Članki za dušo

14.956 Responses to Članki za dušo

1. Janez says:

   15. maja, 2020 at 9:42

   Kartuzijan Augustin Guillerand: Ljubezen v veri (odlomek)
   Življenje je stvar vere in volje. Verujmo, da nas Bog ljubi; in če ga ni vrgla skozi vrata naše duše nobena težka krivda greha, verujmo, da je tu pri nas in v nas: da tu živi, da se tu daruje, da nas vodi in nas uči in da je to Božje življenje v nas – naše življenje v njem. Storimo, kar nam govori; udejanjajmo, kolikor je mogoče, to, kar nam veleva – pa ga bomo ljubili z resnično ljubeznijo. Če pademo, se vzravnajmo ter brž obnovimo svoje odnose z njim. V tem je vsa ljubezen do Boga. Če se ji primešajo občutki notranje radosti, toliko bolje. Če pa jih ne zaznamo, nič zato: naša duša je na dobrem in naše življenje je v skladu z Bogom. Potapljajmo se neprestano v molitev, v delo, v izkazovanje ljubezni bratom ter v prizanesljivost do njihovih napak, v popolno pozabo sebe in v neomejeno zaupanje Bogu ljubezni – Deus Caritas.

   Bog je žarišče ljubezni; molitev nas približuje Njemu; in ko se Mu bližamo, se vnemamo. Žareči Ogenj priobčuje svoj lik; od tega je odvisna molitev. Duša se vzpenja pod vplivom tega Ognja, ki je Dih in Duh; ki poduhovlja in dviga kvišku. Iznebi se vsega, kar jo obremenjuje ter privezuje na težo zemlje. Psalmist dušo primerja s kadilom: Naj se dviga moja molitev kakor kadilo. Simbolika kadila je vsesplošno znana, izredno bogata. Iz katerekoli snovi, v katero prodre ogenj bodisi v obliki plamena ali toplote, se začenja gibanje, ki jo potegne iz nje same ter jo razširja, s tem da jo priobčuje njenemu okolju. Gibanje duše, ki moli, ima neko posebnost: širi jo ven iz nje – a v njej. Izstopa iz sebe, a ostaja v sebi. Prestopa od svojega naravnega bitja v svoje nadnaravno bitje, od sebe v sebi k sebi – v Bogu. Duša, ki moli, stopi v to gornjo kamrico; postavi se pred obličje te Biti, ki je njeno bivanje in ki se daruje. In tako stopa v občestvo z Njim. »Biti v občestvu« pomeni imeti nekaj skupnega; pomeni – zediniti se z Bogom s pomočjo tega, kar
   je skupno obema. Stikata se, pogovarjata se, širita se drug v drugem. Če ni tega skupnega, ostajata razmaknjena in tedaj človek in Bog nista v skupnem občestvu. Bog je Ljubezen. Človek stopi v občestvo z Njim, če ljubi Boga in v kolikor resnično iskreno in goreče Boga ljubi. Duša, ki ljubi in ki jo je ljubezen povedla v prostor, kjer biva Božja Ljubezen sama – taka duša se lahko z Njo pogovarja. In ta pogovor je Molitev in Branje Svetega pisma.

   Podaj mi, moj sin, svoje srce! (Prg 23, 26 vg). Pri tem pa najprej pazi na tole: Bog noče, da bi mu ti svoje srce le začasno posodil, ampak da bi mu ga podaril. On namreč noče biti gost, ki je samo začasno pripuščen v Tvoje Srce, temveč pravi in večni Gospod,
   prebivalec in lastnik tvojega srca. Sam hoče imeti tvoje srce v posesti, in to v celoti, da bo pritekalo iz tvojega srca vse, karkoli mu boš prinesel v dar: vdanost, hvala, čast in zahvala, kajti naše srce je vir vsega dobrega in zlega. Zaradi tega velja: kdor si želi tvoje srce, si želi tebe samega v celoti.

   Addendum:
   Tako pravi sv. Janez Krizostom z naslednjimi besedami: Merces tibi major augetur, quando non spe mercedis operaris, sed studio placendi ali v prevodu: Vse večje plačilo te čaka, kadar ne delaš z upanjem na plačilo, temveč s prizadevanjem, da bi Bogu res ugajal.

   Kartuzijan Augustin Guillerand Ecrits spirituels

   Odgovori
2. Miro says:

   14. maja, 2020 at 18:58

   SV. BONIFACIJ: »GOSPOD VSEMOGOČNI BOG, OČE EDINOROJENEGA SINA, STOJ OB STRANI SVOJEMU SLUŽABNIKU IN VODI MOJO POT, PO KATERI HODIM …«

   Mučeniško zgodbo svetega Bonifacija, tretjega med »ledenimi svetniki«, sicer postavljajo pod vprašaj, saj je prepletena z mnogimi neverjetnimi dogodivščinami, iz katerih je danes težko izluščiti zgodovinsko jedro. Izročilo o njegovem življenju pa je dovolj močno, predvsem pa poučno, da se ob njem lahko ustavimo … Pripisujejo mu tudi tole prošnjo: »Gospod vsemogočni Bog, Oče edinorojenega Sina, stoj ob strani svojemu služabniku in vodi mojo pot, po kateri hodim, da bo tvoje ime slavljeno na veke.« Več o tem svetniku na:

   https://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/D2F40E41406A93F2C1256FFD00229912

   Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
   Sv. Bonifacij, prosi za nas!

   Odgovori
3. Janez says:

   14. maja, 2020 at 17:32

   DAJEŠ MI MOČ GOSPOD, DA SEM … PONIŽEN
   Ponižen sem pred Bogom takrat, ko sprejmem to, k čemur me kliče.
   Da bi izpolnil svoje poslanstvo, se ne delam čez vse pomembne,
   ampak prisluhnem Gospodu in izpolnim nalogo.
   Opravim tudi tiste obveznosti, ki mi mogoče niso najbolj pri srcu.
   Lahko pa tudi v njih prepoznam Božji klic.
   V skrbi za zdravje vseh se odpovem srečanjem z mojimi dragimi.

   MOLITEV ZA PONIŽNOST
   Gospod, naj se od tebe naučim,
   kaj pomeni biti ponižen.
   Daj mi moč, da ne bom omahoval,
   ampak se bom vedno odzval tvojemu klicu.

   Pastoralni portal Pridi in poglej

   Vodnjak je globok, o moj Gospod,
   A Ti imaš Moč, da name izliješ vodo iz Svojega Srca.
   Prosim, daj mi piti, da ne bom več žejen,
   Kakor nekdaj Jezusu Samarijanka,
   Če me preplaviš s svojim Življenjem.
   Usmili se me, Gospod, usmili se me.

   Magnifikat marec 2020

   Odgovori
4. Miro says:

   14. maja, 2020 at 12:55

   NAŠI ČUTI NE DOJEMAJO TEGA, KAR SE DOGAJA V EVHARISTIJI – SAMO VERA IMA DOSTOP DO SKRIVNOSTI TE MALE HOSTIJE!

   Sveti Tomaž Akvinski pravi, da je evharistija sama na sebi največji čudež: Jezus, ki kot Bog in človek na poseben način postane navzoč v kruhu in vinu. Vendar naši čuti ne dojemajo tega, kar se dogaja v njej. Samo vera ima dostop do skrivnosti te male hostije. Ker Bog pozna slabotnost naše vere, daje prek posebnih znamenj razumeti nekaj od tega, kar se resnično, vendar nevidno dogaja v trenutku posvetitve, ko postane Kristus, Bog in človek, navzoč v kruhu in vinu. Vrste tovrstnih znamenj so različne: prikazovanje Jezusove podobe med posvetitvijo pri maši, hostije, ki krvavijo ali se spremenijo v meso in kri, nerazložljiva nesplesnitev kruha, ozdravljenja in spreobrnjenja med mašo ali češčenjem Najsvetejšega …

   Več o tem na:

   http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/84CB69663522F285C1257029002E8E11?OpenDocument

   Božje usmiljenje, ki izviraš in Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva!

   Odgovori
5. Janez says:

   14. maja, 2020 at 10:33

   Kartuzijan Janez Pravični Lansberg Vse Bogu v slavo (Izvleček)

   Ali hočete vedeti ali res ljubite Boga in ljudi ter vse stvari, ki jih je Ustvaril Bog Oče? Povprašajte svoja srca, povprašajte svoj jezik, povprašajte svoje misli, dejanja in vaša telesa, povprašajte se ali ste izkazovali ljudem in ubogim samaritansko Ljubezen in Usmiljenje in ali zares ljubite Boga. Preglejte, ali v vsem iščete Boga; ali vse reči usmerjate v njegovo Čast in Slavo; da ne boste med tistimi številnimi, o katerih apostol pravi; Trdijo, da poznajo Boga, z deli in življenjem pa ga tajijo (Tit 1,6). In še sveti Janez v prvem pismu piše: Kdor pravi – Poznam ga, a Njegovih zapovedi ne spolnjuje, je lažnik in v njem ni Resnice (2,4). Tudi Kristus govori v evangeliju: Vi ste moji prijatelju. Kdaj? Če izvršujete, kar vam Jaz zapovedujem. (Jn, 15,14) Kako nam torej govori Jezus: Kdor ima moje zapovedi in jih spolnjuje, ta me ljubi (14,21), ti pa hočeš ljubiti Boga, ne da bi izpolnjeval njegove zapovedi? Poskrbeti pa moraš z veliko Božjo Modrostjo in Dobroto za tole: vsa tvoja dela, to pomeni – karkoli hočeš ukreniti ali opustiti, naj kot prvi korak uvede čisti in bogopodobni namen Božje Milosti in Usmiljenja, da ne boš pri tem iskal ničesar drugega kot Božjo slavo in ugodje. Četudi se primešajo drugi vmesni človeški cilji – poslednji naj bo ljubezen, s katero boš hotel to in ono, zato ker boš v vsem izbiral, hotel ter iskal Božjo slavo in ugodje. Na enak način naj vsem tvojim naklepom in ukrepom sledi zahvala in darovanje pri maši in v vašem življenju tako, da se maša nadaljuje v vaših pravičnih življenjih. Tako boš vse, kar koli majhnega se ti je posrečilo, pripisal Božji milosti; obenem boš Bogu daroval tudi vsa Kristusova zasluženja, zedinjen z Njim v ljubezni, ki ga je potegnila iz nebes na zemljo in ga prignala do tega, da je v privzetem telesu trpel in počel podobne reči. Na ta način bo vse, karkoli boš v skladu s Kristusovo ljubeznijo storil, četudi samo po sebi neznatno in pičlo, spričo povezave s Kristusovimi zasluženji tako oplemeniteno, spričo zedinjenosti z Božjo ljubeznijo tako posvečeno, da bodo postala Kristusova zasluženja in njegova dela – tvoja, tvoja pa – Kristusova. In zato bodo po tem vsa tvoja darovanja nadvse prijetna nebeškemu Očetu. Saj bodo tako potopljena ter vsrkana v zasluženja Edinorojenega kot kaplja vode, vlite v množino najžlahtnejšega vina; poslej se z obojim hkrati nazdravlja in se pije – ne več kot voda, ampak kot vino. Ljubezen do Boga se razlikuje od človeške ljubezni po tem: ljubezen do Boga, to pomeni, tisti, ki ljubi Boga, je prepričan, da je ljubljen in da ne more izgubiti prijateljstva ljubljenega Boga, razen po lastni krivdi. Bog namreč nikoli ne zapušča tistega, ki ga ljubi – razen v primeru, da ga ta zapusti. Nikdar se ne bo odmaknil od prijatelja, dokler ga ta sam ne izžene in s prezirom zavrže. Zato ni boljšega, ni slajšega, ni zvestejšega, ni stalnejšega, ni varnejšega, navsezadnje ni srečnejšega prijateljstva od tistega, ki je v Bogu. Samo za to prijateljstvo si prizadevajte, sinovi, samo to ljubite. Srečni ste tisti, ki ste v prijateljstvu z Bogom, ki živite v njegovi Milosti in Ljubezni. Raje zapustite in zavrzite sleherno materialno ustvarjenino, kakor da bi se zamerili Kristusu ali zanemarjali ljubezen do Kristusa in se izgubili v materialistični svet hudobnega egoizma, kjer ni Boga. V vseh rečeh Bogu dajajte prednost. Dokler boste vztrajali v prijateljstvu z njim, pravično živeli, spolnjevali Božjo Voljo in živeli kot Jezus, vam ne bo mogel škodovati niti hudič niti človek niti vesoljni svet. In Bog bo blagoslovil vaše delo dobrote in usmiljenja, vašo molitev in življenje ter vam naklonil Božjo Milost in Božji Mir. In umirilo se bo vaše srce in mirna bo vaša duša ter živeli boste pravično in spokojno Bogu po Volji. Bogu Čast in Hvala na Veke Vekomaj. Amen.

   Učenik, kaj naj storim, da dosežem večno življenje? Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vso močjo in vsem mišljenjem (Lk 10, 25.27)

   Kartuzijan Janez Pravični Lansberg, Pharetra divini amoris

   Odgovori
6. Janez says:

   13. maja, 2020 at 22:37

   SI ZASKRBLJEN, OSAMLJEN IN BOLAN? DOVOLI JEZUSU, DA SE TE DOTAKNE IN TI POMAGA!
   Le dovoliti moramo, da se nas Gospod Jezus preko sočloveka dotakne in nam pomaga
   Jezus zdravi in ozdravlja bolnike na duši in na telesu. Osvobaja jetnike in zasvojene. Zdravi majhne in velike rane. Izganja hudobne demone, rešuje življenja ljudi. Daje ljudem Pomoč, Ljubezen in Usmiljenje. Hodi skupaj s svojimi Vernimi Otroci in z njimi ostaja za vedno, dan za dnem. Bog je Ljubezen in nam je zelo blizu, saj je v našem bližnjem. Dovolimo, da Jezusu pride k nam in ostane pri nas in v nas, nam prinese Božji Mir in Božjo Ljubezen.

   Zdravljenje
   Jezus ozdravlja usmiljeno in nežno. Je zelo oseben.
   Ko zdravi, se človeku približa in se ga dotakne. Tak je njegov slog. Ne zdravi, samo da bi zdravil, čudežev ne dela na daljavo. Pomembna mu je oseba, njeno trpljenje, njena vera. Ko zdravi, ko govori ali ko je preprosto ob človeku, Jezus kaže obličje usmiljenega Boga. Zelo je pomembno, kako vse počnemo in kakšen stil življenja imamo. Mnogi ljudje danes izgorevajo in so v stresu. V tem svetu imata prednost učinkovitost in produktivnost. Delodajalci pa hočejo še več in več storilnosti in dobička. Jezusu pa je pomemben človek, njegova enkratnost, njegovi plusi in minusi. Jezus nas ljubi take kot smo in nam odpušča sedemkrat sedemdesetkrat naše grehe in želi, da smo mu podobni tudi mi v vsem.

   Bližina
   Jezus se osebno približa. Človeka pogleda, ga sprejme, ga prime za roko, ga dvigne. To je njegov pečat. Bližina, dotik, da se sam pusti dotakniti. Da gleda v človeka, v njegovo notranjost, onkraj njegove telesne obolelosti. Rad bi hodil in živel v Jezusovem slogu. On je osebni Bog, ki se poniža, ki se dotakne tega, kar živim, ki me dvigne in me prime za roko. Ki me vpraša, kaj mi je, in ga zanima, kako sem. Jezus mi kaže, kakšen je Bog. In jaz se včasih trudim, da bi ga obdržal na razdalji, nekje na hladnem, kjer je veliko obsojanja. Ne dovolim, da bi se me Bog dotaknil. Gospod pomagaj mi, da se me boš preko sočloveka dotaknil in mi pomagal, da se spreobrnem in hodim za Teboj. .

   On vstopi v globino duše
   Ne dotikam se, kakor se dotika Jezus. On vstopi v globino duše. Pride v hišo in ne čaka, da bi ga odpeljali k pomoči potrebnemu. Gre tja, kjer je bolnik, v njegovo hišo, do njegove postelje in se mu ljubeče približa. Bog se približa in se me dotakne, prav tam, kjer me boli. Dotakne se moje rane, moje bolezni. Kakšna je moja bolezen? Kje je moja rana? Jezus me dviga. Mi vrača dostojanstvo, dostojanstvo sina, otroka in človeka. Hočem tako živeti, ker je vredno živeti, kot je živel On. In ko sem ozdravljen, zaživim. Žena, ki jo je Jezus ozdravil, je vstala in jim začela streči. Zelo mi je všeč ta podoba. Jezus z Dobroto in Usmiljenjem ozdravi tudi bolezni, ki jih zdravniki ne znajo ozdraviti.

   Delati dobro
   Ko je moja duša bolna, težko služim. Zaprem se vase in mislim le nase, na to, kar jaz potrebujem. Ko pa se me dotakne Jezus, v notranjosti začutim potrebo, da služim drugim, da zanje skrbim in jih spodbujam. Nenadoma se odprem. Nekoč je Jezus po ves dan zdravil. Ves dan je bil za druge. Jezusova ljubezen je neskončna, neutrudljiva, potrpežljiva. Vsakdo je prišel k njemu s svojimi ranami, bolečinami, boleznimi. Jezus se jih je dotaknil in ozdravil. Življenje je preživel tako, da je delal dobro in sejal Ljubezen ter Usmiljenje. Tako želim živeti tudi jaz. Ne da bi se oziral na urnike. Želim se razdati iz ljubezni. Za vsakogar. Brez preračunljivosti. Tako kot Sveta Mati Terezija in številni drugi svetniki in svetnice, ki so se odrekli sebi in so Ljubili Boga in Ljudi tako, da so molili, delali dobro in služili ubogim in bolnim brez prestanka doma in daleč od doma v misijonih. Spomnimo se tudi na zdravnika kirurga Janeza Janeža iz Dolskega, ki je po vojni moral zbežati v tujino in ki je na Formozi 38 let zdravil Kitajce in druge bolnike. Izgoreval je in zdravil vse bolnike brez prestanka in zgradil veliko bolnico, v Ljubezni do Boga in ljudi. Bog je poplačal njihovo delo za bližnje, Molitev, Vero v Jezusa, Ljubezen in Usmiljenje ter Dobroto, saj so tako konkretno izpričevali Vero v Boga in živeli po Evangeliju. Nikoli se niso ustavili pred problemi in zaprekami, saj som z molitvijo in blagoslovom našli Pot in Rešitve za uboge in bolne. Ko delam dobro za druge, ko sem Usmiljeni Samaritan in tisti, ki pomaga in služi drugim, pomagam sebi in drugim in Bog mi podari Ljubezen in Božji Mir in Notranjo Srečo, ki je svet ne pozna.

   Dopolnjen in razširjen prispevek iz Medmrežja Aleteia

   Odgovori
7. Janez says:

   13. maja, 2020 at 18:36

   GOSPOD DAJEŠ MI MOČ, DA BOM V VERI STANOVITEN IN DA TI BOM ZA VSE HVALEŽEN
   Pogosto vidim le tisto, kar je narobe in kritiziram in nisem na strani rešitev težav in problemov. Kar hitro pokažem na napake. Prizadevam si, da ne bi pozabil na hvaležnost Bogu za vse. Premalo se zavedam, s čim vsem me je Bog obdaril. Imam številne darove in talente, dal nam je ta čudoviti svet, ljudi, ki me obdajajo. Ne pozabim se v molitvi zahvaliti za čudovite Božje darove. Bodi hvaležen tudi bližnjemu za vsako še tako majhno pozornost, tudi za dobroto in kritiko, nasprotovanje. Vse se zgodi z Božjo Voljo. Beseda hvala ali dejanje hvaležnosti naj bo iskreno in iz srca. S tem namenom prisostvujem po radiu ali televiziji sveti maši, če lahko, tudi enkrat med tednom. Berem Sveto pismo in razmišljam ter premišljujem poleg molitev, kaj mi hoče Bog povedati. Naj Mi vse to pomaga k Božjemu Miru, Dobroti in Usmiljenju, da bom s Pravičnim Življenju zgled tudi za vse družinske člane doma in za druge ljudi, da bom odložil sebičnost in egocentrizem in kaj dobrega naredil tudi za druge in obenem zase. Kajti ko pomagam drugim in delam dobro pomagam tudi sebi, saj Oče v Nebesih vse vidi in mi bo poplačal z Božjim Mirom in Ljubeznijo. Božje Usmiljenje, Ljubezen in Dobrota Zaupamo Vate. Gospod Pomagaj mi, da bom ostal stanoviten v Veri, da bom Verjel v Jezusa, molil in se Bogu na samem spovedal in se grehov pokesal in Bogu obljubil, da se bom spreobrnil in poboljšal. Da se bom v tem času nekako zaposlil in molil ter prosil Boga, da nas sliši, uslišim in odreši vseh preizkušenj in bolezni, ki jih prinaša koronavirus pri nas in v svetu, kjer obolevajo ljudje in umirajo bolniki, zdravniki in duhovniki v sosednji Italiji. Gospod prosim pomagaj mi, da se bom spreobrnil in živel tako kot Jezus, da bom molil, veroval, delal dobro, širil Ljubezen in Dobroto, bil Usmiljen do drugih, Odpuščal drugim in sebi in z vero in življenjem izpričeval krščansko Vero v Boga. Naj mi preizkušnja pomaga, da bom postal prenovljen človek, širil Ljubezen in Dobroto, spolnjeval Božjo Voljo in živel po Evangeliju.
   Amen. Janez

   MOLITEV
   Gospod, pomagaj mi,
   da bo moje srce polno hvaležnosti nad vsem,
   kar mi daješ.
   Vodi me, da se bom znal zahvaliti
   tudi bližnjemu za izkazano pozornost.
   Prosim Bog pomagaj mi,
   da bom molil in živel Pravično in
   dajal drugim svoj tihi zgled Božje Ljubezni in Usmiljenja.

   Medmrežje Pridi in poglej

   Odgovori
8. Miro says:

   13. maja, 2020 at 17:21

   EVHARISTIJA JE SKRIVNOST KRISTUSOVE SVOBODE, DAR OSVOBODITVE, LJUBEZEN DO KONCA, KER SAMO LJUBEZEN OSVOBAJA!

   Kaj se dogaja pri tistem delu svete maše, ki se imenuje spremenjenje? Kaj pomeni transsubstanciacija?

   Priporočimo se Svetemu Duhu in razmislimo, kaj o tem pravi Kompendij Katekizma katoliške Cerkve: »Spremenjenje bistva (transsubstantiatio) pomeni spremenjenje vsega bistva kruha v bistvo Kristusovega telesa in vsega bistva vina v bistvo njegove krvi. To spremenjenje se izvrši v evharistični molitvi z učinkovitostjo Kristusove besede in z delovanjem Svetega Duha. Čutno zaznavne značilnosti kruha in vina, torej »evharistični podobi«, pa ostaneta nespremenjeni.«

   Ali je kaj bolj primernega in učinkovitega
   od tega, da spravimo vse ljudi
   in vse narode, kakor zmagoslavje
   evharistije v dušah in narodih?
   (Pij XII.)

   Evharistija je skrivnost Kristusove svobode,
   dar osvoboditve, ljubezen do konca, ker
   samo ljubezen osvobaja.
   (Italijanska škofovska konferenca)

   Biti združen s Kristusovim evharističnim
   telesom, ne da bi dali dar za brate,
   ki so v pomanjkanju, je protislovno.
   (Ciprijan iz Kartagine)

   Povezava med evharistijo in ljubeznijo je
   lastna samemu zakramentu: izvrševanje
   dejanj ljubezni ni zgolj etična posledica
   bogoslužnega praznovanja,
   ampak njegova temeljna sestavina.
   (Philip J. Rosato)

   Iz knjige: Kruh, ki daje življenje; misli o evharistiji, zbral Wilhelm Mühs.

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

   Odgovori
9. Janez says:

   13. maja, 2020 at 16:56

   Kartuzijan Augustin Guillerand »Luč in tema«

   Božja podoba v nas je pokopana v snovnost – tako kot semenka v zemljo, kot zarodek v maternico, kot porajajoča se zamisel v duha tistega, ki jo je spočel, da bi skalila in obrodila sad v nas, ki smo ustvarjeni pio Božji podobi in lahko smo Božji Otroci. Ta podoba lahko postane Božji otrok (prim. Jn 1, 12). Ni še namreč dosegla razvojne stopnje, ki ji bo omogočila prepojiti celotno bitje ter ji dala poteze nebeškega Očeta. Povrhu je to bitje, katerega se mora polastiti, da bi ga napravila po Božji podobnosti, zasedeno od tistega, ki je nasprotnik Boga. Razvoj božanske klice zadeva na njegovo nasprotovanje. Odtod izhaja boj, neprestan in trd boj – pa kljub temu zelo lep boj po načrtu Božje Ljubezni. Boj – to je nenehno in dejavno iskanje Boga, skritega v stvareh in ljudeh, ki nas obkrožajo. Mi smo na zemlji zavoljo njega in On je tam, v stvareh in ljudeh zavoljo nas. Toda tam se mu moramo pridružiti in se z njim združiti. Gibanje, s katerim se mu pridružujemo, je gibanje kalčka, da se prebudi in obrodi življenje. Sveti Duh, ki ga zaseda, ga razsvetljuje ter vodi in usmerja. On je skriti motor – živa duša, ki se priobčuje vsemu, kar jo obkroža. Mi se moremo in moramo vsak hip roditi zanj (prim. Jn 1, 13). To porajanje se izraža z dvema obrazcema, a se dovršuje z enim samim dejanjem. Mi se moramo odtrgati od ustvarjenega; moramo se navezati na Njega, ki nas poraja in ustvarja iz Ljubezni. Odtrganje je samo sredstvo – navezanje na Boga pa je vse. Treba je videti in hoteti zedinjenje; treba je privoliti v ločitve, ki jih zedinjenje zahteva. Sprejeti luč Besede pomeni zapreti vrata temi in jo izgnati. Toda Luč sveti v temi (prim. Jn 1, 5) – in tema lahko postane luč ter vse razsvetli. Ustvarjenine – tiste, ki so povezane z nami s krvno vezjo; tiste, ki izzivajo naše čute; tiste, ki so postale zamisli našega duha in hočejo uravnavati naše bivanje – nas lahko vodijo k Luči. Kadar jih ljubimo zavoljo njih samih (bolje, zavoljo nas samih), pa so tema in nas puščajo v naši noči. Kadar jih ljubimo zavoljo Luči, ki jo vsebujejo, tedaj postanejo njeni ubogljivi in ponižni instrumenti ter nam jo izročajo. Žal se nas poskuša dostikrat polastiti sovražnik Luči: Mamon je v nas, nagovarja nas in nas skuša pregovarjati ter prepričevati, zbuja v nas ljubezen do minljivih stvari in zavoljo njih samih in nas samih. V nas lahko povzroča temo, ki je odsotnost Luči, kjer nas bo hudobni duh lahko ukanil, če se odločno ne upremo in z molitvijo k Bogu in Mariji ter s stanovitno Vero v Boga in pravičnim življenjem, branjerm Svetega pisma in prošnjami k Bogu za pomoč, kljubujemo hudemu duhu tako, da skušnjavca odločno preženemo od nas. Pridi prijazna Luč in razsvetli moja Pota, da bom vedno hodil k Tebi Jezus in živel pravično kot naš Odrešenik in Učenik.

   Kartuzijan Augustin Guillerand Ecrits spirituels

   Pridi, Božja luč
   V našem iskanju pravih besed,
   v hladnosti naših stikov,
   v razdvojenosti naših src
   čakamo na tisto luč,
   ki jo je napovedal
   in sprejel Simeon:
   Jezusa – Luč sveta.
   Luč za vse ljudi,
   ki bo pregnala našo temo,
   luč, ki bo naznanila
   Odrešenje za vse narode.
   Pridi, Božja Luč,
   prežari nas s svojo svetlobo,
   razsvetli sence naših dni.
   Pridi, svetli vir življenja,
   zdravilno se izlij
   v sušo naših misli,
   v rane naših src,
   v nemir naših duš,
   v okorelost naših teles.
   V tvoji luči
   se bomo razcveteli
   in se razvneli,
   da bomo zaživeli
   v bratski ljubezni
   ter kot občestvo
   postali pričevalci Luči,
   ki vabi in vodi.
   KÖNINGER, Uta-Maria. (Molitev). Ognjišče, 2019

   Odgovori
10. Miro says:

    13. maja, 2020 at 11:15

    SPOROČILA FATIMSKE MATERE BOŽJE NADVSE POMEMBNA TUDI ZA DANAŠNJI ČAS: MOLITEV, POKORA, ZADOŠČEVANJE ZA GREHE!

    V Fatimi na Portugalskem se je Marija prikazala trem otrokom, Jacinti (Hiacinti), Francku in Luciji 13. maja 1917 in potem še vsak mesec do 13. oktobra. Nekateri so tem prikazovanjem kmalu verjeli, drugi pa so jim ostro nasprotovali. Cerkvena oblast je začela strogo in natančno preiskovati vedenje otrok, sporočila, prikazni, čudeže, razpoloženje vernih in neverujočih …

    Pri prvem prikazovanju je Marija naročila pastirčkom, naj odslej pobožno molijo rožni venec. Nato jih je vprašala, ali se hočejo Bogu darovati s tem, da mu bodo radi prinašali žrtve in sprejemali vse trpljenje v spravo za številne grehe, s katerimi ljudje žalijo Boga. Otroci so to obljubili.

    Pri junijskem prikazovanju jim je Gospa povedala »prvo skrivnost«. Po Jacinto in Francka bo kmalu prišla, Lucija pa bo živela dalj časa, ker hoče po njej Jezus razširiti po svetu češčenje Marijinega brezmadežnega Srca …

    Več o tem na http://svetniki.org/fatimska-mati-bozja

    Fatimska Mati Božja, prosi za nas!

    Odgovori