Članki za dušo

14.952 Responses to Članki za dušo

1. Janez says:

   13. maja, 2020 at 9:50

   Kartuzijan Gabriel M. Fulconis: »Gospod vse Tvoje je moje«

   Odkar mi je Bog slovesno obljubil, da mi bo podelil vse, za kar ga bom prosil v Jezusovem imenu – mar ne bi bilo zares nespametno od mene, če Boga potem ne bi prosil za nič ali bi ga prosil za same materialne zemeljske ničevosti? Saj mi je Oče s tem, da mi je podaril Jezusa Kristusa, z njim vred podaril Vse, kar potrebujem – kakor mi zagotavlja apostol Pavel. Zato mi po veri pripada Jezus v celoti: moje je njegovo Srce, moje je njegovo Telo, moja je njegova Kri, moja je njegova Duša, moje je njegovo Božanstvo, moje so prav vse njegove zasluge. Ker sem potemtakem, če smem tako reči, resnični ponižni Jezusov Učenec, on pa je absolutni Gospodar vsega, kar je v Nebesih in na zemlji – kako potem ne bi bile moje tudi vse stvari, ki so v nebesih in na zemlji? Karkoli prosim – ničesar ne zahtevam, kar mi ne bi bilo že dolgovano in obljubljeno. Kako bi mi torej mogel odreči nekaj takega, kar je že moje, če bom živel pravično kot Jezus? Jezus, odpri mi tedaj skrinjo vseh svojih zakladov, saj so tudi moji; da, ponavljam, z vso močjo izraza – tudi moji so. Hočem se obogatiti, hočem vse tvoje zasluge, ker hodim za Teboj. In nameravam si jih pridobiti na tak način, kot da sem jih dejansko služil jaz sam. Hočem vso večnost ljubiti in slaviti Tebe Jezus, Boga Očeta in Svetega Duha s tvojim lastnim srcem. Hočem Te ljubiti in poveličevati na veke skozi vse tvoje žive in nežive stvaritve – ter skozi vse tiste, ki bi jih bil mogel in ki jih moreš ustvariti od vekomaj in na vse veke – amen.

   Učenik, kaj naj storim, da dosežem večno življenje? Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vso močjo in vsem mišljenjem (Lk 10, 25.27)

   Otročiči moji, ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v dejanju in resnici! (1 Jn 3, 18).

   Kartuzijani: L’ anima santa (Izvleček)

   Odgovori
2. Janez says:

   12. maja, 2020 at 21:46

   Hvalnica Življenju
   Jaz sem tu, na robu brezdanjega globokega konca poti v neskončnost; ne morem se spustiti v ta neskončni labirint brezpotja in globočin drugače kot z zaprtimi očmi in z dušo, predano čaščenju. Tedaj daješ Ti mojim zaprtim očem neko novo luč, ki je tvoja lastna luč, Luč ljubezni, luč, ki razsvetljuje to skrivnostno življenje.

   Hvalnica neskončno dobremu Bogu
   Moj Bog, Ti si Neskončna Dobrota v njenem bistvenem izviru. Ti je ne prejemaš od nikogar, Ti jo poseduješ hkrati s svojo bitjo; ona je Tvoja bit sáma. Ti si dober: tak, kot si; toliko, kot si; tako dolgo, kot si; Ti si dober od vekomaj, na vekomaj, večno, nespremenljivo, neskončno dober. Pri Tebi je biti ter biti dober eno in isto: Dobrota je Tvoja bit in Tvoja bit je sama Dobrota. Sleherna končna dobrota prihaja od Tvoje neskončne Dobrote; je njena odvodnica, potoček, kapljica. Ona je samo to, kar ji Ti daješ biti; ona je samo tedaj, če se navezuje nate, in preneha, brž ko pretrga povezavo. Vse te končne dobrote me pritegujejo. Rad jih imam, hotel bi se jih polastiti, prizadevam si zanje, pa se izčrpavam pri teh prizadevanjih, ki so največkrat neuresničljiva. Če pa se uresničijo, me puščajo tako praznega in žejnega, pri tem pa zanemarjam Resničnost brez mejá, ki me edina more napolniti in ki se mi ponuja. In vendar v teh mešanih oblikah želim ter iščem Tebe. Rad jih imam edinole zato, ker mi predstavljajo nekaj Tvoje edine resnične dobrote. Ti si edini resnično ljubljeni in želeni; in gibanje bitij, ki izhaja iz te želje, bi prenehalo, če bi Ti prenehal biti Dobro, ki se daje. Dobrota je namreč podarjanje sebe. Neskončna Dobrota je celostno podarjanje sebe, brez mejá, brez pridržkov, bodisi v trajanju bodisi v prostoru bodisi v priobčevanju tega, kar ima, in tega, kar je. Dobrota se podarja, tako kot sonce sije, žarči in razsvetljuje; ogreva kot ogenj, razteza se kot izvir. In Ti si ta Dobrota, ta Dar samega sebe, ta Luč, ta Toplota, ta razsežni Izvir. Ti si me postavil pred svoje obličje, mene, prazno, hladno, mračno, sebično stvarco, zato da bi po zmožnosti svojega bitja sprejemala Tvojo bit, ki je vse in ki me hoče napolniti s seboj.

   Izvleček: Kartuzijani, Augustin Guillerand, Ecrits spirituels, izvlečki o hvaležnosti

   Odgovori
3. Miro says:

   12. maja, 2020 at 17:43

   RES VELIK JE, KDOR IMA VELIKO LJUBEZEN! RES VELIK JE, KDOR JE SAM SEBI MAJHEN …
   (Hoja za Kristusom)

   BOŽJA BESEDA: »Čeprav so namreč Boga spoznali, ga niso kot Boga slavili ali se mu zahvaljevali, marveč so postali v svojih mislih prazni in nespametno srce jim je otemnelo« (Rim 1,21).

   »Še več, za izgubo imam vse zaradi vzvišenosti spoznanja Kristusa Jezusa, mojega Gospoda. Zaradi njega sem zavrgel vse in imam vse za smeti, da bi bil Kristus moj dobiček« (Fil 3,8).

   Tomaž Kempčan: O, ko bi tako marljivo trebili pregrehe in zasajali kreposti, kakor obravnavajo učena vprašanja, ne bi bilo toliko zla in pohujšanja med ljudmi ne toliko nereda po samostanih. Ko se približa sodni dan, nas prav gotovo ne bodo vprašali, kaj smo brali, temveč kaj smo delali; ne kako učeno smo govorili, temveč kako pobožno smo živeli. Povej mi, kje so zdaj vsi tisti učeni gospodje, ki si jih dobro poznal, ko so še živeli in cveteli v svoji učenosti? Na njih mestih sede že drugi in ne vem, če kaj mislijo nanje. Dokler so živeli, se je zdelo, da so nekaj, a sedaj vse o njih molči. Oj, kako hitro zgine posvetna slava!

   Da bi pač bila njih čednost taka kakor njih vednost, tedaj bi se bili dobro učili in bi bili dobro poučeni. Koliko jih pogubi prazna vrednost na svetu, ker jim je premalo mar služiti Bogu. In ker bi bili rajši imenitni kakor ponižni, zato so prazni v svojih mislih (prim. Rim 1,21). Res velik je, kdor ima veliko ljubezen. Res velik je, kdor je sam sebi majhen in komur tudi najvišja čast ni nič. Res moder je, kdor ima vse posvetno za smeti, samo da Kristusa pridobi (prim. Fil 3,8). In resnično učen je, kdor spolnjuje božjo voljo, svojo pa zatajuje (iz knjige Hoja za Kristusom, Tomaž Kempčan).

   Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     12. maja, 2020 at 18:04

     Še popravek na začetku zadnjega odstavka v prepisu besedila iz Kempčanove Hoje za Kristusom. Napačen izraz: vrednost. Pravilno se ta del glasi:

     Koliko jih pogubi prazna vednost na svetu, ker jim je premalo mar služiti Bogu.

     Odgovori
4. Janez says:

   12. maja, 2020 at 17:14

   SVETI DUH, TI SI LUČ NAŠEGA ŽIVLJENJA
   Sveti Duh, Ti si luč našega življenja. Ti hočeš vse narediti novo v naši sredi. Pridi in spremeni ter predrugači ter prenovi temeljito vse, kar se zoperstavlja Tvojemu delovanju v naši skupnosti. Preženi vse predsodke, zavist, obrekovanja na različnih ravneh, iskanja moči in prevlade ter vso zlaganost, ki smo ji povsod priča danes, ko Človek ni Človeku vedno Človek, ampak je vse kaj drugega kot Dober Človek. Ustvari v nas čisto srce, usmiljenje, dobroto in razsvetljen razum, da bomo lahko spoznali to, kar Ti želiš; in bomo pripravljeni hoditi po poti, ki si nam jo Ti pokazal tako, da bomo po strmi in težki poti k Tebi hodili in izpolnjevali Tvoje Nauke in zapovedi.

   Prirejena in dopolnjena molitev Skupnosti krščanskega življenja 

   GLEDATI Z NOVIMI OČMI
   Nakloni mi, o Gospod, da bom zdaj videl vse stvari z novimi očmi. Naj bi razlikoval in preizkušal duhove, ki nam bodo pomagali prepoznavati znamenja časov, se veseliti stvari, ki so Tvoje in jih podarjaš drugim. Daj mi jasnost spoznanja, ki si jo dal apostolom, božjemu ljudstvu in svojim svetim.Gospod razsvetli me prosim in me poduči, kaj je prav in kaj ne, da se bom prav ravnal in živel po Tvoji postavi in Evangelijih.

   Prirejena in dopolnjena molitev Skupnosti krščanskega življenja 

   MOJA VISOKA PESEM HVALEŽNOSTI ZA VSE, KI JO POJEM TEBI OČE
   Ti, ki Te ljubi moja duša, povej mi, kje se nahajaš, kje prebivaš, kje Ljubiš in Odrešuješ ter kje nesebilno deliš Dobroto na Zemljo pravičnim in krivičnim brez razlik ? Glej, grem po sledeh Tvojega Evangelija, po sledeh Tvoje nesebične dobrote, čudežev, odpuščanja in ljubezni, ki jo je Tvoja daritev zarisala med nebom in zemljo. Grem po poti Tvojih Božjih zapovedi in postav za nas Božje Otroke. Praviš mi, da sem kakor lilija med robidami, kakor pšenica, ki si jo posejal na pola, da bi obrodila in bi jo poželi jeseni, ko ozreli, da bi imeli kruh, kakor grozdi na vinski trti, da bi obrodil za trgatev in vino. Ti si kakor jablana med gozdnim drevjem, si Dobrotni in Ljubeči Brat, ki je vedno z Nami in ob Nas, ko služimo in ljubimo. Z užitkom posedam v Tvoji senci in Tvoj sad je sladak mojim ustom. Tvoje znamenje nad menoj je ljubezen. Varuješ me in ves me objemaš. Vedno si z menoj in ob meni. Tiho me gledaš in govoriš, saj si vedno z Nami in ob Nas. Tvoj Mir je umiril moje nemirno Srce Gospod. Tvoji nauki so me potolažili in me razsvetlili, tvoja Beseda me je potešila in podučila. na meni je da jo bom vedno izpolnjeval. Tvoja Volja naj se zgodi in ne moja. Naše besede pridejo in preminejo, Tvoje Besede pa so večne. Pomagaj nam prosim, da bomo več molili in delali dobra dela, v tvojo Čast in Slavo Bog. Hvala Ti Bog ta vse.

   Prirejena in dopolnjena molitev Skupnosti krščanskega življenja 

   Odgovori
5. Miro says:

   12. maja, 2020 at 16:07

   SV. LEOPOLD MANDIĆ JE BIL VELIK ČASTILEC MATERE BOŽJE, APOSTOL IN ŽRTEV ZA ZEDINJENJE CERKVE TER JUNAK SPOVEDNIŠKE SLUŽBE!

   Sv. Leopolda Mandića so od jutra do večera oblegali ljudje najrazličnejših stanov od blizu in daleč. Skrivnost njegovega uspeha je bila prav gotovo v iskreni pobožnosti, s katero je sprejemal vsakega spovedanca. Že takoj po njegovi smrti so se ljudje začeli zatekati k njemu z molitvami in so mu izročali v uslišanje svoje prošnje. Papež Pavel VI. ga je leta 1976 razglasil za blaženega. Za svetnika ga je 16. oktobra 1983 razglasil papež Janez Pavel II.

   http://svetniki.org/sveti-leopold-mandic-redovnik-in-spovednik

   Z zaupanjem se priporočimo sv. Leopoldu Mandiću, naj nam od Jezusa in Marije posreduje obilno bogastvo Božjih milosti!

   Božje usmiljenje, neomejeno v zakramentu krsta in pokore, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!
   Sv. Leopold Mandić, prosi za nas!

   Odgovori
6. Miro says:

   12. maja, 2020 at 13:53

   ČE SE ZATEKAMO K MARIJI, KI JE POLNA SVETEGA DUHA, NAS ONA VODI K SVETEMU DUHU – MATI, SVETUJ NAM NA ZEMELJSKI POTI!

   Sv. Janez Jožef od Križa, redovnik alkantarec (r. 1654), je po smrtno nevarni bolezni na Marijino priprošnjo nenadoma ozdravel. Kot učitelj novincev jih je vzgajal za posebno ljubezen do Matere božje. Kot dušni pastir je spovedancem in bolnikom priporočal: »Zatekajte se k Mariji! Ona vam bo pomagala, vas bo tolažila, vas bo rešila vseh težav.« V svoji celici je imel sliko Matere božje, ki mu jo je daroval sloveči slikar De Matteis. Nanjo se je vedno oziral, še posebej, kadar je potreboval razsvetljenja. To je bilo zelo pogosto, saj jih je k njemu prihajalo zelo veliko po dober svet v najrazličnejših zadevah. Preden je odgovoril, se je vselej ozrl na lepo Marijino sliko. Pred smrtjo so se redovni sobratje zbrali okrog njegove postelje in molili molitve za umirajoče. Svetnik se je še zadnjič ljubeče ozrl na podobo Matere božje in tako končal svoje življenje.

   Dijak je z vero molil Spomni se o premila Devica Marija …« in skušnjava je popolnoma prenehala!

   Sv. Frančišek Saleški je imel kot sedemnajstletni dijak zelo mučno skušnjavo: »Bog je sklenil, da te bo večno zavrgel; ni ti več pomoči.« Ta misel ga je tako preganjala, da ni mogel več mirno spati ne jesti in v nevarnosti je bil, da bo zbolel. Nekoč se je odpravil v cerkev in tam molil: »Spomni se, o premila Devica Marija, da še nikdar ni bilo slišati, da bi bila ti koga zapustila, ki je pod tvoje varstvo pribežal, tebe pomoči prosil in se tvoji priprošnji priporočal…« Skušnjava je popolnoma prenehala. V zbegano dušo se je zopet naselil mir.

   Marija je polna Svetega Duha. Če se zatekamo k njej, Materi dobrega sveta, nas ona vodi k Svetemu Duhu. Deležni smo njegovega daru svéta. V pesmi prosimo: »Mati, svetuj nam na zemeljski poti, strma je, težka, korak negotov; preko nevarnosti naj nam pomaga tvoja beseda in tvoj blagoslov.«

   (odlomek iz knjižice: Nauči nas moliti, p. Anton Nadrah)

   Molimo: Spomni se o premila Devica Marija

   Spomni se, o premila Devica Marija, da še nikdar ni bilo slišati, da bi bila ti koga zapustila, ki je pod tvoje varstvo pribežal, tebe pomoči prosil in se tvoji priprošnji priporočal. S tem zaupanjem hitimo k tebi, o devic Devica in Mati, k tebi prihajamo in pred teboj zdihujoči grešniki klečimo (stojimo). Nikar ne zavrzi, o Mati Besede, naših besed, temveč milostno nas poslušaj in usliši. Amen.

   Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

   Odgovori
7. Janez says:

   12. maja, 2020 at 13:44

   Kartuzijan François Pollien: »Veselje v Gospodu« (Gaudete in Domino semper)

   Laetabitur justus in Domino – Pravični se bo radoval v Gospodu (Ps 63, 11 vg).
   Laetamini in Domino et exsultate, justi – Radujte se v Gospodu in poskakujte, pravični! (Ps 31, 11 vg).
   Gaudete in Domino semper, iterum dico: gaudete – Veselite se vedno v Gospodu; spet pravim: Veselite se! (Flp 4, 4).

   V Svetem pismu je vse polno odlomkov, ki ponavljajo to globoko misel: Radost pravičnega je v Gospodu. – Kaj pa pomeni to: radost pravičnega? – Radost, ki je lastna pravičnemu, ki je njegova. Obstaja namreč neka radost pravičnega, in neka druga radost, ki ni radost pravičnega. Pacem relinquo vobis, pacem meam do vobis; non quomodo mundus dat, ego do vobis – Mir vam zapustim, svoj mir vam dam; a ne, kakor ga daje svet, vam ga dam jaz (Jn 14, 27). Tako govori Jezus Odrešenik. Ta radost pravičnega, ki mu je lastna, ki je njegova, ki je resnična radost, edina resnična radost, zato ker je edino ona skladna z Božjim redom – kje je ta radost?

   Kje jo zajemamo? Od kod prihaja? Kam gre? Kje ostaja? – In Domino, v Gospodu. Ona je v Bogu, zajemamo jo v Bogu; prihaja od Boga, prebiva v Bogu. On hoče biti, On sam, polni in neskončni izvir moje sreče. On me hoče storiti blaženega – v sebi in samo v sebi. In koliko in kako! On hoče použiti moje življenje v enotnost svojega življenja, hoče me na vekomaj obdarovati z očarljivostmi
   blaženega gledanja, hoče me opijati z bogastvi svoje hiše, me napajati v potoku svoje slastnosti (prim. Ps 35, 9 vg). Osrečenost bo tako polna, da bo ne le mogla vstopiti vame, ampak bom jaz stopil vanjo, zato ker me bo z vseh strani oblivala in nikjer ne bom dosegel njenih mejá. Intra in gaudium Domini tui – Stopi v veselje svojega Gospoda! (Mt 25, 21). S to neizrekljivo besedo bo pravični služabnik, ki Veruje v Boga in hodi za Jezusom povabljen na večno gostijo v Nebeško Domovino.

   Izvleček: Kartuzijani La vie interieure simplifiee

   Odgovori
8. Janez says:

   12. maja, 2020 at 13:16

   KO MOLIMO, KAKO PA MOLIMO S SRCEM, IZ SRCA?
   Molitev je pogovor, zato s srcem molimo takrat, ko se polno zavedamo, s kom govorimo, s kom se pogovarjamo, komu pripovedujemo, koga poslušamo. Molitev iz srca ni ponavljanje ene same večne prošnje, čeprav si še tako želimo, da bi bili uslišani. Povemo jo na začetku molitve. Bog, Marija, svetniki, h katerim se zatekamo, že brez tega vedo, kaj nas tare. Vsekakor je prav, da povemo. Toda potem mora slediti pogovor, molitev obrazcev, ki jih imamo veliko in so lahko zelo lepi, če jih izgovarjamo zavestno in ob njih premišljujemo. Lahko pa molimo svojo molitev iz srca, ko sami povemo molitev po svojih besedah in Bog Oče nas bo razumel. Počastimo našega Očeta, našega Stvarnika, Svetega Duha, počastimo Božjo Mater in svetnike, posebej tiste, ki so nam ljubi. Na koncu pa naj bo spet pogovor, zahvale, tokrat s svojimi besedami; naj spregovori tudi naše srce in pove Bogu in Mariji vse in iskreno kot v pogovoru s Prijateljem. Pomembna je iskrenost in resničnost tega kar Bogu povemo, ne umetniški slog besed in molitev. Naj bo to bodisi zahvala za vsak preživet trenutek, za vsako srečanje; prijetno ali neprijetno, za naše skrbi, bojazni, probleme, zdravstvene težave, naše dvome in dileme, ki odražajo dogodke iz napega življenja. Avtorji krščanskega vzhoda pravijo, da je najpomembnejša molitev tista, v kateri prevladujejo »občutja srca«. Teofan Zatvornik, denimo, piše: »Ko izrečete svojo molitev, skušajte to storiti tako, da bo prišla iz srca. V svojem pravem smislu molitev ni drugega kot vzdih srca k Bogu; ko manjka ta polet, pa ne moremo govoriti o molitvi. Zato kristjani molimo goreče, darujmo Bogu vse došle urejene in neurejene misli, probleme in želje, dajmo sebe vsega v molitev, ki naj bo polna, iskrena in iz vsega Srca.«
   Skupnost krščanskega življenja

   MOLČATI IN TIHO ČAKATI NA BOGA, DA NAM SPREGOVORI
   Ko je moja molitev postajala vedno zaupnejša in vedno globlja, sem znal vedno manj spregovoriti. Slednjič sem povsem utihnil. Postal sem, v tem je še večje nasprotje, kot da bi molčal, postal sem poslušalec. Najprej sem menil, da moliti pomeni govoriti, toda spoznal sem, da moliti ne pomeni zgolj molčati, marveč poslušati. Tako je: molitev ni prisluškovanje tega, kar sam si govorim. Moliti pomeni: molčati in tiho čakati, da molivcu sam Bog spregovori.
   Skupnost krščanskega življenja

   PROSIM GOSPOD SPREMLJAJ ME VES DAN
   Ko se zjutraj zbudim, mi je Gospod ena izmed prvih misli. Spremlja me čez dan doma, v službi, pri prijateljih, ko delam ali ko grem v gozd in športam za rekreacijo. Želim si, da bi se zavedali Njegove navzočnosti prav vsak trenutek dneva, ob vsakem delu, pogovoru, vsekdar … Kadar ležem spat, mi molitev pospremi tegobe in radosti dneva. Izzvenijo neprijetni dogodki in veselijo me vse radosti, ko sem spoznal in pomagal ter poslušal druge ljudi, kaj se jim je zgodilo in kaj čutijo. Veselim se novega dne, ki ga je naredil Gospod.

   PO BOGU HREPENIM
   Pokliči me, o dobri Oče, v svojo službo Dobrote drugim. Stori, da bodo moje misli prišle kot nežna sapa in me osvežila kot rosa Tvoje modrosti, da bodo moje besede iskra Tvoje dobrote, da bodo moja dejanja roka Tvoje ljubezni. Posveti me, o dobri Oče, v svojega služabnika in moje srce odpri za svojo besedo! Glej, tukaj sem in hrepenim po Tebi. Dovoli, o dobri Oče, da se Ti vsega izročim! Gospod po Tebi hrepenim. Pridi k meni prosim, nakloni mi Mir in me potolaži. Daj mi moč,vodi me in poduči me prosim, da slabo opustim in marsikaj dobrega naredim. Carpe Diem ali naj bo plodno izkoriščen moj vsak dan, ki si ga naredil Ti Gospod zase in za vse bližnje, Vse v Večjo Božjo Slavo. Amen.
   Delno dopolnjena Molitev Skupnosti krščanskega življenja.

   Odgovori
9. Miro says:

   12. maja, 2020 at 8:05

   POTREBUJEMO JEZUSA! VSE DNI JEZUSA: IN NE ZUNAJ NAS, AMPAK V NAS …

   Priporočimo se Svetemu Duhu:

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni. Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in vselej radi sprejemali njegove spodbude. Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

   S pomočjo Svetega Duha se poglobimo v naslednje misli o evharistiji:

   Ta zakrament nas preoblikuje
   v Kristusovo telo,
   tako da smo kosti njegovih kosti,
   meso njegovega mesa,
   udje njegovih udov.
   (Albert Veliki)

   Pri Gospodovi mizi
   je verniku podeljeno odrešenje
   po Kristusovi krvi in odpuščanje grehov,
   tako da tudi sam postane v Kristusu
   nov človek.
   (Inos Biffi)

   Nepojmljivo je živeti z evharistijo,
   ne da bi ji bili kar najbolj blizu z veseljem,
   strastno hvaležnostjo in gorečo željo.
   (Karel de Foucauld)

   Kristus nas je povabil k svoji mizi in mi
   imamo otrdelo srce, če ga tudi mi ne
   povabimo … Dal nam je piti iz svojega
   keliha, mi pa mu ne damo niti kozarca
   sveže vode!
   (Janez Zlatousti)

   Evharistija sklepa Staro zavezo,
   ki sega od Adama do oznanjenja,
   in odpira Novo zavezo,
   namreč zavezo krčanske dobe:
   sklepa obdobje obljube
   in odpira obdobje resničnosti.
   (Giovanni Martinico)

   Telo Kristusovo, zveličaj me!
   Kri Kristusova, napoji me!
   (Ignacij Lojolski)

   Potrebujemo Jezusa! Vse dni Jezusa:
   in ne zunaj nas, ampak v nas … in ne samo
   duhovno, ampak tudi zakramentalno.
   (Luigi Orione)

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

   Odgovori
10. Janez says:

    11. maja, 2020 at 22:36

    Jezus meni

    Jezus je zame:
    Učlovečena Beseda.
    Kruh življenja.
    Žrtev, darovana na križu za naše grehe.
    Žrtev, darovana pri sveti maši za grehe sveta
    in za moje grehe.

    Beseda, ki naj bo izgovorjena.
    Resnica, ki naj bo povedana.
    Pot, po kateri naj hodimo.
    Luč, ki naj bo prižgana.
    Življenje, ki naj ga živimo.
    Ljubezen, ki naj bo ljubljena.
    Veselje, ki naj ga delimo.
    Žrtev, ki naj bo darovana.
    Mir, ki naj bo dan.
    Kruh življenja, ki naj ga uživamo.

    Molitev Svete Matere Terezije

    Odgovori