veliko kot drevo. Po dveh prilikah, o katerih želimo razmišljati, lahko razumemo, da je Božje kraljestvo navzoče v Jezusu osebno. On je skriti zaklad in dragoceni biser. Razumljivo je kmetovo in trgovčevo veselje: našla sta! To je veselje vsakega od nas, ko odkrijemo Jezusovo bližino in navzočnost v našem življenju. To je navzočnost, ki spreminja bivanje in nas odpira za potrebe bratov. To je navzočnost, ki nas vabi sprejeti vsako drugo navzočnost, tudi tisto od tujca in begunca. Je sprejemajoča navzočnost, vesela navzočnost, rodovitna navzočnost. Tako je kraljestvo v nas.

    Kako najti Božje kraljestvo?
    Vi bi me lahko vprašali; lahko bi me kdo vprašal: ‘Toda oče, kako najti Božje kraljestvo?’ Vsak od nas ima posebno pot. Vsakdo ima v življenju svojo pot. Za nekoga je srečanje z Jezusom dolgo pričakovano, želeno in iskano, kakor je predstavljeno v priliki o trgovcu, ki kroži po svetu, da bi našel nekaj vrednega. Drugim se zgodi nenadoma, skoraj po naključju, kakor v priliki o kmetu. To nas spominja, da se Bog vsekakor pusti srečati, saj je on tisti, ki se prvi želi srečati z nami in je prvi, ki išče, da bi nas srečal. Prišel je namreč, da bi bil ‘Bog z nami’. In Jezus je med nami, danes je tu. On je namreč rekel: ‘Kadar ste zbrani v mojem imenu, sem jaz med vami.’ Gospod je tukaj, je z nami, je med nami. On je, ki nas išče in se pusti najti tudi tistemu, ki ga ne išče. On je, ki nas išče in se pusti najti. Včasih se pusti najti na nenavadnih krajih in v nepričakovanih trenutkih. Ko pa najdemo Jezusa, smo očarani, prevzeti in z veseljem opustimo naš običajen, včasih pust in brezvoljen način življenja, da objamemo evangelij in se pustimo voditi novi logiki ljubezni ter ponižnemu in nesebičnemu služenju ljudem.

    Papež Frančišek

    Odgovori
    • janez says:
      23. marca, 2024 at 10:59

      NAŠ KRIŽ
      Gospod, kakšen križ je to Gospod? Križ, ki sploh ni križ. Zdaj že poznam kaj je potrebno. Ves se moram prepustiti tebi; in odslej, s tvojo pomočjo, bodo vsi moji križi vedno takšni. Naj se zgodi in izpolni najpravičnejša, najbolj ljubeča Božja volja, naj se jo vekomaj časti in poveličuje nad vsem! Amen. Jose Escriva nas tako kratko opogumlja: »Ko pa križ postane resen in težak, bo Jezus poskrbel, da bomo napolnjeni z mirom. Postal bo naš Simon iz Cirene in bo lajšal naše breme. Zaupajmo in Verujmo Gospodu«

      Odgovori
← Older Comments
Newer Comments →

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja