Članki za dušo

Posted on 10. marca, 2020 by Administrator

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

14.970 Responses to Članki za dušo

← Older Comments
Newer Comments →
  1. Miro says:
    25. oktobra, 2024 at 13:18

    HINAVCI! OBLIČJE ZEMLJE IN NEBA ZNATE PRESOJATI …

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 12,54-59)

    Tisti čas je govoril Jezus množicam: »Kadar vidite, da se oblak vzdiguje od zahoda, takoj pravite: ›Dež bo,‹ in tako se zgodi. In kadar vleče jug, pravite: ›Pripekalo bo,‹ in zgodi se. Hinavci! Obličje zemlje in neba znate presojati, kako da ne znate presojati tega časa? Zakaj pa tudi sami od sebe ne sodite, kaj je prav? Kadar greš s svojim nasprotnikom k oblastniku, si že med potjo prizadevaj, da se z njim spraviš; da te morda ne privleče pred sodnika in te sodnik ne izroči biriču in te birič ne vrže v ječo. Povem ti: Ne prideš od tam, dokler ne plačaš tudi zadnjega novčiča.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    V današnjem evangeljskem odlomku Jezus množicam in istočasno vsem nam pravi: ‘Obličje zemlje in neba znate presojati, kako da ne znate presojati tega časa?’ Mi kristjani smo velikokrat prezaposleni z mnogimi stvarmi, tudi dobrimi. Tako zelo, da niti ne opazimo, kaj se dogaja znotraj tebe? Kdo te k temu navdihuje? Kdo te vodi, da to počneš? Običajno je naše življenje kakor življenjska cesta. Hodimo po cesti življenja in medtem ko hodimo po njej, gledamo samo tiste stvari, ki nas zanimajo, ostalih pa ne pogledamo.

    Zavedati se je potrebno in premisliti, kaj se dogaja v meni. Notranji boj se vedno odvija med milostjo in grehom, med Gospodom, ki nas hoče rešiti in potegniti ven iz neke skušnjave, ter hudim duhom, ki nas vedno ruši, da bi nas premagal. Povabim vas, naj se vsak med nami vpraša: Ali sem človek ceste, ki odide in pride, ne da bi se zavedal, kaj se dogaja? In: Ali naše odločitve prihajajo od Gospoda ali pa nam jih narekuje naš egoizem in prihajajo od hudiča?

    Pomembno je vedeti, kaj se dogaja v nas. Pomembno je živeti nekoliko ‘znotraj sebe’ in ne dopustiti, da naša duša postane neka cesta, kjer vsi hodijo. In kako to storimo? Preden končaš dan, vzemi si dve ali tri minute in se vprašaj: ‘Kaj se je danes pomembnega zgodilo v meni? Ah, ja, tam sem malo čutil sovraštvo, tam sem obrekoval, naredil sem dobro delo … Kdo ti je pomagal delati te stvari, tako dobre kot slabe?’ Zastavimo si ta vprašanja, da bomo vedeli, kaj se dogaja v nas. Včasih s to klepetavo dušo, ki jo vsi imamo, vemo, kaj se dogaja v četrti, kaj se dogaja v sosedovi hiši, a ne vemo, kaj se dogaja znotraj nas.

    Apostol Pavel govori o svojem neprestanem notranjem boju med željo, da bi delal dobro, in nezmožnostjo, da bi jo uresničil. Gre za dejansko in pravo vojno, ki se odvija v nas.

    Nekdo bi se lahko vprašal, ali Pavel s tem, ko dela hudo, ki ga noče, ni morda v peklu, ali ni poraženec. Pa vendar je svetnik, kajti tudi svetniki čutijo v sebi to vojno. To je pravilo za vse, ta vojna vsakega dne. To je boj med dobrim in hudim, med dobrim, ki nam ga navdihuje Sveti Duh, naj ga delamo, in hudim, h kateremu nas navdihuje hudobni duh. To je boj. Je boj vseh nas. Če bi kdo med nami rekel: ‘Ampak jaz tega ne čutim, sem blažen, živim mirno, v miru, ne čutim tega …’, bi mu odgovoril: ‘Ti nisi blažen, ti ne razumeš, kaj se dogaja.’

    V tem vsakodnevnem boju danes zmagamo v eni bitki, jutri pa bo druga in pojutrišnjem spet druga, vse do konca. Spomnimo se na mučence, ki so se morali boriti vse do konca, da bi ohranili vero. Isto je pri svetnikih. Obstajajo izredni trenutki boja, a prav tako običajni trenutki vsakega dne.

    Jezus mi pravi, naj sam presojam, kaj je prav. Zato se vprašaj: Dovolim Duhu, da bi mi spregovoril po moji vesti, da ne bi hodil vštric s trendi časa, temveč sledil Božjemu navdihu?

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2024/10/24/petek-25-oktober-2024-hinavci-oblicje-zemlje-in-neba-znate-presojati/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
  2. Miro says:
    24. oktobra, 2024 at 11:18

    JEZUS RAZKRIJE SVOJIM PRIJATELJEM IN TUDI NAM, SVOJO NAJBOLJ GOREČO ŽELJO: PRINESTI NA ZEMLJO OGENJ OČETOVE LJUBEZNI, KI PRIŽGE ŽIVLJENJE IN PO KATEREM JE ČLOVEK ZVELIČAN!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 12,49-53)

    Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Prišel sem, da ogenj vržem na zemljo, in kaj hočem? Da bi se že vnel! S krstom pa moram biti krščen in kako bridko mi je, dokler se ne izvrši. Ali mislite, da sem prišel, da prinesem mir na zemljo? Ne, rečem vam, ampak razdor! Odslej jih bo namreč v eni hiši pet razprtih: trije se bodo razprli proti dvema in dva proti trem; oče bo proti sinu in sin proti očetu, mati proti hčeri in hči proti materi, tašča proti svoji snahi in snaha proti tašči.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    V današnjem evangeljskem odlomku Jezus opozori učence, da je prišel čas odločitve. Njegov prihod na svet pravzaprav sovpada z obdobjem odločnih odločitev, saj ne moremo odlašati z odločitvijo za evangelij. Da bi bolje razložil ta svoj opomin, si pomaga s podobo ognja, ki ga je On sam prinesel na zemljo. Te besede imajo namen učencem opustiti vsako držo lenobe, apatičnosti, ravnodušnosti in zaprtosti, da bi sprejeli ogenj Božje ljubezni, tiste ljubezni, kot spominja sv. Pavel, ki je bila ‘izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan’. Sveti Duh je namreč tisti, ki nas pripravlja, da ljubimo Boga, da ljubimo bližnjega. Sveti Duh je, ki ga vsi imamo v sebi.

    Jezus razkrije svojim prijateljem in tudi nam, svojo najbolj gorečo željo, torej prinesti na zemljo ogenj Očetove ljubezni, ki prižge življenje in po katerem je človek zveličan. Jezus nas kliče, naj razširjamo po svetu ta ogenj, po katerem bomo prepoznani kot njegovi resnični učenci. Ogenj ljubezni, ki ga je na svetu prižgal Kristus po Svetem Duhu, je ogenj brez omejitev, je ogenj za vse. To je bilo vidno vse od prvih časov krščanstva, saj se je pričevanje evangelija širilo kot dobrodejen ogenj in tako preraščalo vsakršen spor med posamezniki, družbenimi sloji, ljudstvi in narodi. Pričevanje evangelija zažge, požge, vsako težnjo po uveljavljanju in ohranja dejavno ljubezen odprto za vse.

    Pridružitev k ognju ljubezni, ki ga je Jezus prinesel na svet, zajame vse naše bivanje ter zahteva češčenje Boga in razpoložljivost za služenje bližnjemu. Prva, častiti Boga, pomeni učiti se molitve češčenja, na katero običajno pozabljamo. Poglejte, zakaj vse vabim, da odkrijete lepoto adoracije (češčenja) in jo pogosto opravljate. In druga je razpoložljivost za služenje bližnjemu. Za življenje v duhu evangelija je potrebno pred vedno novimi potrebami, ki se pojavljajo na svetu, da Kristusovi učenci znajo odgovoriti nanje z novimi pobudami dejavne ljubezni. Tako se z obojim, češčenjem Boga in s služenjem bližnjemu, evangelij resnično razodeva kot ogenj, ki rešuje, ki spreminja svet, začenši s spremembo v srcu vsakega.

    S takšno vizijo lahko tudi razumemo drugo Jezusovo trditev, ki jo prinaša današnji evangelij in nas lahko na prvi pogled zmede: ‘Mislite, da sem prišel, da bi prinesel mir na zemljo? Ne, vam rečem, ampak razdeljenost’. On je prišel ‘z ognjem ločiti’… Ločiti kaj? Ločiti dobro od zla, pravično od krivičnega. V tem smislu je prišel ‘razdeliti’, postaviti v krizo – seveda na odrešilen način – življenje svojih učencev tako, da je razblinil plehke utvare tistih, ki mislijo, da lahko združujejo krščansko življenje s posvetnostjo, krščansko življenje s kompromisi vseh vrst in drž do bližnjega. Združevati torej, kot nekateri mislijo, pravo vernost s prakticiranjem vraževernosti. Koliko, koliko tako imenovanih kristjanov gre do vedeževalca ali vedeževalke, da jim razbirajo iz roke. To je vraževernost, to ni od Boga.

    Gre za to, da ne živimo na dvoličen način, ampak smo pripravljeni plačati ceno za dosledne odločitve. To držo bi moral vsakdo od nas iskati v svojem življenju, torej doslednost. In plačati ceno za to, da je skladen z evangelijem, evangeljsko dosleden. Kajti lepo se je imeti za kristjana, a potrebno je predvsem v konkretnih situacijah biti kristjan s pričevanjem evangelija, ki je v bistvu ljubezen do Boga in do bratov ter sester.

    Sveta Marija naj nam pomaga, da si bomo pustili očistiti srce z ognjem, ki ga je prinesel Jezus, da ga bomo preko odločnih in pogumnih odločitev širili s svojim življenjem.

    Povzeto po: https://portal.pridi.com/2024/10/23/cetrtek-24-oktober-2024-prinesel-ogenj/

    MOLIMO: PRIDI, SVETI DUH

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Odgovori
  3. Miro says:
    23. oktobra, 2024 at 20:03

    PAPEŽ FRANČIŠEK PRI KATEHEZI O SVETEM DUHU IN ZAKRAMENTU ZAKONA

    PAPEŽ FRANČIŠEK JE MED SPLOŠNO AVDIENCO, 23. OKTOBRA, GOVORIL O SVETEM DUHU IN ZAKRAMENTU ZAKONA. DA BI ZAKON USTREZAL SVOJI POKLICANOSTI, POTREBUJE PODPORO SVETEGA DUHA, KI JE DAR BOGA, JE DEJAL PRI KATEHEZI.

    Ko vstopi SVETI DUH, se ponovno rodi zmožnost darovanja samega sebe. Sveti Duh je tudi tisti, ki v zakonu ustvari novo veselje do skupnega bivanja. Človeški par je prva in najosnovnejša uresničitev občestva ljubezni, ki je Trojica.

    SVETOPISEMSKI ODLOMEK: 1 Jn 4,7-8

    Ljubi, ljubimo se med seboj, ker je ljubezen od Boga in ker je vsak, ki ljubi, iz Boga rojen in Boga pozna. Kdor ne ljubi, Boga ni spoznal, kajti Bog je ljubezen.

    KATEHEZA: »Duh, Božji dar.« Sveti Duh in zakrament zakona

    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-10/papez-francisek-pri-katehezi-o-svetem-duhu-in-zakramentu-zakona.html

    Odgovori
  4. Miro says:
    23. oktobra, 2024 at 13:02

    ZADNJI TEDEN XVI. REDNEGA ZASEDANJA ŠKOFOVSKE SINODE (23. oktober 2024)

    ZADNJI TEDEN ZASEDANJA JE NAMENJEN PRIPRAVI, UREJANJU, OBRAVNAVI, DOPOLNJEVANJU IN POTRDITVI KONČNEGA DOKUMENTA. SINODA SE ZAKLJUČI S SLOVESNO SVETO MAŠO V VATIKANSKI BAZILIKI V NEDELJO, 27. OKTOBRA, OB 10. URI. VABLJENI K SPREMLJANJU PRENOSA.

    Iz Rima se je 21. oktobra, na začetku četrtega tedna sinodalnega zasedanja škofovske sinode v Rimu, ki se konča 27. oktobra s slovesno mašo na Trgu sv. Petra, s svojimi vtisi oglasil MAKSIMILIJAN MATJAŽ, celjski škof in delegat Slovenske škofovske konference na zasedanju.

    Njegov zapis je v celoti objavljen na: https://katoliska-cerkev.si/zadnji-teden-xvi-rednega-zasedanja-skofovske-sinode

    Odgovori
  5. Miro says:
    23. oktobra, 2024 at 12:55

    KOMUR SE JE DALO MNOGO SE BO MNOGO ZAHTEVALO

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 12,39-48)

    Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Veste, da bi hišni gospodar, ko bi vedel, ob kateri uri pride tat, ne pustil podkopati svoje hiše. Tudi vi bodite pripravljeni; zakaj ob uri, ko ne mislite, bo prišel Sin človekov.« Rekel pa je Peter: »Gospod, ali pripoveduješ to priliko za nas ali tudi za vse?«

    In Gospod je rekel: »Kdo neki je zvesti in razumni oskrbnik, ki ga bo gospod postavil nad svoje služabnike, da jim ob svojem času odmeri živež? Blagor služabniku, ki ga bo njegov gospod ob svojem prihodu našel, da tako dela! Resnično, povem vam: Čez vse svoje imetje ga bo postavil. Ako bo pa ta služabnik mislil: ›Še dolgo ne bo mojega gospoda,‹ in bo začel pretepati hlapce in dekle, pojedati in popivati in se upijanjati, bo prišel gospod tega služabnika ob dnevu, ko se ga ne nadeja, in ob uri, za katero ne ve, in ga bo odstranil od sebe in mu dal delež z neverniki.

    Oni služabnik, ki je spoznal voljo svojega gospoda, pa se ni pripravil ali ni storil po njegovi volji, pa bo zelo kaznovan; tisti, ki je ni spoznal, a je storil kaj kazni vrednega, pa bo malo kaznovan. Od vsakogar, komur je bilo dano mnogo, pa se bo mnogo zahtevalo; in komur so zaupali mnogo, od njega bodo še več terjali.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    VPRAŠANJE BUDNOSTI PRED BOGOM IN ODGOVORNOSTI DO NJEGA KOT GOSPODARJA, KI NAM JE MNOGO ZAUPAL, JE GLAVNO SPOROČILO DANAŠNJEGA ODLOMKA.

    Spomnim se močnih in vznemirljivih besed sv. matere Terezije mlademu duhovniku Angelu Comastri, danes kardinalu nadduhovniku bazilike sv. Petra v Rimu. Njegova knjiga BOG PIŠE NARAVNOST (Dio scrive dritto) je sijajna. Prevzel me je odlomek o srečanju s svetnico:

    »Poklical sem v generalno hišo sester misijonark ljubezni, da bi se srečal s sv. materjo Terezijo iz Kalkute, toda njihov odgovor je bil odločen: ‘Z materjo se ni mogoče srečati; njene obveznosti ji tega ne dovoljujejo.’ Vendar sem se vseeno napotil tja. Sestra, ki je prišla odpret, me je zelo prijazno vprašala: ‘Kaj želite?’ – ‘Samo za nekaj trenutkov bi rad videl mater Terezijo.’ Presenetljivo je sestra odgovorila: ‘Žal mi je. To ni mogoče!’ Nisem se ganil in tako sestri dal vedeti, da ne bom odšel, ne da bi srečal mater Terezijo. Sestra se je za nekaj časa umaknila in se vrnila z materjo Terezijo … Zdrznil sem se in ostal brez besed. Mati mi je ponudila stol v sobici poleg kapele. Medtem sem si opomogel in zmogel reči: ‘Mati, sem zelo mlad duhovnik: to so moji prvi koraki! Prišel sem vas prosit, da bi me spremljali z molitvijo.’

    Mati me je ljubeznivo in milo pogledala, nato pa z nasmeškom odgovorila: ‘Vedno molim za duhovnike. Tudi zate bom molila.’ Nato mi je izročila svetinjico Brezmadežne, jo položila v mojo roko in vprašala: ‘Kolikokrat na dan moliš?’ Obstal sem presenečen, nekoliko osupel. Ko sem zbral misli, sem odgovoril: ‘Mati, vsak dan obhajam sveto mašo, vsak dan molim brevir; veste, v našem času je to znamenje junaštva (bilo je leta 1969)! Vsak dan molim tudi rožni venec in to počnem zelo rad, naučila me ga je mama.’ Mati Terezija je s svojimi raskavimi dlanmi stisnila rožni venec, ki ga je imela vedno pri sebi. Potem je uprla vame svoje oči, polne svetlobe in ljubezni, in rekla: ‘Sin moj, to ni dovolj! Ni dovolj, ker se ljubezen ne da skrčiti na obvezni minimum; ljubezen zahteva maksimum!’

    Nisem takoj razumel njenih besed in sem skoraj v opravičilo dejal: ‘Mati, od vas sem prej pričakoval tole vprašanje: katera dela ljubezni opravljaš?’ Naenkrat se je obraz matere Terezije zresnil in dejala je s krepkim glasom: ‘Misliš, da bi lahko udejanjala ljubezen, ko ne bi vsak dan prosila Jezusa, naj moje srce napolni s svojo ljubeznijo? Misliš, da bi lahko prehodila ceste, da bi našla uboge, če ne bi Jezus moji duši posredoval svoje ljubezni?’ Počutil sem se čisto majhnega …

    Mater Terezijo sem gledal z velikim občudovanjem in iskreno željo, da bi vstopil v skrivnost njene duše, napolnjene z navzočnostjo Boga. Vsako besedo posebej je poudarila: ‘Pozorno prebiraj evangelij in boš videl, da je tudi Jezus za molitev daroval ljubezen. In veš zakaj? Da bi nas poučil, da smo brez Boga preveliki berači, da bi lahko pomagali ubogim!’ Takrat se je dogajalo, da je veliko duhovnikov in redovnikov opustilo molitev, da bi se usmerili – kakor so govorili – na družbeno področje. Besede matere Terezije so se mi zdele kakor sončni žarek in počasi sem v sebi ponavljal: ‘Brez Boga smo preveliki berači, da bi lahko pomagali ubogim’. (Moč duha, 56-58)

    Jezus pravi: Blagor tistim služabnikom, ki jih bo gospodar ob svojem prihodu našel budne! Z materjo Terezijo lahko rečemo: ‘Brez Boga smo preveliki berači, da bi lahko pomagali ubogim’. Brez tihote, brez maksimalne mere v tihoti in molitvi, ne bomo zmogli ljubezni. Brez ljubezni ne bomo naredili v življenju nič pametnega. Naj nam Bog pomaga s svojo milostjo, da bomo zmogli preseči svojo revščino in postati dobri služabniki.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2024/10/22/sreda-23-oktober-2024-komur-se-je-dalo-mnogo-se-bo-mnogo-zahtevalo/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
  6. Miro says:
    22. oktobra, 2024 at 12:27

    BLAGOR, ČE NAS GOSPOD NAJDE ČUJEČE

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 12,35-38)

    Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Vaša ledja naj bodo opasana in svetilke prižgane in vi bodite podobni ljudem, ki čakajo, kdaj se vrne njih gospod s svatbe, da mu takoj odpró, ko pride in potrka.

    Blagor služabnikom, ki jih gospod ob svojem prihodu najde čuječe! Resnično, povem vam, da se bo opasal ter jih posadil za mizo in bo pristopil ter jim stregel. In če pride ob drugi straži in če pride ob tretji straži in jih tako najde, blagor jim!«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    Jezus nam v današnjem evangeliju pokaže, kako nas mora pričakovanje njegovega prihoda, spodbujati k vedno bolj polnem življenju, bogatem dobrih del. Povabil nas je torej, naj uporabljamo stvari brez sebičnosti, žeje po posedovanju ali obvladovanju, temveč po Božji logiki, ki je pozornost do drugega, logiki ljubezni: »V takšni obliki odnosa, ki izhaja iz Boga in je usmerjen v Boga.«

    V evangeljskem odlomku, Jezus nadaljuje govor svojim učencem o vrednosti človeške osebe v Božjih očeh ter o nepotrebni zaskrbljenosti za zemeljske stvari. Ne mislimo, da gre za hvalnico nezavzetosti. Nasprotno, če poslušamo Jezusovo pomirjajoče povabilo, je naše srce odprto za upanje, ki razsvetljuje in poživlja konkretno bivanje; zagotovilo imamo, da evangelij ni samo sporočilo o stvareh, ki je dobro, da jih vemo, ampak je sporočilo, ki vodi v dejanja in spreminja življenje. Mračna vrata prihodnosti so bila tako odpahnjena. Kdor ima upanje, živi drugače, saj mu je bilo podarjeno novo življenje.

    Današnji evangelij nas hoče torej povabiti k razmišljanju o ‘življenju v prihodnjem veku’, kakor vsakič v Veroizpovedi izpovemo našo vero. To je povabilo, da naj naše bivanje mineva na moder in previden način, s pozornim pogledom na našo usodo, torej na resničnosti, ki jim pravimo poslednje: smrt, poslednja sodba, pekel in raj. Ravno s tem pa prevzemamo odgovornost za ta svet in tako gradimo boljši svet.

    Ta evangelij nam želi reči, da je kristjan tisti, ki nosi v sebi veliko željo, globoko željo, tisto, srečati se s svojim Gospodom skupaj s svojimi brati, sopotniki na poti. Vse to pa, kar nam Jezus pravi, je povzeto v znanem Jezusovem izreku: »Kjer je namreč vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce« (Lk 12,24). Srce, ki si želi… Toda, vsi mi imamo kakšno željo? Ubogi tisti ljudje, ki nimajo nobene želje! Željo, iti naprej, proti obzorju. Za nas kristjane je to obzorje srečanje z Jezusom, srečanje ravno z Njim, ki je naše življenje, naše veselje, tisti, ki nas osrečuje.

    Jezus nas danes spominja, da nas pričakovanje blažene večnosti, ne oprosti od prizadevanj za bolj pravičen in bolj primeren svet. Nasprotno to naše upanje, da bomo prejeli kraljestvo v večnosti nas spodbuja k delovanju za izboljšanje pogojev zemeljskega življenja, še posebej za najbolj slabotne brate in sestre. Naj nam Devica Marija pomaga, da ne bomo ljudje in skupnosti stisnjene v sedanjost ali še slabše, z nostalgijo po preteklosti, temveč da se bomo stegovali po Božji prihodnosti, proti srečanju z Njim, ki je naše življenje in naše upanje.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2024/10/21/torek-22-oktober-2024-blagor-ce-nas-gospod-najde-cujece/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
  7. Miro says:
    21. oktobra, 2024 at 15:24

    ŠKOF SAJE NA MISIJONSKO NEDELJO: ‘POSLANI OZNANJEVATI EVANGELIJ VSEM!’

    OSREDNJE PRAZNOVANJE MISIJONSKE NEDELJE JE BILO 20. OKTOBRA V ŽUPNIJI BRUSNICE,
    KJER KOT ŽUPNIK DELUJE NEKDANJI MISIJONAR TONE KERIN. OB 16. URI JE SOMAŠEVANJE
    VODIL NOVOMEŠKI ŠKOF MSGR. ANDREJ SAJE.

    Nagovor škofa na: https://katoliska-cerkev.si/skof-saje-na-misijonsko-nedeljo-poslani-oznanjevati-evangelij-vsem

    Odgovori
  8. Miro says:
    21. oktobra, 2024 at 15:21

    PAPEŽ: NOVI SVETNIKI SO ŽIVELI JEZUSOV SLOG, BILI SO SLUŽABNIKI SVOJIH BRATOV IN SESTER

    NA TRGU SVETEGA PETRA JE V NEDELJO, 20. OKTOBRA, PAPEŽ DAROVAL SLOVESNO SVETO MAŠO Z OBREDOM KANONIZACIJE. NOVI SVETNIKI – KOT JE DEJAL – SO ŽIVELI JEZUSOV SLOG SLUŽENJA, BILI SO SLUŽABNIKI SVOJIH BRATOV IN SESTER, USTVARJALNI PRI DELANJU DOBREGA, TRDNI V TEŽAVAH IN VELIKODUŠNI DO KONCA.

    Celoten nagovor svetega očeta na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-10/papez-novi-svetniki-so-ziveli-jezusov-slog-bili-so-sluzabniki.html

    Vsi svetniki in svetnice, prosite za nas!

    Odgovori
  9. Miro says:
    21. oktobra, 2024 at 14:58

    JEZUS SVARI PRED LAKOMNOSTJO

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 12,13-21)

    Tisti čas je nekdo iz množice rekel Jezusu: »Učenik, reci mojemu bratu, naj deli z menoj dediščino!« On pa mu je odvrnil: »Človek, kdo me je postavil za sodnika ali delivca čez vaju?« In rekel jim je: »Glejte in varujte se vsake lakomnosti; zakaj življenja nima nihče iz obilice svojega premoženja.«

    Povedal pa jim je to priliko: »Nekemu bogatemu človeku je polje dobro obrodilo. Premišljal je sam pri sebi: ›Kaj naj počnem, ko nimam kam spraviti svojih pridelkov?‹ In rekel je: ›Tole bom storil: podrl bom svoje žitnice ter postavil večje in tam bom spravil vso pšenico in svoje blago. In rekel bom svoji duši: Duša moja, veliko blaga imaš, spravljenega za veliko let; počivaj, jej, pij in bodi dobre volje!‹ Toda Bog mu je rekel: ›Neumnež, to noč bodo tvojo dušo terjali od tebe, kar pa si spravil, čigavo bo?‹

    Tako je s tistim, ki si nabira zaklade, pa ni bogat v Bogu.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    Če bi današnji evangelijski odlomek sprejeli zgolj kot Jezusov moralni poduk pred lakomnostjo kot tako, bi verjetno zgrešili cilj. Ne, ne gre samo za to, da delajmo to in ne smemo delati onega. To ne pomeni, da lakomnost ni problem, a Jezus želi tu priti dlje od zgolj moralnega nauka.

    Na svoji poti se je ničkolikokrat srečeval z vsemi mogočimi ljudmi, ki so hoteli na Jezusovih plečih rešiti ta ali oni problem, kakšno povsem banalno stvar. A tu se zdi, da vendarle ni šlo za tako banalno zadevo. Šlo je za bivanjsko izgubljenost tistega, ki si je prizadeval, da bi v roke dobil vsaj del dediščine, torej premoženja. In če to, kar dobimo od prednikov, cenimo le po materialni plati, pomeni ne samo, da nimamo spoštovanja do tistega, od kogar dobimo dediščino, pač pa svoje življenje zožimo zgolj na to, kar je materialno.

    Življenje je namreč več kot premoženje, z njim si premoženja ne moremo kupiti. In ko umremo, ne moremo s seboj vzeti ničesar. Če pa premoženje vendarle postane naš malik, smo zanj pripravljeni tudi ubijati. Žalostne zgodbe o delitvah dediščine ter na smrt skreganih bratov in sester so nam znane žal tudi v naši domovini. Zgodba o Kajnu in Abelu se zato marsikje ponavlja na tragičen način.

    A tisto, na kar moramo biti pozorni, je to, da Bog skrbi za nas in da v našem stvarjenskem redu dejansko ni prav nobene potrebe po tem, da bi nekaj kopičili in grabili zase. V kolikor to počnemo, to pomeni, da dejansko nimamo vere in da je podoba Boga morda popačena.

    Ni torej problematičen denar, niti premoženje samo po sebi. Problematičen je naš odnos, ko »mamon« stopi na mesto Boga. In če rečemo, da nas Jezus vabi na pot uboštva, to ne pomeni, da nas vabi na pot revščine, pač pa tiste brezmejne otroške predanosti v Očetove roke, ki skrbi za nas bolj kot za lilije na polju in ptice na nebu. Če mu seveda to dopustimo. Odgovor je sedaj na moji strani: ali želim vse staviti na svoje moči ali pa se izročam čudoviti Božji previdnosti.

    Prav zato je Jezus tolikokrat govoril, naj si nabiramo zaklade v nebesih, ker so varni pred roparji in pred uničevalno silo. Zemeljski zakladi so nekaj relativnega, nekaj začasnega.

    Morda ste opazili, da beseda »bogat« dejansko izhaja iz besede »Bog«. Lahko pa tudi iz besede »bogovi«. Kakšnega boga torej častim? Je Bog zame le neka ideja, dejansko pa častim svoje »bogove«? Če stavimo na druge bogove, potem nismo bogati v Bogu in to nas lahko tudi stane zveličanja. Pomembno je namreč, da smo ves čas pripravljeni stopiti pred Boga.

    In zato smo povabljeni, da na to Jezusovo vabilo, naj bomo bogati v Bogu, odgovorimo. »Da, Gospod, pokaži mi, kaj pomeni biti bogat v Tebi. Razodeni se mi, pokaži mi svojo dobroto…«

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2024/10/20/ponedeljek-21-oktober-2024-jezus-svari-pred-lakomnostjo/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
  10. Miro says:
    20. oktobra, 2024 at 12:50

    SAMO S PONIŽNOSTJO SE JE MOGOČE POVZPETI V GOSPODOVO SLAVO

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 10,35-45)

    Tisti čas sta Zebedêjeva sinova Jakob in Janez stopila k Jezusu in mu rekla: »Učitelj, želiva, da nama storiš, kar te bova prosila.« Rekel jima je: »Kaj hočeta, da vama storim?« Rekla sta mu: »Daj nama, da bova sedela v tvoji slavi, eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici.« Jezus jima je dejal: »Ne vesta, kaj prosita. Ali moreta piti kelih, ki ga jaz pijem, ali biti krščena s krstom, s katerim sem jaz krščen?« Rekla sta mu: »Moreva.« In Jezus jima je dejal: »Kelih, ki ga jaz pijem, bosta pila, in s krstom, s katerim sem jaz krščen, bosta krščena; dati, kdo bo sedél na moji desnici ali levici, pa ni moja stvar, ampak bo dano tistim, ki jim je to pripravljeno.«

    Ko je drugih deset to slišalo, so se začeli jeziti na Jakoba in Janeza. Jezus jih je poklical k sebi in jim rekel: »Veste, da tisti, ki veljajo za vladarje, gospodujejo nad narodi in da jim njihovi velikaši vladajo. Med vami pa naj ne bo tako, ampak kdor hoče postati velik med vami, naj bo vaš strežnik, in kdor hoče biti prvi med vami, naj bo vsem služabnik. Saj tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi on stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.«

    MISLI OB EVANGELJSKEM ODLOMKU

    SVETI JANEZ KRIZOSTOM pravi: »Odlomek nas poučuje, da naj ne iščemo privilegijev, ki jih lahko v kraljestvu dosežemo, ampak naj bomo pripravljeni umreti, da bi to dosegli« in nadaljuje, »da so bili apostoli takrat še nepopolni, bodisi ona dva, ki sta se hotela dvigniti nad ostalih deset, bodisi oni, ker so jima zavidali.« SVETI CIRIL ALEKSANDRIJSKI ima podobne misli: »Učenci so padli v človeško slabost in so med sabo razpravljali, kdo med njimi je voditelj in zato največji. To se je zgodilo in je bilo zapisano nam v korist. Kar se je torej zgodilo svetim apostolom, je za nas spodbuda k ponižnosti.« SVETI AVGUŠTIN k temu doda: »Samo s ponižnostjo se je mogoče povzpeti v Gospodovo slavo.«

    Komentar cerkvenih očetov (hozana.si)

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
← Older Comments
Newer Comments →

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja