Članki za dušo

Posted on 10. marca, 2020 by Administrator

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

14.954 Responses to Članki za dušo

← Older Comments
Newer Comments →
  1. Miro says:
    15. avgusta, 2024 at 14:26

    PAPEŽ FRANČIŠEK: MARIJA NAS SPOMINJA, DA JE NAŠE ŽIVLJENJE POTOVANJE PROTI DOKONČNEMU SREČANJU

    »DRAGI BRATJE IN SESTRE, DOBER DAN. DANES OBHAJAMO SLOVESNI PRAZNIK VNEBOVZETJA DEVICE MARIJE IN V EVANGELIJU BOGOSLUŽJA ZREMO MLADO DEKLE IZ NAZARETA, KI SE TAKOJ PO TEM, KO JE SPREJELA ANGELOVO OZNANILO, ODPRAVI NA POT, DA BI OBISKALA SVOJO SORODNICO«.

    S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred opoldansko molitvijo Angel Gospodov z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra.

    Lep je ta izraz evangelija: »in šla na pot« (prim. Lk 1,39). Pomeni, da Marija ni imela za privilegij novico, ki jo je prijela od Angela, nasprotno, šla je iz hiše in se odpravila na pot, z hitrostjo tistega, ki želi oznaniti to veselje drugim in s naglico, da bi pomagala svoji sorodnici. To njeno prvo potovanje je pravzaprav prispodoba vsega njenega življenja, kajti od tistega trenutka bo Marija vedno na poti hoje za Jezusom, kot prva učenka Kraljestva. In na koncu se njeno zemeljsko romanje zaključi z vnebovzetjem, kjer skupaj s svojim Sinom uživa za vedno veselje večnega življenja.

    Bratje in sestre, Marije si ne smemo predstavljati »kot nepremičen voščen kip«, ampak lahko v Njej vidimo sestro s ponošenimi sandali … in tako zelo utrujeno« (C. CARRETTO, Beata te che hai creduto, Roma 1983, st. 13), zaradi dejstva, da je hodila za Gospodom in šla naproti bratom, in potem zaključila svoje potovanje v slavi Nebes. Na ta način je Sveta Devica tista, ki hodi pred nami, in ki nas vse spominja, da je tudi naše življenje nenehno potovanje proti obzorju dokončnega srečanja.

    Molimo Marijo, naj nam pomaga hoditi na tem potovanju proti srečanju z Gospodom.

    Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-08/papez-marija-nas-spominja-da-je-nase-zivljenje-potovanje.html

    Sveta Marija Vnebovzeta, prosi za nas!

    Odgovori
    • Miro says:
      15. avgusta, 2024 at 14:28

      NAGOVOR ŠKOFA SAJETA NA PRAZNIK MARIJINEGA VNEBOVZETJA: ‘PROSTOR ZA BOGA’

      DANAŠNJI PRAZNIK NAM POVE, DA IMAMO V NEBESIH MATER MARIJO, KI NAS SPREMLJA TUKAJ NA ZEMLJI. NISMO SAMI! ONA POZNA NAŠA ŽIVLJENJA IN NAS RAZUME. POSLUŠA NAŠE MOLITVE, JE SOČUTNA S ČLOVEŠKIMI PREIZKUŠNJAMI IN POTREBAMI, POMAGA S SVOJO MATERINSKO DOBROTO.

      Zaradi tega se ob prazniku Marijinega vnebovzetja zbiramo k bogoslužju še posebej v njej posvečenih romarskih cerkvah. Kot krščansko občestvo in posamezniki ji danes izročamo molitve in prošnje, naj posreduje za nas pri Bogu. Ob njej se učimo verovati in živeti iz vere.

      Odlomek iz nagovora škofa Sajeta

      Celoten nagovor na: https://katoliska-cerkev.si/nagovor-skofa-andreja-sajeta-na-praznik-marijinega-vnebovzetja-2024

      Sveta Marija Vnebovzeta, prosi za nas!

      Odgovori
      • Miro says:
        15. avgusta, 2024 at 14:30

        NADŠKOF CVIKL NA PTUJSKI GORI: ‘MARIJA NI LE NAŠA VZORNICA, AMPAK TUDI NAŠA PRIPROŠNJICA IN SOPOTNICA’

        DRAGI ROMARJI, DRAGI BRATJE IN SESTRE!

        Vsako leto, v srcu poletja, obhajamo praznik Marijinega vnebovzetja, ki nam omogoča, da svoj pogled usmerimo v Marijo in ob njej poglobimo našo vero. Ob Mariji lahko podoživljamo pot vere in svetosti, ki v njenem vnebovzetju zasije v vsej polnosti.

        Današnja Božja beseda nam predstavi dva nasprotna vidika. V evangeliju beremo o srečanju Marije s sorodnico Elizabeto, medtem ko nam knjiga Razodetja prikaže boj med ženo in zmajem. Seveda se takoj pojavi vprašanje: Kaj sporočata ta dva dogodka? Marija pride v hišo svoje sorodnice Elizabete, v dom, kjer je sprejeta s toplino, z domačnostjo, s spoštovanjem, z gostoljubnostjo in intimnostjo. V drugem primeru pa se soočamo z nasprotovanjem, ki je v nasprotju s sprejemanjem – z očitno zavrnitvijo, ki vključuje boj. To nakazuje že sam kraj, saj se dogajanje odvija v puščavi, kraju samote, kjer ni življenja.

        Celoten nagovor nadškofa Cvikla na: https://katoliska-cerkev.si/nadskof-cvikl-na-ptujski-gori-marija-ni-le-nasa-vzornica-ampak-tudi-nasa-priprosnjica-in-sopotnica

        Sveta Marija Vnebovzeta, prosi za nas!

        Odgovori
        • Miro says:
          15. avgusta, 2024 at 14:57

          NADŠKOF ZORE NA BREZJAH: ‘PREPUSTIMO SE NJENEMU VODSTVU, PREPUSTIMO SE NJENI MATERINSKI ROKI’

          DRAGI BRATJE IN SESTRE ROMARJI, DRAGI MARIJINI ČASTILCI. PRAZNIK MARIJINEGA VNEBOVZETJA ALI VELIKI ŠMAREN, KAKOR GA RADI IMENUJEMO, NAS JE PRIVABIL K MARIJI, K NAŠI MATERI IN NAŠI POMOČNICI.

          Ne moremo si prestavljati, da bi brez nje stopali skozi življenje, da bi morali brez nje sprejemati preizkušnje in stiske, ki nas pritisnejo k tlom; nepredstavljivo je, da bi brez nje morali stati pod križi našega življenja in pod križi, na katerih trpijo tisti, ki so nam blizu. Ob njej, ki je bolečino križa doživela do konca in je v vsakem trenutku svojega služenja Bogu ponavljala začetno podaritev, ki jo je izrazila v besedi: Glej dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi, dobimo tudi mi moč za naslednji korak in upanje za zvestobo v dobrem.

          Celoten nagovor nadškofa Zoreta na: https://katoliska-cerkev.si/nadskof-zore-na-brezjah-prepustimo-se-njenemu-vodstvu-prepustimo-se-njeni-materinski-roki

          Sveta Marija Vnebovzeta, prosi za nas!

          Odgovori
  2. janez says:
    15. avgusta, 2024 at 13:09

    Anja Kastelic: Ožarjeni s soncem in obdani z zvezdami … Vendar brez boja ne gre!

    Na praznik Marijinega vnebovzetja vsako leto v prvem berilu beremo o divjem boju, ki se odvija med nosečo ženo, ki je bila pri porodu, in velikim zmajem, ki čaka, da to dete požre.

    V tem zapisu ni nič romantičnega. Nič podobnega našim pogostim predstavam o blaženi Mariji, skoraj nerealni ženi in materi, ki zamaknjeno in nepremično stoji na mesecu, obdana z dvanajstimi zvezdami. Koliko krivice ji delamo s takimi predstavami! Kako daleč in kako visoko v nebo smo jo postavili, daleč stran od tam, kjer jo najbolj potrebujemo!

    Njo, ki je resnična priča zmage nad zlim, resnična poslušalka Besede in resnična Mati, ki je znala v vsakem obdobju življenja izreči vnovičen »da«. »Da«, ki je vsakič zahteval nekaj drugega. Vsakič ga je izrekla, ne da bi povsem razumela in ne da bi zares vedela, kaj vse bo vključeval. Preprosto je bila tam in sprejela vse, kar mora sprejeti vsaka mama.

    Zato ta žena, resnično obdana s soncem, dobro ve, kaj pomeni zaznati Božji vzgib, slišati Besedo, tvegati in jo sprejeti. Dobro ve tudi to, da se da vse Božje splaviti. V marsikateri situaciji se je zavedala prisotnosti zmaja, ki je želel požreti njeno dete.

    Prvič je to občutila pred sinovim rojstvom, ko je bilo v nevarnosti njeno in otrokovo življenje, nato v visoki nosečnosti, pa takoj po rojstvu, ko je zmaj divjal in rohnel nad betlehemskimi otroci. Nato so bili zmaji pravoverni Judje, ki so o Bogu vse vedeli, farizeji in pismouki, ki so izrekli dokončno obsodbo, vmes pa nepregledna množica tistih, za katere je Beseda bila pretežka, neprebavljiva in so morali oditi ali pa so kar Jezusa prosili, naj odide iz njihovih krajev.
    Enaka drama se ponavlja danes. Vsi smo ta noseča žena, vsi smo noseči z navdihi Svetega Duha, ki nenehno delujejo v nas, prebujajo, spodbujajo, vodijo in usmerjajo. Vsak dan se v nas odvija boj med Božjimi in našimi glasovi.

    Še vedno ostaja veliko zmajev, ki nenehno poskušajo napasti našo veličino in identiteto Božjih izvoljencev, svetih in ljubljenih, obdanih s soncem in krono zvezd. Danes se zmaji imenujejo drugače, a niso nič manj agresivni in napadalni kakor tisti, o katerem govori Razodetje: imajo veliko glav, veliko obrazov in na veliko načinov sikajo. A vsi, čisto vsi, želijo uničiti to, kar Bog v svoji dobroti spočenja v nas.

    Zvezde so že pri Abrahamu veljale za priče Obljube, ki jo je Gospod prisegel svojemu izvoljencu. Vsak od nas nosi v srcu kakšnega zmaja, ki duši zvezde, sij nebes, ki ga je Gospod položil v vsakega od nas z namenom, da bi njegovo življenje postalo izpolnjeno in sveto. Zmaj s svojim repom zvezde meče z neba. Ostaja tisti, ki dela vse, da bi nas prepričal, kako Obljuba ni resnična, kako nas Bog zavaja, kako smo nič in kako vendarle postanemo nekaj, če prisluhnemo njegovemu sikanju.

    Marija je danes še prav posebej pred nami kot tista, ki je zmogla ostati zvesta do konca: ponižna v poslušanju in velika v sprejemanju. Bila je tista, ki je zmogla Besedo vsakič znova, v vsakem obdobju življenja na novo donositi in roditi.
    Deteta, ki ga je rodila, nikoli ni zadrževala zase. Njega, ki ga je spočela in rodila, se ni oklepala, ampak ga je podarila naprej za vse. »Dete je bilo vzeto k Bogu, žena pa se je zatekla v puščavo,« nadaljuje Razodetje.

    Ja, včasih je potrebno iti skozi samoto in puščavo, da se nehamo oklepati in nečesa močno držati in tako sebi in drugim dovolimo svobodo.

    Marija se ni oklepala tega, kar ji je bilo zaupano, ampak je podarila naprej. Ni ostala zaprta vase, ampak je odšla v hribovito deželo k Elizabeti, da bi podarila naprej, da se ne bi oklepala in da ne bi gospodovala, ampak služila.
    Puščava, hribovita dežela … Vse to je simbol podarjajočega življenja slehernega med nami.
    Marija je tam, pri Elizabeti pela hvalnico. Hvalnico Njemu, ki je storil, da je njeno življenje postalo rodovitno, sveto, bleščeče, obdano s soncem in sijem dvanajstih zvezd. To je tudi naš cilj, k temu smo vsi poklicani. Prva pred nami gre prav Ona, najbolj varna vodnica skozi večkrat zelo zahtevne in nezavarovane poti hribovitega sveta življenja.
    Ko se torej naslednjič zazremo v podobo Marije, ožarjene s soncem in obdane z zvezdami, se spomnimo cilja, h kateremu smo poklicani. Spomnimo se Očetove obljube in v zaupanju vanjo izrecimo vse potrebne »da« Gospodu in vse potrebne »ne« zmaju.

    Samo tako bo lahko zaživelo vse tisto, kar Oče želi, da se rodi po našem življenju.

    Na Tvojo Besedo, Anja Kastelic

    Odgovori
  3. Miro says:
    15. avgusta, 2024 at 7:57

    MARIJINO VNEBOVZETJE JE PRAZNIK UPANJA, SAJ NAM GOVORI, DA JE ENA IZMED NAS LJUDI – MARIJA, DOSEGLA POLNOST ŽIVLJENJA, KI GA KRISTJANI VIDIMO V VEČNOSTI.

    Marijino poveličanje je svojevrstni poklon krščanstva ženi, saj je Bog prav Marijo, mater in ženo prvo na najodličnejši način poveličal v nebesih. S praznovanjem želi katoliška Cerkev poudariti tudi dostojanstvo in visoko poklicanost vsake žene.

    Praznovanje nas tudi spominja, da sta v našem življenju pomembni tako materialna kot duhovna komponenta, tako večno kot zemeljsko in da se oba prepletata. Delo za duhovno ne pomeni zanemarjanje materialnega. Po krščanski tradiciji velja prav nasprotno: ko se trudimo za zemeljski napredek, si s tem že pripravljamo večno bivanje. Današnji praznik v nas poglablja to upanje, saj pred nas postavlja primer nekoga, ki mu je to na odlični način uspelo: Jezusovo mater Marijo.

    Več o prazniku Marijinega vnebovzetja na:
    https://katoliska-cerkev.si/marijino-vnebovzetje-slovesni-in-zapovedan-praznik

    Sveta Marija Vnebovzeta, prosi za nas!

    Odgovori
  4. Miro says:
    14. avgusta, 2024 at 13:04

    BRATA JE TREBA KLICATI K SPREOBRNITVI

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 18,15-20)

    Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Ako greši tvoj brat zoper tebe, pojdi in ga posvári med štirimi očmi. Če te posluša, si pridobil svojega brata. Če pa ne posluša, vzemi s seboj še enega ali dva, da se vsa zadeva ugotovi po izjavi dveh ali treh prič. Če jih ne posluša, povej Cerkvi. Če pa niti Cerkve noče poslušati, naj ti bo kakor pogan ali cestninar.

    Resnično, povem vam: Kar koli boste zavezali na zemlji, bo zavezano v nebesih in, kar koli boste razvezali na zemlji, bo razvezano v nebesih. Povem vam tudi: Ako se na zemlji dva izmed vas zedinita v kateri koli prošnji, jima bo vse storil moj Oče, ki je v nebesih. Kajti, kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi.

    MISEL OB EVANGELJSKEM ODLOMKU

    Če bližnji pade, ga je treba posvariti in mu pomagati, da se vrne. Če velikokrat zavrne rešitev, ga je treba izločiti iz skupnosti. Jezus pri tem napove moč molitve v njegovem Duhu. Bolj bom poskrbel za vse, ki so se fizično ali duhovno oddaljili, da bi se zopet vrnili nazaj. Gospod, daj mi občutljivo srce, da bom zanje molil in jih sprejemal po zgledu tvoje ljubezni in odpuščanja.

    Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

    Odgovori
  5. Miro says:
    14. avgusta, 2024 at 7:30

    NIČ NE SKRBITE, AMPAK OB VSAKI PRILOŽNOSTI
    IZRAŽAJTE SVOJE ŽELJE BOGU Z MOLITVIJO IN
    PROŠNJO, Z ZAHVALJEVANJEM. (Fil 4,6)

    BOŽJA BESEDA ZA DANES na: https://hozana.si/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
  6. Miro says:
    14. avgusta, 2024 at 7:26

    PAVLOVA HVALNICA LJUBEZNI

    Ko bi govoril človeške in angelske jezike, ljubezni pa bi ne imel,
    sem postal brneč bron ali zveneče cimbale. In ko bi imel dar preroštva
    in ko bi poznal vse skrivnosti in imel vse spoznanje in ko bi imel vso
    vero, da bi gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nisem nič. In ko bi
    razdal vse svoje imetje, da bi nahranil lačne, in ko bi izročil svoje telo,
    da bi zgorel, ljubezni pa bi ne imel, mi nič ne koristi.

    Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva je ljubezen, ni nevoščljiva,
    ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče
    svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega. Ne veseli se krivice,
    veseli pa se resnice. Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane.

    Ljubezen nikoli ne mine. Preroštva bodo prenehala, jeziki bodo
    umolknili, spoznanje bo prešlo, kajti le delno spoznavamo in delno
    prerokujemo. Ko pa pride popolno, bo to, kar je delno, prenehalo.

    Ko sem bil otrok, sem govoril kakor otrok, mislil kakor otrok, sklepal
    kakor otrok. Ko pa sem postal mož, sem prenehal s tem, kar je otroškega.
    Zdaj gledamo z ogledalom, v uganki, takrat pa iz obličja v obličje. Zdaj
    spoznavam deloma, takrat pa bom spoznal, kakor sem bil spoznan.

    Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. In največja od teh
    je ljubezen. (1 Kor 13)

    SLAVA TEBI, JEZUS, TI SI NEIZMERNO VELIČASTVO BOŽJE LJUBEZNI!

    Odgovori
  7. janez says:
    14. avgusta, 2024 at 6:37

    Zakaj Bog dovoli, da se nekatere slabe stvari dogajajo dobrim ljudem?

    To je eno izmed najtežjih vprašanj v vsej teologiji. Bog je večen, neskončen, vseveden, vseprisoten in vsemogočen. Zakaj bi ljudje (kot časovno in fizično omejena bitja, ki ne vedo vsega, niso vseprisotna niti vsemogočna) sploh pričakovali, da bodo razumeli Božje poti? Jobova knjiga se ukvarja s temi problemi. Bog je dovolil Satanu, da Jobu naredi vse kar želi, samo ubiti ga ne sme. Kakšna je bila Jobova reakcija? “Pa naj me umori, ne obotavljam se! Le svoje poti hočem braniti pred njim.” (Job 13,15) “Nag sem prišel iz materinega telesa in nag se vrnem tja. GOSPOD je dal, GOSPOD je vzel, naj bo hvaljeno ime GOSPODOVO! ” (Job 1,21) Job ni razumel, zakaj je Bog dovolil da so se zgodile stvari, ki so se zgodile, ampak poznal pa je Boga dovolj, da ni izgubil svojega zaupanja vanj. Na koncu koncev bi to morala biti tudi naša reakcija.

    Zakaj se torej slabe reči dogajajo dobrim ljudem? Svetopisemski odgovor je, da dejansko “dobri” ljudje ne obstajajo. Sveto pismo je zelo jasno, da smo vsi padli, da smo vsi podvrženi grehu in le ta vpliva na nas (Pridigar 7,20; Rimljanom 6,23; 1 Janez 1,8). Rimljanom 3,10-18 niti ne bi moral biti bolj jasen glede neobstoja “dobrih” ljudi:” Ni pravičnega, niti enega, ni razumnega, ni ga, ki bi iskal Boga. Vsi so zablodili, vsi skupaj so se izpridili; ni ga, ki bi delal dobro, ni ga, niti enega. Odprt grob je njihovo grlo, s svojimi jeziki pletejo zvijače, gadji strup je pod njihovimi ustnicami, njihova usta so polna kletev in grenkobe. Hitre so njihove noge, da bi prelili kri, uničenje in beda je na njihovih potih. Poti miru niso spoznali, ni strahu Božjega pred njihovimi očmi.” Noben človek na tem svetu si ne zasluži biti v Božji prisotnosti. Vsako človeško bitje na tem planetu si povsem zasluži biti odstranjeno od Božjega obličja, pristati v peklu. Vsako sekundo ko smo živi, je to le po Božji milosti in usmiljenju zaradi Božje Ljubezni do vseh ljudi. Še celo najstrašnejša beda, ki jo lahko izkusimo na tem planetu je milostna v primerjavi s tem, kaj si zaslužimo: večnega pekla zaradi grehov in žalitve Boga. Le zaradi velike Božje Milosti in Ljubezni, ker nas Bog neskončno ljubi, nas je s svojim Sinom Odrešil.

    Morda bi bilo boljše vprašanje, “zakaj Bog dovoli, da se dobre stvari dogajajo slabim ljudem?” Rimljanom 5,8 razglaša: “Bog pa izkazuje svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki.” Kljub zlobni, hudobni, grešni naravi ljudi tega sveta, nas Bog še vedno ljubi. Dovolj nas je ljubil, da je sam nase vzel plačilo za naše grehe (Rimljanom 6,23). Če sprejmemo Jezusa Kristusa kot našega odrešenika (Janez 3,16; Rimljanom 10,9), se pokesamo in odvrnemo od starega početja, nam bo odpuščeno, obljubljen pa nam je nov večen dom v Nebesih (Rimljanom 8,1). Kljub temu da bi si zaradi greha zaslužili večnost v peklu, nam je po Jezusu možno večno življenje v nebesih, če se le za to odločimo, verujemo v Boga in ga sprejmemo v svoje srce. On je Naše Upanje in Naša Rešitev.

    Seveda se mestoma slabe stvari dogodijo ljudem, ki si tega po našem človeškem prepričanju in pameti ne zaslužijo. To so bolezni, nesreče, trpljenje in podobno. Kljub temu pa Bog dovoli, da se stvari zgodijo zaradi svojih razlogov, če jih mi razumemo ali (še) ne. Na koncu koncev si moramo zapomniti, da je Bog dober, pravičen, ljubeč in milosten. Bog obvladuje vse dogodke ter vse čase. Pogosto se nam zgodijo reči, ki jih preprosto ne razumemo; ampak namesto da bi v tistih točkah dvomili v Boga, mu moramo ravno takrat zaupati. “Zaupaj v GOSPODA z vsem svojim srcem, na svojo človeško pamet in razumnost pa se ne zanašaj, čeprav Boga vedno ne razumeš. Na vseh svojih poteh ga spoznavaj in on bo uravnaval tvoje steze.” (Pregovori 3,5–6). Kar je prav v človeških očeh ni nujno prav tudi v Božjih Očeh. Prosimo Boga, da bomo pravilno razumeli Božjo Voljo ter da se bodo zadeve uredile z Njegovo Pomočjo in našim spolnjevanjem Božje Volje ter Vero v Jezusa Učenika in Odrešenika. Brez Boga se nič ne zgodi, niti en las nam ne zraste na glavi! Z Bogom pa je možno vse!

    Medmrežje gotquestions

    Božje Usmiljenje, Božja Dobrota in Božja Ljubezen Vate Zaupamo!

    Odgovori
  8. Miro says:
    13. avgusta, 2024 at 8:12

    KDO JE NAJVEČJI V NEBEŠKEM KRALJESTVU?

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 18,1-5.10.12-14)

    V tistem času so učenci pristopili k Jezusu in rekli: »Kdo je največji v nebeškem kraljestvu?« Jezus je poklical otroka, ga postavil v sredo mednje in rekel: »Resnično, povem vam: Ako se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, ne pridete v nebeško kraljestvo. Kdor se torej poniža kakor ta otrok, tisti je največji v nebeškem kraljestvu. In kdor sprejme katerega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.

    Glejte, da ne boste zaničevali katerega teh malih; zakaj povem vam, da njih angeli v nebesih vedno gledajo obličje mojega Očeta, ki je v nebesih.

    Kaj se vam zdi? Če ima kdo sto ovac in katera izmed njih zaide, ali ne pusti na gorah devetindevetdesetih in gre iskat tisto, ki je zašla? In če jo najde, resnično, povem vam, veseli se je bolj ko devetindevetdesetih, ki niso zašle. Tako ni volja vašega nebeškega Očeta, da bi se izgubil kateri teh malih.

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    POSTATI KOT OTROK

    Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo«. Kaj to pomeni, zakaj Jezus postavlja za zgled otroka?

    Pri otrocih sem vedno opazil, da ne vedo, kaj je to dolgčas. Medtem ko starejši umirajo od dolgčasa, ko čakajo avtobus, ali ko se sprehajajo po gozdu; pa se otroci hitro zaposlijo s tem, kar jim je pri roki, spoprijateljijo se z okoljem. Dolgčas je upiranje okolju.
    Otroci vse spremenijo v igro. Ni stvari, ki je ne bi znali prirediti v igračko. Igra je za človeka izrednega pomena. Če bi se odrasli znali več igrati, bi znali tudi bolj polno živeti. Igra nam daje zadovoljstvo, človeka razbremenjuje, zmanjšajo se medčloveške napetosti, krepi se povezanost.

    Igra je smehljaj sveta. Brez igre ni nasmejanega sveta. Otroci vedo, kaj je igra, starejši pa bi morali učiti otroke delati, sami pa se od njih učiti igrati. Umetniško ustvarjanje, ki izvira iz igre, je nekako povezano z otroštvom. Ni zaman Picasso rekel, da je moralo miniti precej časa, preden je začel slikati kot otrok. Otrok je ustvarjalen. Nima znanja, ima pa ustvarjalnost. S kakšno preprostostjo otrok srka iz svoje okolice in na podlagi tega ustvarja. Od otrok bi se morali učiti ustvarjanja, te pa navajati k izobrazbi, ustvarjanju in jih poučevati.

    Vedno sem se čudil ljudem, ki se za ničesar ne zanimajo, ljudem, ki vse vzamejo tako kakor pride in enostavno skomignejo z rameni, če nečesa ne razumejo. Čudim se jim, ker jih ne morem razumeti! Kako lahko nekdo vidi ali sliši nekaj novega in ne poskuša razumeti kako in zakaj?

    Ameriški pedagog Nicolas M. Butler je nekoč dejal: ”Na nagrobnem kamnu velike večine ljudi bi moralo pisati: ”Umrl s 30, pokopan s 60”.” S tem je mislil na tiste ljudi, ki nimajo skoraj nobenega zanimanja za karkoli.

    Pri tem premoženje ne igra nikakršne vloge. Zelo premožni ljudje se lahko dolgočasijo enako kot povsem siromašni. Pogosto slišimo o poznanih ali bogatih ljudeh, ki so vzeli prekomerno mero uspaval in naredili samomor. Glavni razlog temu je dolgočasje. Res, večina teh ljudi je bila povsod in videla marsikaj, in nevarnost, da postanejo zasičeni, je pri njih večja. Težava pri tem je, da so ti ljudje vse opazovali z očmi in ne z duhom. Aktiven duh se ne more dolgočasiti in zdrava radovednost žene vaš duh na delovanje …

    Poznamo mnoge starejše osebe, katerih radovednost je še vedno ostra in aktivna. Dolgočasje povzroča predčasno starost ljudi, radovednost pa je najboljša zamenjava za dosego legendarnega izvira mladosti … Ko začnete izgubljati radovednost, postajate stari namesto starejši.

    Če je Jezus postavil otroka med svoje učence, je to storil tudi zato, da bi oni sami postali majhni in se pomirili s tem. Ko bodo hodili po svetu in razglašali Božje kraljestvo, bodo tudi apostoli »izročeni v oblast drug drugega«. Nikoli ne bodo vnaprej vedeli, kako bodo sprejeti. Toda tudi za tiste, ki jih bodo sprejeli s preprostim kozarcem vode, brez da bi jih jemali zelo resno, bodo prinašalci Božje navzočnosti.

    Jezus je učil: “Bodite kakor otroci.” Ljudem je hotel povedati, kako pomembni so otroci za človeško družbo. Kako nepokvarjeni in čisti so ter koliko se lahko naučimo od njih. Slovenci veljamo za narod, ki ima zelo rad otroke, ki je zelo družinski.

    Zaščititi otroke, se jih veseliti, jih spodbujati, pa tudi prav vzgajati. Otroci so nujni za zdrav razvoj naše družbe. Če bi bil notranji svet odraslih vsaj včasih malo bolj podoben svetu otrok, ki se čudijo in veselijo vsega, bi bilo tudi odraslim mnogo lepše.

    Poti v življenju niso enostavne, nasprotno, čeprav vsi delajo reklamo za široka vrata nas Jezus neprestano opominja, da vstopimo skozi ozka vrata, vrata podarjanja sebe drugim, nenavezanosti na stvari, boj za pravičnost, prenašanja težav in trpljenja, skratka sreče, ki jo gradimo dan za dnem. Na tej poti ni depresije, ni dolgčasja, ni “brezvezja” in ne obupa.

    Otrok zaupa brez razmišljanja. Otroci ne morejo živeti, ne da bi zaupali ljudem okoli sebe. Njihovo zaupanje ni vrlina, je življenjska nuja. Najboljše, kar imamo za srečanje z Bogom, je naše otroško srce, ki se spontano odpre, ki si preprosto upa spraševati, ki hoče biti ljubljeno. Bodimo kakor otroci in ne bodimo otročji.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2024/08/12/torek-13-avgust-2024-postati-kot-otrok/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
  9. Hvala says:
    12. avgusta, 2024 at 14:04

    SVETI AVGUŠTIN JE UPRAVIČENO REKEL: “LJUBI IN DELAJ, KAR HOČEŠ. “KAJTI ČE NEKDO ZARES LJUBI, BO VSE TISTO, KAR BO STORIL, V DOBRO. TUDI ČE BO GRAJAL IN OPOMINJAL, BO ZARADI LJUBEZNI, V DOBRO DRUGEMU.

    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    ČE KAJ GOVORI O PONIŽNOSTI, POTEM JE TO SPREJEMANJE OPOMINOV, PA TUDI OPOMINJANJE IZ LJUBEZNI GOVORI O PONIŽNOSTI, KAJTI LAŽJE JE MOLČATI KOT OPOZARJATI. LAŽJE JE OSTATI LEP V SENCI, KOT STOPITI PRED DRUGE, DA TE V SVOJIH KRITIKAH LAHKO “RAZTRGAJO”. Mirenski grad.

    O PRVIH SEDEŽIH IN GOSTIJAH. Mirenski grad

    Jezus je zanimiv v svojem opazovanju in komentiranju dogodkov okrog sebe. Ves čas ga farizeji budno nadzorujejo. Opazujejo njegova dejanja in skrbno pazijo na njegove besede. On pa kot da ga nobena stvar ne more ustaviti. Svoboden je vseh ozirov. Pomislimo, kako bi danes izpadlo njegovo govorjenje.

    Ko je Jezus prišel na gostijo je opazoval, kako se povabljeni posedajo. Opazil je, da nekateri tekmujejo za prve sedeže. Ali si lahko predstavljate, da ste se vi usedli na prvo mesto? V tem pa slišite Jezusov komentar: »Kadar te kdo povabi na svatbo, ne sédaj na prvo mesto, ker je lahko povabljen kdo, ki je imenitnejši od tebe …« Kaj bi si mislili? Najbrž bi si rekli: »Kdo je ta, da si drzne tako govoriti. Za koga se ima, da se spotika ob vsakega.«

    A Jezus se ne ustavi pri gostih. Potem se ‘loti’ še gostitelja. Najbrž je opazil goro koristoljubja, hinavščine in ugajanja, zato je gostitelju rekel, naj ne vabi tistih, od katerih lahko pričakuje povračilo. Ljubezen namreč ni v tem, da dajemo tistemu, ki nam lahko povrne, ampak da dajemo brez plačila. Predstavljajte si, kako bi se počutili v vlogi gostitelja.

    Mislim, da danes nismo zreli ne za opominjanje in ne za sprejemanje opominov. Nismo sposobni opominjati iz ljubezni, da bi se v odnosih kaj spremenilo. Prav tako ni nobene pripravljenosti, da bi dobronamerne opomine sprejemali. No, lahko nas tolaži dejstvo, da v Jezusovem času ni bilo dosti drugače. Ker je Jezus presegel mejo dopustnega, so iskali, kako bi ga lahko po krivem obsodili in umorili. V tem so bili uspešni.

    Ne glede na to, koliko smo sposobni opominjati in sprejemati opomine, pa smo poklicani, da živimo evangelij.

    Prepričan sem, da je ena prvih duhovnikovih nalog prav opominjanje in opozarjanje na zgrešena ozadja naših dejanj. Seveda, če opominjamo, smo kot prvi dolžni opomine tudi sprejemati. Vprašanje je torej, ali se te vloge duhovniki zavedamo in tudi, ali je v zavesti vernikov, da je to nujna vloga njihovih pastirjev.

    Podobno pa ste tudi verniki dolžni opozarjati drug drugega in si prizadevati za prečiščevanje ozadij dejanj. Ta niso nepotrebni psihologizem, ampak temelj zdrave duhovnosti. Nič ne pomaga, če se pogosto delamo ponižne, ob vsakem opominu pa prekinemo odnos za nedoločen čas. Če kaj govori o ponižnosti, potem je to sprejemanje opominov. Pa tudi opominjanje iz ljubezni govori o ponižnosti, kajti lažje je molčati, kot opozarjati. Lažje je ostati lep v senci, kot stopiti pred druge, da te v svojih kritikah lahko ‘raztrgajo’.
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
    V današnjem odlomku pa vidim še eno plat Jezusove drže. Zanimivo je, da Jezus zelo spoštljivo ogovori o človekovi imenitnosti. Ne pravi, da smo vsi najboljši in najbolj imenitni. Pravi, da se lahko pojavi nekdo, ki je imenitnejši od tebe. Torej Jezus spoštuje hierarhijo in spoštuje prva mesta. Vsemu pa daje ceno tako, da nas opozarja na naša hrepenenja, ki se skrivajo v ozadju vsega tega. Radi bi bili pomembni in vredni. S tem ni nič narobe. Prav je, da se to kaže tudi na gostiji in pri sedežnem redu. Vendar Jezus opozarja, da ima vse svojo najvišjo vrednost v ljubezni, ki se skriva v ozadju naših dejanjih. Vabi nas, da presegamo, ne da rušimo, običaje in navade; da vsemu, kar delamo, dajemo pridih večnosti; ko v svet hierarhije, urejenosti in zunanje lepote, dodamo darovanjsko ljubezen. V luči ljubezni, bo tudi zunanji svet postajal lepši.

    Tako lahko vidimo, da nas je Jezus skozi poletje vedno znova vabil, naj ovrednotimo zunanji svet. Naj se ga veselimo tako pri počitku kot pri delu, na gostijah kot pri vsakdanjih obedih. Ta svet je lep! Vabi nas, da ga naredimo še lepšega s svojo ljubeznijo. Ljubezni pa ne bo, če se ne bomo ustavljali ob svojih ozadjih, o njih spregovorili in se spodbujali, da jih prečiščujemo. Mirenski grad.

    NE UGAŠAJTE SVETEGA DUHA, 1 Tesaloničanom 5,16-24

    Zmeraj se veselite. 17 Neprenehoma molíte. 18 V vsem se zahvaljujte: kajti to je Božja volja v Kristusu Jezusu glede vas. 19 Duha ne ugašajte. 20 Preroštev ne zaničujte. 21 Vse preizkušajte in kar je dobro, obdržite. 22 Zla, pa naj bo kakršno koli, se vzdržite.
    23 Sam Bog miru naj vas posveti, da boste popolni. In vse, kar je vašega, duh, duša in telo, naj bo ohranjeno neoporečno, dokler ne pride naš Gospod Jezus Kristus. 24 On, ki vas kliče, je zvest in bo to izpolnil. 1 Tesaloničanom 5,16-24
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    BOG GOVORI TUDI PREKO LJUDI.

    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    Če kdo dvomi v napisane besede oz. izkušnje, lahko preveri kaj GOVORI O DOLOČENI STVARI JEZUS V ZAPOVEDI, ALI PA PREVERI V KATEKIZMU KATOLIŠKE CERKVE ALI DRUGJE IN VSE DOBRO OBDRŽI.

    Jezus je povzel vse zapovedi, pravzaprav vse Sveto pismo, v eno samo zapoved, ki je ljubezen do Boga in do bližnjega. »Na teh dveh zapovedih,« je rekel, »stoji vsa postava in preroki« (Mt 22,40). Če ljubim Boga, ne bom hotel imeti drugega boga poleg njega, ne bom izgovarjal po nemarnem njegovega imena, tj. ne bom preklinjal, in bom posvečeval njegove praznike. Če ljubim bližnjega, bom spoštoval očeta in mater, ki so med bližnjimi najbližji, ne bom kradel, ne bom pričal po krivem. Sv. Avguštin je upravičeno rekel: »Ljubi in delaj, kar hočeš.« Kajti če nekdo zares ljubi, bo vse tisto, kar bo storil, v dobro. Tudi če bo grajal in opominjal, bo zaradi ljubezni, v dobro drugemu.Kapucini.
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    SVETO PISMO GOVORI:

    Kjer ni posvetovanja, se načrti izjalovijo,
    kjer je veliko svetovalcev, se uresničijo. PREGOVORI 15, 22
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    31 Uho, ki posluša opominjanje življenja,
    bo prebivalo med modrimi.PREGOVORI 15,31
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    32 Kdor zavrača vzgojo, zametuje svojo dušo,
    kdor pa sprejema opomin, bogati srce.PREGOVORI 15,31
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    Odgovori
    • Miro says:
      12. avgusta, 2024 at 14:32

      BOGU HVALA za vrsto odličnih misli v kratkem, a globokem razmišljanju o opominjanju, ponižnosti,
      ljubezni, duhovni zrelosti, itd. V Svetem pismu je med drugim zapisano tudi naslednje:

      V MEDSEBOJNIH ODNOSIH SE VSI OBLECITE V PONIŽNOST, KER BOG SE PREVZETNIM UPIRA,
      PONIŽNIM PA DAJE MILOST. (1 Pt 5,5)

      JEZUS, KROTKI IN IZ SRCA PONIŽNI, UPODOBI MOJE SRCE PO TVOJEM SRCU!

      Odgovori
  10. Miro says:
    12. avgusta, 2024 at 12:22

    DAVEK DVEH DRAHEM

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 17,22-27)

    Ko so bili učenci z Jezusom v Galileji, jim je rekel: »Sin človekov bo izdan ljudem v roke, umorili ga bodo in tretji dan bo vstal.« In zelo so se užalostili. Ko so prišli v Kafarnaum, so k Petru pristopili tisti, ki so pobirali davek dveh drahem, in so rekli: »Ali vaš učenik ne plačuje davka dveh drahem?« Odgovoril je: »Da!« Ko je pa vstopil v hišo, ga je Jezus prehitel z vprašanjem: »Simon, kaj se ti zdi, od koga jemljejo zemeljski kralji carino ali davek: od svojih sinov ali od tujcev?« Ker je ta odgovoril: »Od tujcev,« mu je Jezus rekel: »Torej so sinovi prosti. Da jih pa ne pohujšamo, pojdi k morju in vrzi trnek, in prvo ribo, ki se ujame, vzemi, ji odpri usta in boš našel novec statér; tega vzemi in jim ga daj zame in zase.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    Ob premišljevanju današnjega odlomka mi najprej v ospredje prihajajo besede tujec, sin in pobiralec davka. Naša trgovska in preračunljiva miselnost namreč včasih težko sprejema logiko zastonjskosti Božje ljubezni. Boga pogosto zamenjujemo za tistega pobiralca davka, s katerim je dobro imeti čiste račune, sicer …

    Po svoji spontani naravi je Peter takoj odgovoril na vprašanje o davku. Ni se mu zdelo potrebno, da bi se posvetoval z Jezusom. Ni mu prišlo na misel, da bi te može poslal k Jezusu. Postava je postava, tu se ni dalo izmuzniti. Ker so razen tega še rekli “vaš učitelj”, se mu je zdelo še bolj nujno, da takoj odgovori.
    Jezus je vedel za Petrov odgovor in tudi za to, da njegova pretirana vnema v izpolnjevanju postave potrebuje še odrešujoče luči. Uporabil je vprašanje uradnikov in Petrov odgovor, da ga uvede še korak dalje v skrivnost notranje
    svobode.

    Ob konkretnem dogodku je hotel Jezus Petrovo pozornost usmeriti na dvojno resničnost: na resničnost božjega kraljestva in na resničnost človeškega kraljestva. Oboje je treba upoštevati, a vsako na svoj način. Da bi preprečil nesporazum, da hoče spodkopati zemeljsko ureditev, ki so jo predpisali ljudje, je ukazal svojemu učencu, naj davščino vzame iz ribjih ust in plača davek.

    Jezus je uporabil ta dogodek, da je Petra in druge apostole poučil o tem, kakšen odnos morajo kot verni možje imeti do človeške postave. Ko je omenil kraljevske sinove, ki niso dolžni plačevati davka, je Gospod hotel svoje apostole osvoboditi absolutne, preveč brezpogojne vezanosti na zemeljske zakone. Še bolj naj se zavedajo, da morajo biti zakoni božjega kraljestva njihovo prvo merilo. Obenem so živeli kot verni ljudje v družbi, ki je imela svoje lastne, potrebne zakone. Ti zakoni, če ne nasprotujejo božjim zakonom, so pomembni za urejeno skupno življenje ljudi. Lahko pa obstajajo tudi takšni zakoni, ki jih kristjan ne sme enostavno sprejeti za merilo svojega ravnanja. Gospodov učenec bo torej do človeških zakonov zavzel tak odnos, ki je v duhu razločevanja in po vesti, ki se zaveda obveznosti do večne resnice. Pri tem se pusti voditi Jezusovim besedam.

    Prej ali slej v tem odlomku pridemo do vprašanja svobode. Svoboda je zaklad, ki ga zares cenimo šele takrat, ko ga izgubimo. Za mnoge od nas, ki smo navajani živeti v svobodi, se nam pogosto zdi bolj pridobljena pravica kot pa dar in dediščina, ki jo je treba varovati. Koliko nesporazumov je bilo v zvezi s svobodo in koliko različnih pogledov se je spopadlo skozi stoletja!

    Svoboda je dar, ki nam je bil dan.

    Najresničnejša svoboda, to je svoboda od suženjstva greha, je namreč prišla s Kristusovega križa. Svobodni smo od suženjstva greha zaradi Kristusovega križa. To je skrivnost Božje ljubezni!

    Drugi steber svobode je resnica. Da bi bili zares svobodni, ne potrebujemo le spoznati sebe na psihološki ravni, temveč predvsem ustvariti resnico v sebi na globlji ravni. In se tam, v srcu, odpreti Kristusovi milosti. Resnica nas mora vznemirjati. Vračam se k tej tako zelo krščanski besedi: nemir. Vem, da so kristjani, ki se nikoli ne vznemirijo. Vedno živijo enako, v njihovem srcu ni premikov, manjka nemir. Zakaj? Ker nemir je znamenje, da v nas deluje Sveti Duh. Zato menim, da nas svoboda mora vznemiriti. Nenehno nam mora postavljati vprašanja, da bi se lahko vedno bolj poglabljali v to, kdo v resnici smo. Tako odkrijemo, da je pot do resnice in svobode naporna pot, ki traja vse življenje. Naporno je ostati svoboden. A ni nemogoče. Pogum, pojdimo dalje, dobro bo za nas. Gre za pot, po kateri nas vodi in podpira Ljubezen, ki prihaja s križa: Ljubezen, ki nam razodeva resnico in nam daje svobodo. In to je pot sreče. Svoboda nas osvobaja, naredi nas vesele, naredi nas srečne. Pa veliko take svobode vam želim!

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2024/08/11/ponedeljek-12-avgust-2024-davek-dveh-drahem/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
← Older Comments
Newer Comments →

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja