Vprašanja in odgovori

V temi Pogovori lahko dodajte svoja vprašanja oziroma nejasnosti glede krščanske vere.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

520 Responses to Vprašanja in odgovori

  1. Miro says:

    POZNATE ARONOV BLAGOSLOV, KI GA JE UPORABLJAL TUDI SV. FRANČIŠEK ASIŠKI? (Blagovest, 1. januarja, 2023)

    ARONOV BLAGOSLOV lahko najdemo v današnjem prvem berilu, ki je vzeto iz četrte Mojzesove knjige:

    »GOSPOD NAJ TE BLAGOSLOVÍ IN TE VÁRUJE. GOSPOD NAJ DA SIJATI SVOJE OBLIČJE NAD TABO IN NAJ TI BO MILOSTLJIV. GOSPOD NAJ DVIGNE SVOJE OBLIČJE NADTE IN TI PODELÍ MIR. TAKO NAJ POLAGAJO MOJE IME NA IZRAELOVE SINOVE IN JIH BOM BLAGOSLÔVIL.« (4Mz 6, 22-27)

    Marsikdo bo te besede prepoznal, ker jih je uporabil tudi sv. Frančišek Asiški v blagoslovu bratu Leonu. V ime Leon je celo narisal križ TAU, pod njega pa glavo. Besedilo se skoraj dobesedno ujema z Aronovim blagoslovom iz 4 Mz 6,24-26, ki so ga v srednjem veku uporabljali le pri posvečevanju klerikov in na veliki četrtek pri odvezi grešnikov. Frančišek ga je torej poznal iz velikonočne liturgije ali pa iz časa, ko je sam sodeloval pri posvečenju.

    Več o Aronovem blagoslovu na: https://blagovest.si/duhovnost/poznate-aronov-blagoslov-ki-ga-je-uporabljal-tudi-sv-francisek-asiski/

  2. Miro says:

    KAJ CERKEV UČI O OBREKOVANJU? (Aleteia, 19/05/22)

    KATOLIŠKA CERKEV NASPROTUJE SLEHERNI OBLIKI OBREKOVANJA IN ZAGOVARJA DOSTOJANSTVO VSAKEGA ČLOVEKA

    Katoliška cerkev glede obrekovanja zagovarja Jezusov nauk in si prizadeva pri vsakem posameznem človeku poudarjati njegovo dostojanstvo.

    Katekizem Katoliške cerkve obrekovanje uvršča med kršitve osme Božje zapovedi.

    Kristusovi učenci so “oblekli novega človeka, ki ga je Bog ustvaril v resnični pravičnosti in svetosti” (Ef 4,24). “Zato proč z lažjo” (Ef 4,25), “znebite se vsake hudobije in zvijačnosti, hinavščine in nevoščljivosti in vsakršnega obrekovanja.”

    »Krivo pričanje in kriva prisega. Kadar je resnici nasprotujoče govorjenje izrečeno pred javnostjo, dobi posebno težo. Pred sodiščem postane krivo pričevanje. Če je podano pod prisego, gre za krivo prisego. Tovrstna dejanja prispevajo k temu, da je bodisi nedolžen človek obsojen bodisi krivec oproščen ali pa da se poveča kazen, ki si jo je obtoženec nakopal. Taka dejanja močno škodujejo izvrševanju pravice in pravšnosti obsodbe, ki jo izrekajo sodniki.« (KKC 2475-2476)

    Ta Božja zapoved obsega najrazličnejše prestopke proti človeški osebi, ob tem pa vedno spoštuje njen ugled.

    Spoštovanje ugleda osebe prepoveduje sleherno stališče in besedo, ki bi ji lahko povzročila krivično škodo. Oseba postane kriva.

    Obenem, ugotavlja Katekizem, lahko obstaja “objektivno utemeljen razlog”, da človekove napake razkrijemo javno.

    Tega ni preprosto razvozlati in v večini primerov ne bi smeli javno izpostavljati napak druge osebe. Tudi sam Jezus nas je prosil, naj spor rešimo zasebno, preden gremo na sodišče.

    “Če tvoj brat greši, pojdi in posvari ga na štiri oči. Če te posluša, si pridobil svojega brata. Če pa te ne posluša, vzemi s seboj še enega ali dva, da se vsa zadeva ugotovi po izjavi dveh ali treh prič. Če jih ne posluša, povej Cerkvi.” (Matej 18,15-17)

    Toda tudi v tem primeru Jezus predlaga, da “poiščimo pomoč v Cerkvi” pri reševanju težave, namesto da jo poskušamo reševati javno. Obrekovanje je resen greh, ki je v nasprotju z Božjimi zapovedmi, najboljši način za rešitev takšnega spora pa je vedno zasebno, stran od oči javnosti.

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2022/05/19/kaj-cerkev-uci-o-obrekovanju

    BOŽJE USMILJENJE, KI NAS REŠUJEŠ BEDE GREHA, ZAUPAMO VATE!

    • Hvala says:

      Ja, OBREKOVANJE JE ZELO RESNA BRIDKOST DANAŠNJEGA ČASA.

      VČASIH POMISLIM, KO BI TISTI, KI TO POČNEJO, VEDELI KAJ DELAJO, BI V TRENUTKU ODNEHALI.

      KO BI SE TUDI ZAVEDALI, KAJ Z OBREKOVANJE DELAJO SVOJIM OTROKOM, KAKO JIH UNIČUJEJO, KAKŠNO MDEDIŠČINO JIM S TEM ZAPUŠČAJO, NE BI NIKOLI VEČ TEGA POČELI!

      NAJBOLJ ŽALOSTNO JE GLEDATI, KO PRIDEJO KRISTJANI IZ CERKVE, oz. TISTI, KI HODIJO K SVETI MAŠI IN ŠE PRED VRATI ZAČNEJO ZADAJATI BOLEČINE, KI SO LAHKO “SMRTNE.”

      POTEM SE PA ČUDIJO TISTIM, KI SO VPLETENI V VOJNE!

      PROSIMO GOSPODA ZA SPREOBRNENJE VSEH GREŠNIKOV TEGA SVETA!

      JEZUS JE SPOŠTOVAL IN ŠE DANES SPOŠTUJE ČLOVEKOVO ZASEBNOST, PREPRIČAJTE SE, ČE NE VERJAMETE!

      Tisto, kar ima za povedati vam osebno, ne bo razlagal nekomu drugemu!

      • Miro says:

        ZA PRAVILNO RAZUMEVANJE, KAJ JE OBREKOVANJE,
        GLEDANO V LUČI BOŽJIH ZAPOVEDI, SE PRIPOROČIMO
        ŠE SVETEMU DUHU.

        MOLIMO: PRIDI, SVETI DUH

        Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
        vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
        Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
        prenovil boš obličje zemlje.

        Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
        razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
        bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
        vselej radi sprejemali njegove spodbude.
        Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

        • Miro says:

          KAJ POMENI GOVORITI RESNICO?

          A kaj pomeni govoriti resnico? Ali to pomeni biti iskreni? Ali pa biti natančni? To ni dovolj, kajti lahko smo iskreni v zmoti ali pa natančni v podrobnosti, a smisla celote ne razumemo. Včasih se opravičujemo in pravimo: ‘Rekel sem to, kar sem čutil.’ Res je, vendar pa si absolutiziral svoj zorni kot. Ali pa: ‘Povedal sem samo resnico.’ Lahko da si jo res, a razkril si osebna in zasebna dejstva. Koliko obrekovanja uničuje občestvo zaradi neprimernosti ali pomanjkanja obzirnosti. Obrekovanje ubija in tisti, ki obrekuje, je terorist, saj s svojim jezikom meče bombe. Beseda, ki jo reče, ta bomba, uniči ugled drugih. Ne pozabite: obrekovanje pomeni ubijati.

          Odlomek iz kateheze papeža Frančiška z naslovom: Ne pričevati po krivem pomeni živeti kot Božji otroci (14.11.2018)

          Celotna kateheza na: http://arhiv.mirenski-grad.si/ne-pricaj-po-krivem

          • Miro says:

            GOSPOD, VARUJ MOJE MISLI IN JEZIK!

            BOŽJA BESEDA: »ZADRŽUJ SVOJ JEZIK OD ZLA, SVOJE USTNICE OD ZVIJAČNEGA GOVORJENJA« (Ps 34,14).

            Duhovna misel: »O nikomer nisem govorila niti najmanj slabo, mnogokrat sem obiranje ljudi celo preprečila; globoko sem si bila vtisnila v dušo načelo, da nočem o nikomer ničesar niti zvedeti niti reči, česar ne bi želela, da reko o meni« (sv. Terezija Avilska).

            Molimo: Slava tebi, Jezus, Ti si Ime nad vsakim drugim imenom! Pomagaj mi, Gospod, da bom o bližnjem vedno govoril dobro, tudi o človeku, ki je odsoten, in sicer tako, kot če bi bil navzoč in bi lahko poslušal vse, kar govorim.

            Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

          • Hvala says:

            Točno tako je, vsak, KI OBREKUJE MEČE BOMBE!

            OBREKOVANJE JE UBIJANJE LJUDI!
            ……………………………………………………………………………………………………………………………..

            Zato pa ne “jamrajmo” kako so ubogi ljudje v vojni, in ne OBSOJAJMO TISTIH NA FRONTI, KER SO RAVNO TAKO UBOGI TISTI, NA KATERE PADAJO BOMBE JEZIKA.

            Potrebno se je zavedati, da lahko nekdo v enem dnevu UBIJE Z JEZIKOM VEČ LJUDI, KOT PA JE UBITIH NA FRONTI .
            ……………………………………………………………………………………………………………………………

            Človek, ki meče bombe z jezikom in uničuje celotno DRUŽBO IN SAM SEBE, POTREBUJE JEZUSOV DOTIK.

            PROSIMO USMILJENJA ZA VSE GREŠNIKE TEGA SVETA!

            TAKI LJUDJE POTREBUJE JEZUSOVO ZDRAVLJENJE, POTREBUJE OSVOBODITEV, POTREBUJE ODPUŠČANJE GREHOV.

            KDO NA SVETU LAHKO POVRNE ŠKODO TUDI TEM LJUDEM, KI SO UTRPELI “SMRT” ZARADI JEZIKA?
            ……………………………………………………………………………………………………………………………
            Ni človeka, ki bi lahko povrnil škodo, ŠKODO LAHKO POVRNE SAMO NAŠ ODREŠENIK!

            “IZTEGNI ROKO!”, JE VZKIKNIL JEZUS MOŽU, KI JE IMEL SUHO ROKO IN GA JE OZDRAVIL!

            NAJ VSAK IZTEGNE JEZIK IN PROSI GOSPODA ZA OZDRAVALJENJE..
            …………………………………………………………………………………………………………………………..

          • Hvala says:

            OBREKOVANJE -KAZENSKI ZAKONIK

            159. člen
            …………………………………………………………………………………………………………………………….
            (1) Kdor o kom trdi ali raznaša kaj neresničnega, kar lahko škoduje njegovi časti ali dobremu imenu, čeprav ve, da je to, kar trdi ali raznaša, neresnično, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.

            (2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja ali na spletnih straneh ali na javnem shodu, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.

            (3) Če je tisto, kar se neresnično trdi ali raznaša, take narave, da ima hude posledice za oškodovanca, se storilec kaznuje z zaporom do dveh let.

            …………………………………………………………………………………………………………………………….

            KAJ POMENI OBREKOVANJE PO 159. ČLENU KAZENSKEGA ZAKONIKA?

            Objavljeno: 30. 8. 2023, URADNI LIST

            ……………………………………………………………………………………………………………………………

            Inkriminacija obrekovanja je glede možnega storilca splošna, delictum commune (delictum non-proprium). V teoriji in tudi v praksi ni sporno, da se v kazenskopravnem smislu beseda »kaj« razlaga kot dejstvo.

            Obrekovanje je zatrjevanje ali razširjanje nečesa neresničnega, kar lahko škoduje časti ali dobremu imenu drugega. Dejstva so konkretni dogodki ali stanja, ki čutno zaznavnost prenašajo v resničnost in so zato dokazljiva. Tudi notranja dogajanja (na primer motivi, nameni, značajske lastnosti) so lahko dejstva, če obstaja prepoznavna povezava s posameznim zunanjim dogajanjem in s tem potrebna povezava z resničnostjo.

            Po prevladujočem mnenju so ta dejstva lahko le iz sedanjosti ali preteklosti in ne iz prihodnosti. Tako so napovedi lahko izjave o dejstvih le tedaj, če temeljijo na sedanjih ali preteklih dejstvih, drugače gre za vrednostne sodbe.

            Obrekovanje je lahko izvršeno le z zatrjevanjem ali razširjanjem dejstev. Take izjave o dejstvih je treba razmejiti od vrednostnih sodb, za katere je značilna prvina mišljenja in zavzemanja stališča in so tako zaznamovana s subjektivnostjo, izjave o dejstvih pa se nanašajo na objektivna dogajanja in dogodke ter so zaradi svoje preverljivosti resnične ali neresnične, so vrednostne sodbe, odvisno od osebnega pogleda, le pravilne ali napačne.

            Trditi pomeni sporočati drugemu nekaj kot svoje osebno spoznanje ali prepričanje, pridobljeno na podlagi osebnega opažanja ali na podlagi izjave tretje osebe. Raznašati nekaj pa pomeni izjaviti nekaj o drugem kot tuje spoznanje ali prepričanje, zato pomeni le prenašanje, razširjanje izjav tretje osebe.

            V skladu s tem bo šlo v primeru, ko je storilec nekaj izvedel od tretje osebe, pa to drugemu sporoča kot osebno spoznanje ali prepričanje, za trditev, če pa to izjavlja le kot spoznanje oziroma trditev tretje osebe, bo šlo za raznašanje. Posebna oblika raznašanja je objava članka z neresnično vsebino, prevzetega iz drugih medijev.

            Trditi pomeni sporočati dejstvo, ki škoduje časti, in tudi dejstvo, ki po lastnem prepričanju obstaja. Dokler je tako prepričanje storilca prepoznavno, je nepomembno, da se pri svoji izjavi morda sklicuje na tretje osebe kot vir informacij. Razširjati pomeni posredovati tujo izjavo o dejstvih. Ali je tretja oseba dejansko podala izjavo, ki jo storilec razširja, ni pomembno. Odločilno je, da storilec prikaže izjavo kot predmet tujega prepričanja.

            Tako beseda »trdi« kot tudi beseda »raznaša«, navedeni v zakonskem besedilu, navajata na sklepanje, da gre pri žaljivi obdolžitvi za kolektivno kaznivo dejanje. V obeh primerih besedi pomenita izražanje misli, svoje ali tuje, na način kot da je sporočilo izjave resnično. Izjava je dokončana, ko je misel izražena tako, da je zaznavna v zunanjem svetu, dejanje pa je dokončano, ko izjavo zazna tretja oseba. Narava tega kaznivega dejanja torej ni kolektivna.

            Nedovršna in dovršna oblika glagola »trditi« sta v tretji osebi enaki, pa tudi glagol »raznaša« je v slovenskem jeziku težko nadomestiti z dovršno obliko, ne da bi beseda dobila drug pomen. Uporaba nedovršne oblike teh glagolov ni in ne more biti argument, da imamo opraviti s kolektivnim kaznivim dejanjem. Prav tako navedena narava in način izvršitve tega kaznivega dejanja ne kažeta na to, da bi šlo za kolektiven delikt, kar potrjuje tudi sodna praksa.

            Izvršitveno ravnanje je oblikovano storitveno in gre za kršitev prepovedne kazenskopravne norme. Izvršitvene oblike zaradi poudarka na takem ali drugačnem aktu verbalne komunikacije kažejo močne znake kar na usmerjenost norme na vsakega posameznika, da prav on ne ravna na tak način, kjer zgolj nepreprečitev takih ravnanj tretjim ne izpolni stopnje storitvenega neprava. Kljub temu pa bodo v intenzivnih primerih nadzorstvenih garantnih dolžnostih tudi čista pasivna ravnanja, ki v nasprotju z dolžnostjo ne preprečijo širjenja, prenosa izjave od sporočevalca k naslovniku, izpolnila bit kaznivega dejanja.

            Gre predvsem za nadzorstveno dolžnost odgovornega urednika različnih medijev, ki je pri nas sicer specialneje in zelo restriktivno urejena v 166. členu KZ-1. Nasploh tako intenzivni garantni položaji lahko utemeljijo odgovornost v nepravi opustitvi (primerjaj o teh vprašanjih komentar razžalitve po 158. členu KZ-1).

            Obrekovanje je poseben način napada na čast in dobro ime drugega. Storilec skriva svoje osebno mnenje o drugi osebi pod plaščem objektivnega opazovalca, ki samo ugotavlja dejstva, drugim pa prepušča, da na podlagi tega o oškodovancu ustvarijo negativno mnenje. Za obrekovanjem je vedno razžalitev; storilec obrekovanja z neresničnimi izjavami skuša doseči pri drugih, da bi se o nekom ustvarila negativna vrednostna sodba.

            Tisto, kar storilec trdi ali raznaša, mora biti neresnično, neresnična dejstva pa ne obstajajo. Dejstvo je samo tisto, kar se na splošno veljaven način in objektivno lahko ugotovi oziroma potrdi glede na kvalitativno in kvantitativno razsežnost. Neresnična je zato lahko le izjava o dejstvih. Prav dokazljivost resničnosti izjave o dejstvih je tisto, kar jo razlikuje od vrednostnih sodb ter mnenj. Vendar pa tako razlikovanje v praksi ni vedno preprosto.

            Tako kot pri drugih kaznivih dejanjih iz tega poglavja je oškodovanec lahko fizična ali pravna oseba, vendar pa mora biti z izjavo obrekovalca seznanjena – drugače kot pri razžalitvi – tretja oseba, čeprav v zakonskem besedilu to ni posebej navedeno (na primer inkriminacija bi se lahko glasila: »kdor pred drugim o kom trdi …«). Pravno ni pomembno, ali je izjava neposredno dana tretji osebi (v navzočnosti ali odsotnosti oškodovanca) ali neposredno oškodovancu v navzočnosti tretje osebe. Tretja oseba mora razumeti pomen vsebine izjave, sicer, tako kot pri nerazumevanju žaljive izjave pri razžalitvi, ne bo šlo za obrekovanje, to je, če neresnične sramotilne izjave ni slišala ali je ni mogla razumeti iz različnih razlogov (duševna bolezen, starost, neznanje jezika ipd.). Sramotilna izjava ni podana le v primeru, ko storilec nekaj nedvoumno zatrjuje, zadostuje namigovanje ali uporaba izrazov »govori se«, »iz dobro obveščenih virov smo izvedeli« ipd. Storilec se torej ne more ekskulpirati zgolj z izmikanjem jasnemu izražanju, če podaja neresnične izjave o dejstvih, ki lahko škodujejo časti ali dobremu imenu oškodovanca.

            Neresnične izjave o dejstvih morajo biti sposobne škodovati časti ali dobremu imenu oškodovanca. Ni torej potrebno, da storilčeve besede v resnici povzročijo posmehovanje, prezir in druge negativne odzive pri drugih ljudeh nasproti oškodovancu; bistveno je, da so storilčeve besede v objektivnem smislu take, da bi to lahko povzročile. Kaznivo dejanje je zato, ker ni potrebno, da pri njem pride do oškodovanja časti ali dobrega imena oškodovanca, po svoji pravni naravi kaznivo dejanje abstraktnega ogrožanja.

            Tako kot pri kaznivem dejanju razžalitve je tudi pri obrekovanju odločilna vsakokratna objektivna smiselna vsebina izjave, ki jo je treba ugotoviti z razlago. Zgolj kamuflaža sporočila sramotilnih dejstev v vprašanje ali izraz golega suma ne izključuje ugotovitve, da gre v resnici za trditve.

            Neresnična je trditev, ki ne obsega resničnih dejstev, temveč nekaj, kar v resnici sploh ne obstaja, storilec pa prikazuje, kot da bi to v resnici obstajalo. Vsako prikazovanje dejstev, ki odstopa od resničnosti, pa ni nujno že tudi neresnično. Če se izjava v bistvenih delih sklada z resničnim, ne moremo govoriti, da je neresnična, čeprav v nebistvenih delih ni točna ali ni resnična.

            Obrekovanje je lahko izvršeno le z naklepom. Storilec se mora zavedati vseh znakov kaznivega dejanja in hoteti njihovo uresničitev; ni dovolj, da samo dopušča neresničnost trditve.

            V tem pogledu eventualni naklep ne zadostuje. Storilec se mora zavedati, da je njegova izjava neresnična in da lahko škoduje časti ali ugledu osebe, na katero se izjava nanaša. Zadošča pa, da storilec najmanj privoli v to, da bo žaljiva izjava posredovana drugemu – eventualni naklep (dolus eventualis).

            Neresničnost žaljive izjave mora dokazati oškodovanec, če neresničnost ni dokazana, storilec lahko odgovarja za kaznivo dejanje žaljive obdolžitve ali razžalitve. Če zasebni tožilec dejanje pravno opredeli kot obrekovanje, pa v postopku ne dokaže, da je inkriminirana trditev neresnična, oziroma da je storilec vedel za neresničnost trditve, sodišče ne sme samo zaradi tega izreči oprostilne sodbe, ampak mora preizkusiti, ali opis dejanja pomeni uresničitev žaljive obdolžitve.

            Prav tako mora sodišče, če je zasebni tožilec žaljivo vrednostno sodbo opredelil kot obrekovanje, preizkusiti, ali ta ne pomeni razžalitve. V takih primerih sodišče ni vezano na tožilčevo pravno opredelitev dejanja, kaznivi dejanji žaljive obdolžitve ali razžalitve sta lažji kaznivi dejanji od obrekovanja, zato ni podana kršitev identitete med obtožbo in sodbo (II. odstavek 354. člena Zakona o kazenskem postopku – ZKP).

            Obrekovanja ni mogoče upravičiti s pravico do svobode izražanja. Nikomur ne more biti dopuščeno, da zavestno uporablja laž, ko se o kom žaljivo izraža v znanstvenem, književnem ali umetniškem delu, resni kritiki, pri izpolnjevanju uradne dolžnosti, časnikarskega poklica, politične ali druge družbene dejavnosti, obrambi pravice ali varstva upravičenih koristi. Laži tudi ne more opravičiti dejstvo, da je bila morda uporabljena v javnem interesu. Obrekovanje ne more pomeniti resnega stvarnega komentarja (angl. fair comment) ali ravnanje v dobri veri (bona fide, angl. in good faith). Laž je imanentno ravnanje mala fide.

            Kvalificirana oblika obrekovanja, določena v II. odstavku tega člena, je analogno, tako kot pri razžalitvi, podana, kadar je dejanje izvršeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja, ali na spletnih straneh, ali na javnem shodu (glej tudi komentar k II. odstavku 158. člena KZ-1).

            V III. odstavku 159. člena KZ-1 je opredeljena hujša oblika kaznivega dejanja obrekovanja, ki je podana v primeru, če je tisto, kar se neresnično trdi ali raznaša, take narave, da ima hude posledice za oškodovanca. Do hudih posledic za oškodovanca lahko pride na premoženjskem ali nepremoženjskem področju. Okoliščina, da zaradi izvršitve temeljnega kaznivega dejanja pride do hude posledice za oškodovanca, dejanje kvalificira kot hujše kaznivo dejanje, za katerega je predpisana strožja kazen. Za obstoj storilčeve krivde zadošča, da je pristal na nastanek hude posledice – eventualni naklep (dolus eventualis). Zmote o zakonskih znakih izključujejo edino kaznivo obliko krivde in s tem kaznivost storilca v okviru teh dejanj v celoti. Glede pravne zmote veljajo splošna pravila materialnega kazenskega prava.

            Hude posledice na premoženjskem področju so lahko podane, če zaradi storilčevega ravnanja oškodovancu nastane večja premoženjska škoda.

            Za tak primer bi šlo na primer, če bi pod vplivom storilčevih žaljivih besed oškodovančevi poslovni partnerji z njim prekinili poslovno sodelovanje ali če bi iz istega razloga oškodovančev delodajalec temu odpovedal pogodbo o zaposlitvi, zaradi česar bi prišlo pri oškodovancu do zmanjšanja ali do preprečitve povečanja njegovega premoženja.

            Hude posledice na nepremoženjskem področju pa bi bile na primer podane, če bi zaradi storilčevih besed trpelo družinsko življenje oškodovanca, če bi na primer razpadla njegova zakonska ali zunajzakonska zveza, če bi zaradi trpljenja zaradi storilčevih besed zbolel ali podobno.

            Storilsko sodelovanje in udeležba so možni po splošnih pravilih z izjemami, pogojenimi z naravo in načini izvršitve obrekovanja, na primer ali je bilo storjeno z govorjeno ali pisano besedo, s tiskom, po radiu, televiziji in podobno.

            Če je storilec mislil, da je trditev neresnična, čeprav je resnična, bo podan (nekazniv) neprimeren poskus. Po splošnih pravilih (34. člen KZ-1) poskus obrekovanja zaradi prenizke predpisane kazni ni kazniv.

            Pri kaznivem dejanju obrekovanja se v praksi lahko pojavi vprašanje steka. Če storilec z eno izjavo obrekuje več oseb, bo podano toliko kaznivih dejanj obrekovanja v idealnem steku, kolikor oseb je bilo z izjavo oškodovanih. Inkriminacija obrekovanja je konzumirana v inkriminaciji krive ovadbe po 283. členu KZ-1.

            Ko zasebnemu tožilcu ne uspe dokazati neresničnosti izjave oziroma tega, da je obdolženec vedel, da je izjava neresnična, lahko dokazuje obstoj kaznivega dejanja žaljive obdolžitve.

            V skladu z 90. členom KZ-1 pregon za kaznivo dejanje po I. in II. odstavku 159. člena zastara v šestih letih, za kaznivo dejanje po III. odstavku pa v desetih letih.

            Uradni statistični podatki za obdobje od leta 2012 do leta 2016 kažejo, da je bilo v Republiki Sloveniji za kaznivo dejanje obrekovanja po 159. členu KZ-1 obtoženih 194 oseb, pravnomočno obsojenih pa 27, v obdobju od leta 2017 do leta 2021 pa je bilo obtoženih 161 oseb in obsojenih 26 oseb.

            Vir: Veliki Znanstveni komentar posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1), Marko Šorli.

          • Miro says:

            ZAUPNO MOLIMO K SVETEMU DUHU
            ZA RAZSVETLJENJE V NJEGOVI LUČI

            O pridi, stvarnik, Sveti Duh,
            obišči nas, ki tvoji smo,
            napolni z rajsko milostjo
            srce, po tebi ustvarjeno!

            Ime je tvoje Tolažnik
            in Dar Boga Najvišjega
            Ljubezen, Ogenj, Živi vir,
            Duhovno pomaziljenje.

            Sedmero ti darov deliš,
            Desnice Prst Očetove,
            obljubil tebe Oče je,
            zgovorna Moč apostolov.

            Čutilom našim luč prižgi,
            ljubezen v naša srca vlij;
            v telesni bedi nas krepčaj,
            v slabosti vsaki moč nam daj.

            Odženi proč sovražnika
            in daj nam stanoviten mir,
            pred nami hodi, vodi nas
            in zla nas varuj vsakega.

            Po tebi naj spoznavamo
            Očeta in Sina Božjega
            in v tebe iz obeh Duha
            naj vedno trdno verujemo.

            Amen.

          • Miro says:

            MOLIMO K BOŽJEMU USMILJENJU

            BOŽJE USMILJENJE, KI NAS REŠUJEŠ BEDE GREHA, ZAUPAMO VATE!

            O BOŽJEM USMILJENJU več na: http://www.molitev.net/molitev/bozje-usmiljenje

  3. Miro says:

    PAPEŽ FRANČIŠEK JE ŽE NA ZAČETKU SVOJEGA PAPEŽEVANJA SVARIL PRED GREHI JEZIKA

    VPRAŠANJE: Papež Frančišek je pri maši za skupino svojih sodelavcev na začetku svojega papeževanja svaril pred grehi jezika. »Skupnost ali družino uničuje zavist, ki jo seje satan v srce in vodi k temu, da slabo govorimo o drugem in ga s tem uničujemo.« So grehi jezika res tako hudi? (Rok)

    ODGOVOR: Grehi jezika, ki so zelo številni, pa jih ponavadi ‘podcenjujemo’, so kršitev osme Božje zapovedi “Ne pričaj po krivem”. Teža greha se meri po škodi, ki jo povzroči. Osma Božja zapoved prepoveduje: krivo pričevanje, krivo prisego in laž, predrzne sodbe, opravljanje in obrekovanje, ki škoduje dobremu imenu in časti, do katere ima vsak človek pravico, laskanje, prilizovanje ali dobrikanje, zlasti če je to povod za težke grehe ali za dosego nedovoljenih koristi. V nagovoru, ki ga omenjaš, je papež Frančišek slikovito povedal: »Ugrizni se v jezik, da ti bo otekel, in ne boš mogel opravljati.« (sč)

    Povzeto po: https://revija.ognjisce.si/kratki-odgovori/1461-grehi-jezika

    BOŽJE USMILJENJE, V SPREOBRNJENJU GREŠNIKOV, ZAUPAMO VATE!

    • Miro says:

      Preberite še:

      TUDI VI RADI PRISLUHNETE GOVORICAM O DRUGIH? JEZUS OPOZARJA (Aleteia, 17/01/25)

      V DOBI HITRE KOMUNIKACIJE, KO SE GOVORICE IN NEPRIJAZNOST LAHKO ŠIRIJO ZGOLJ S KRETNJO PRSTA PO ZASLONU, SE TI NAUKI ZDIJO IZJEMNO POMEMBNI

      Besede imajo izjemno moč: lahko spodbujajo ali globoko ranijo, nekaj pojasnijo ali človeka povsem zmedejo, lahko gradijo mostove – ali pa jih do konca porušijo. V Svetem pismu najdemo številne modrosti o daru govora in odgovornosti, ki jo nosi. V dobi hitre komunikacije, ko se govorice in neprijaznost lahko širijo zgolj s kretnjo prsta po zaslonu, se ti nauki zdijo izjemno pomembni.

      Več o tem na: https://si.aleteia.org/2025/01/17/tudi-vi-radi-prisluhnete-govoricam-o-drugih-jezus-opozarja

      BOŽJE USMILJENJE, KI NAS REŠUJEŠ BEDE GREHA, ZAUPAMO VATE!

      • Miro says:

        PROŠNJA ZA PRAVO BESEDO

        Tudi dan, ki se zdajle začenja,
        potrebuje besede pozdrava in zahvale;
        potrebuje besede odločitve in odklonitve,
        potrebuje besede preudarka.
        Daj mi prave besede.

        Živimo in mislimo, se odločamo in molimo,
        kaznujemo in ljubimo v besedah in z besedami.
        Te so lahko močnejše,
        bolj prodorne in nevarne kot pa dejanja.
        Daj mi besede ljubezni.

        Besede lahko povezujejo,
        lahko zdravijo in tolažijo,
        lahko pa tudi sejejo razdor,
        sekajo rane in ubijajo.
        Lahko učijo in pojasnjujejo,
        lahko lažejo in zapeljujejo.
        Daj mi besede resnice.

        Ko sem govoril, je beseda izrečena
        in tako nad njo nimam nobene moči več.
        Zdaj živi svoje lastno življenje,
        ki pomaga ali uničuje;
        ne morem je več prijeti,
        zvezati ali poklicati nazaj.
        Daj mi besede življenja, da mi nocojšnji večer
        ne bo treba obžalovati nobene besede.

        Paul Roth

        • Miro says:

          MOLIMO ZA PONIŽNOST V SRCU:

          Pridi, o Gospod, in se potopi v moje srce. Očisti in osvobodi
          me vseh grehov in posveti mojo dušo. Operi jo pokvarjenosti,
          zaceli rane, zatri njeno trmo, raztopi njeno hladnost in popravi
          vsa razpotja. Naredi me ponižnega, da te bom razveseljeval in
          da se ne bova nikoli ločila. Daj mi moči, prave vere, trdnega
          upanja ter iskrene ponižnosti; daj, da bom vedno izpolnil tvojo
          voljo. Amen.

          (vir: Aleteia)

          Čisto srce, o Bog, mi ustvari in duha stanovitnosti v meni obnovi!

  4. Miro says:

    KAJ POMENI MONOGRAM IHS? (Aleteia, 31/01/19)

    TE TRI ČRKE SO SI LJUDJE RAZLIČNO TOLMAČILI, VEČKRAT TUDI NAPAČNO

    Monogram IHS najdemo na mnogih mestih, na grbih, oltarjih, plaščih, vhodih v svetišča ali druge stavbe. Nanaša se na Jezusa.

    Gre preprosto za latinsko transkripcijo skrajšane grške oblike imena Jezus Ιησούς (z velikimi črkami ΙΗΣΟΥΣ), pri čemer je črko sigma nadomestila črka s.

    VEČ RAZLAG

    Monogram ima več razlag, pri čemer je najbolj sprejemljiva razlaga kratica za latinski izraz Iesus Hominum Salvator (IHS), kar bi v slovenščini pomenilo Jezus, odrešenik ljudi.

    Druge interpretacije so med drugim še Jezus, naš odrešenik v grščini Iēsous Hēmeteros Sōtēr ali povezava z latinskim izrazom In Hoc Signo (V tem znamenju). Najdemo pa še razlage, kot so Jezus, sveta hostija (Iesus Hostia Sancta) in podobno.

    SV. IGNACIJ IN PAPEŽ FRANČIŠEK

    Ustanovitelj jezuitov sveti Ignacij Lojolski je monogram IHS prevzel za svoj pečat. Papež Frančišek, ki je prav tako jezuit, ima ta monogram v svojem škofovskem grbu.

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2019/01/31/kaj-pomeni-monogram-ihs

    SLAVA TEBI, JEZUS, TI SI NAŠ ODREŠENIK!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja